Štev 187,
Trst, v soboto 6. julija 1912
Tečaj XXXVlf.
IZHAJA VSAK DAN
tndl ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične 6ter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Krao ju. Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji T^lminrt Ajdov-Jčici. Dornbergu itd. Zastiirele »ter. po . c. <10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oj»la.-i denarnih zavodov po 20 st. vi j/i. Za oglase v tt-kstu iista do 5 vrst 20 K. v^aka aadaijna vrsta K 42. Mali ogla=i po 4 stot. baseda, naj-aaanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti''. — Plačuje se izključno le npravi „Edinosti". PliČijivo Irf tolljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost'4 za Primorsko.
,F edinosti je mol!*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
roćbe hr z doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Baroentsa aa uedsljako IcdtaJ* ,,EDINOSTI ' itnn*: um. celo Isto Kron 5*30, za pol Utt Kron a SO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ss ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo lijt*.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Nsrodnl dow). Izdaj -.telj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Las+r.-c konsorcij lista „Ediur>*t". - Natisnila Tiskarna .lino-' * vpisana zadrega l omejenim poroštvom v Trstu, ulsc.-Giorgio Galatti štev. 20.
Po5tno-hraniinl?ni ra?jn 5tev. 841-652. TELFFOTi 5t. 11-57
BRZOJ/UJNE VESTI.
Državni zbor.
DUNAJ 5. (Izv.) Zbornica je danes pozno zvečer končala predpočitnlško zasedanje. Zgodilo pa se je to, ker se je odločila za to, da se Je na predlog posl. Štapinskega zopet izpremenil dnevni red današnje seja in se je razprava o zakonu proti epidemijam postavila na dnevni red kot zadnja točka, vsled česar je odpadla danes obširna debata, ki bi bila sicer potrebna o tej stvari.
Zbornica je pred vsem rešila predloge o prodaji nekaterih v državni lasti se naha-jajočih nepremičnin, nato je odobrila poročilo železniškega odseka o blagovnem prometu na državni železnici, končno pa je agnosciraia celo vrsto prelestiranih volitev.
Tozadevna debata je bila mestoma jako živahna in priznati je treba, da so pri posameznih slučajih, posebno pri galiških, govorniki, ki so posegli v debato, spravili na dan naravnost neverjetne posebnosti, na kak, pri n2S neznan n?.čin se manevrira pri volitvah v Galiciji in Bukovini, da se niso le stranke, temveč tudi vlada spuščala v volilne sleparije. Način, kako je bil izvoljen krščanski socijalec Hruška v tretjem buko-vinsketii okraju, kjer je skoraj 70 odstotkov zionistlčnih volilcev, je naravnost pravi roman, v katerega ne bi verjel nihče, da niso vsega potrdili posamezni govorniki in navedli za svoje trditve trudi tozadevne dokaze.
Vzlic vsemu temu pa so bili vendar odobreni vsi protestirani mandati. Stranke so namreč napravile med seboj nekak kartel, da pomagajo druga drugi, da ne oškodujejo samih sebe.
Socijalni demokrati so se skušali maščevati za to, da je zbornica izpremenila včeraj sprejeti dnevni red, s tem, da so skušali kolikor mogoče zavleči verifikacijsko debato, in se je vsied tega zdelo nekaj časa, da sploh danes ne bo končana debata, kar pa se je končno vendarle posrečilo.
Nato je zbornica rešila razna poročila imunitetnega odseka ter je izročila mnogoštevilne poslance sodišču, med njimi posl. Starka menda v šestih slučajih.
Sprejeti so bili potem razni predlogi glede na zasilne akcije in se je končno začela tudi debata o zakonu proti epidemijam. Danes je govoril referent, nakar je bila razprava prekinjena. Nato sta odgovarjala ministra Hussarek in Heinold na razne interpelacije.
Na zahtevo čeških poslancev je notranji minister baron Heinold vendarle danes od-gpvoril na interpelacijo nemškega „National-Verbanda" v zadevi
praških dogodkov.
Čehi so zahtevali ta odgovor, ker so dobro vedeli, da mora biti njim v prilog, kar se je tudi zgodilo.
Minister baron Heinold je v svojem odgovoru poudarjal, da je bilo ob priliki sokolskih s'avnosti v Pragi tisoče tujih ljudi. Ulice so bile napolnjene množice, ki je štela stotisoče. Vzlic temu pa je viadal do nedelje povsod mir in se ni zgodilo nič, kar bi biio kalilo javni mir in red. Nemški dijaki so se popolnoma nemoteno lahko gibali po praških ulicah. Le 26. zvečer je prišlo na Pfikopih do majhnega, neznatnega incidenta, ki pa ni imel ni kakih posledic. V pe-
tek in soboto so nemški dijaki v velikem številu priredili svoj „burnel" po Pfikopih med velikansko množico občinstva in prišlo je le zopet do majhnega incidenta, ki pa |e bil v resnici le malenkost.
V nedeljo, dne 30. junija, dopoldne se |e vršil slavnostni sprevod Sokolstva, katerega se je udeležila 25.000 mož, k! pa mu je prisostvovala množica gledalcev, ki Je štela stotisoče in Je napolnila vse ulice. Posebna gneča pa Je bila na Pfikopih, Nemški dijaki, ki so se nahajali v kazini, so tedaj, ko Je sprevod korakal po Pfikopih, hoteli udreti na ulico, a policija jih je vedno potisnila nazaj. Ob poli 12 pa, ko Je sprevod še trajal, se je posameznim skupinam nemških dijakov posrečilo prodreti po postranskih ulicah na Pfikope in so poskusili aranžirati „bumel", kar se jim pa ni posrečilo, ker je biia gneča prevelika. Ko so poskusili prodreti h kazini, je prišlo do tu-multa, v katerem so izgubili nekateri nemški dijaki svoje čepice in je bilo videti dvignjene nad njimi dežnike in palice. V tem tumultu je bil ranjen nemški dilak Katschkowsky, ki ga je rešilno društvo takoj prepeljalo v bolnišnico, dočlm pa je ostale nemške dijake spremila policija nazaj, odkoder so prišli. Sprevod se je med tem končal, množica se je razšla in nastal je zopet mir.
Po 12 so prišli nemški dijaki zopet iz kazine ter so uprizorili „bumel", ne da bi jih motil kdo.
Dijak Katschkowsky Je bil preiskan tudi po uradnem zdravniku in je bilo konstatirano, da je zadobil na glavi 8 cm dolgo podplutbo in majhno rano na spodnji ustnici. Poleg Katschkowskega je bil še nemški dijak Estermann udarjen s palico, a je bila poškodba le neznatna.
Policija je po zatrdilu ministra Heinolda postopala popolnoma korektno. Minister Je izrecno poudarjal, da so se reditelji trudili na vse mogoče načine, da bi se vzdržal mir in red in onemogočil vsak konflikt. Poudarjal je, da mora izjaviti, da se je dogodil eksces edino le med nemškimi dijaki In nekaterimi nezrelimi elementi izmed občinstva in da ta tumult ni imei nikakršnih nadaljnih posledic.
Zanimivo Je dejstvo, da Je minister ta odgovor, ki je bil i na češki i na nemški {strani sprejet brez vsakih pojavov, koncipiral nekoliko ugodnejše za Nemce, da pa ga je pozneje iz strahu pred poslancema Kalino in dr. Rybafem stilfzlral še previdnejše. V parlamentu splošno vlada menenje, da v avstrijskem parlamentu ni bilo mogoče ostrejše zavrniti nemške frivolnosti, kakor se je zgodilo ob tej priliki. Nemški ,National-Verban d" je potemtakem doživel velikansko blamažo.
O o L t T K K
Rdeče ijfše.
<L<« chevalifar Ue Maison Uouge).	180
b cm ari it Cat»ov fraocotke revolucije. — Spisi« 1 Aleksandt-r \) m & « ? t a r
„Čemu naj bi čakal do jutrišnjega dneva, ko umreš ti že danes ?" je odvrnil Maurice.
„Prijatelj," je dejala smejoče, „pomirjena sem; sedaj vidim, da je lahko umreti."
„Lorin," je dejal Maurice, „Lorin, po-slednjikrat... Nihče tu ne more spoznati... reči, da si prišel se poslovit. .. reči, da so te pomotoma pustili sem... pokliči orožnika, ki te je videl, ko si odhajai odtod. Jaz bom pravi obsojenec, jaz, ki moram umreti. Toda ti, prijatelj, rotiva te, napravi nama to veselje in vrni se zopet v življenje, da nas ohraniš v spominu ; še je čas, Lorin, prosiva te."
Genevieva je proseče sklenila roki. Lorin ju je prijel in poljubil.
„Rekel sem, da ne, in pri tem ostane," je odvrnil Lorin z odločnim glasom. „Ne govorimo več o tem, sicer bom še nazadnje mislil, da vaju nadlegujem."
Zaplemba Edinosti v parlamentu.
DUNAJ 5. (Izv.) Posl. dr. Gre gor in je vložil danes na justičnega ministra dr. Hochenburgerja interpelacijo zaradi zaplembe „Edinosti" z dne 28. junija t. I.
Interpelacija se v ostrem tonu obrača proti nedopustnemu, naravnost protipostav-nemu postopanju tržaškega državnega pravd-ništva, ki bije v obraz pravici, zakonu in zdravemu človeškemu razumu in ki gre tako daleč, da se zaplenjajo celo navedbe faktov v »Edinosti4*. Intepelacija ostro graja ravnanje državnega pravdništvp, ki zadnji čas
„Štirinajst," je ponavljal Šanson, „a tu jih je petnajst."
j Nato je zavpil z močnim glasom : j „Čujte, se-li nahaja morda kdo tu, ki ugovarja? Dokaže-li kdo, da je prišel pomotoma sem ?"
Nihče ni odgovoril. Sledil je molk, ki je trajal več minut; medtem so pomočniki nadaljevali svoj žalostni posel.
„Občani, mi smo pripravljeni..." je dejal stari Šanson s svojim zamolklim svečanim glasom.
Ihtenje in vzdihi so sledili tem besedam.
„No, dobro, naj bo !u je dejal Lorin.
.Ni lepšega na sveti, Kot za dom umreti."
„Da, ko bi res umrli za domovino. Toda meni se odločno zdi, da umiramo samo v veselje onih, ki nas gledajo. Pri moji veri, Maurice, jaz menim, da mi postaja republika že zoprna.
„Poziv," je dejal na vratih neki komisar.
V dvorano je vstopilo več orožnikov, ki so jeli klicati imena.
Maurice, ki je videl obsojenca, ki se je bil prebodel z Lorinovim nožem, pred sodiščem, se je oglasil, ko so poklicali njegovo ime. Našli so, da je bil samo mrfvec odveč. *
tako sistematično preganja .Edinost", da Je bila tekom poslednjih mesecev večkrat zaplenjena, kakor pre| celih 35 let, Intepelacija zahteva takojšnje korenite remedure.
Pripomba uredništva : Interpelacijo priobčimo v celoti v jutrišnji številki.
Češko-nemška spravna akcija.
PRAGA 5. (Izv.) Z ozirom na ugoden napredek češko-nemške spravne akcije se pričakuje, da bo Češki deželni zbor sklican že sredi tega meseca in bo sprejel vse one zakonske načrte, ki mu jih predloži spravna komisija, zlasti pa reformo deželnega reda, ureditev jezikovnega vprašanja pri deželnih avtonomnih ursdlh In zboljšanje učiteljskih plač. Če spravi deželni zbor te zakone pod streho, se sestane državni zbor meseca avgusta h kratkemu zasedanju, da odobri zakon o, jezikovni uporabi pri državnih uradih na Češkem.
Slovensko-nemška sprava na Štajerskem.
DUNAJ 5. (Izv.) Včeraj Je prišel semkaj štajerski deželni glavar grof Attems in je kocferiral s štajerskimi slovenskimi poslanci v zadevi delazmožnosti deželnega zbora. Predlaga! jim je ponovno spravno akcijo, za katero bi izdelalo program veleposestvo. Slovenski poslanci so izjavili, da so pripravljeni udeležiti se spravnih pogajanj.
DUNAJ 5. (Izv.) Danes Je konferiral grof Attems s posl. dr. Korošcem. Pri tej konferenci je šlo za to, aH ne bi bilo mogoče priti v šolskem vprašanju do kakega kompromisa. Nemci bi bili pripravljeni dovoliti Slovencem primerno izpremembo v zadevi Šolskega nadzorstva. Nemške stranke so se odločile za spravna pogajanja, ker se boje razburjenja učlteljstva, ki narašča vedno i bolj in bolj.
Adolf Ribnlkar pred sodnijo.
LJUBLJANA 5. (Izv.) Danes se Je nadaljevala razprava proti Ribnikarju. Izvzemši njegove bivše zaročenke Gobel, ki je Nemka, i in nemčurja Reisnerja, so vse priče izpovedale 'ugodno za Rlbnlkarja. i Razsodba bo proglašena jutri ob tri \ četrt na devet. Ribnikar je bil na predlog [ državnega pravdnika Nenpergerja spuščen !v svobodo.
Izpremembe v ogrski vladi.
BUDIMPEŠTA 5. (Izv.) V ogrskih političnih krogih vlada menenje, da se zgode jeseni velike izpremembe v ogrskem kabinetu. Kreirana bodeta dva nova resorta in sicer železniški in kulturni.
Grof Karolyi priobčuje v listih avtentični tekst memoranduma, ki ga Je poslal posl. Justh cesarju in v katerem daje na razpolago čast tajnega svetnika.
Prelat Schmolk umrl.
DUNAJ 5. (Kor). Bivši nižeavstrijski poslanec in član gospodske zbornice, prelat Schmolk, je umrl danes v Herzogenburgu. Sestanek nemškega in ruskega vladarja.
BALTISCH PORT 5. (Kor.) Cesar Viljem in car Nikolaj sta se ob 10 dopoldne odpeljala na suho. Ogledala sta si sviborški polk, kateremu Je poveljeval veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Česar Viljem se le zahvalil vojaštvu v ruskem jeziku. Car Nikolaj Je za klical cesarju Viljemu „hura", cesar Viljem pa mu je odgovori! s „hoch". Oba vladarja In veliki knei Nikolaj Nikolajevič so se dali potem fotografirati skupno s polkom.
Opoldne sta se vladarja z drugimi dostojanstveniki vrnila na Jahto .Standard", kjer se je vrš'1 nato zajtrk.
Vojaški nabori.
DUNAJ 5. (Izv.) S kompetentne strani se poroča, da je začetek vojaških naborov v Avstriji in na Ogrskem definitivno določen na dan 12. avgusta.
Zaradi klofute.
BUDIMPEŠTA 5. (Izv.) Državno pravd-ništvo je dvignilo proti gospodični Herzlovl, ki je oklofutala generala Boroevića, tožbo zaradi žaljenja Časti.
Ijova italijanskn ekspedicija.
DUNAJ 5. (Izv.) „Neue Frele Presse" poroča iz diplomatlčnih krogov, da pripravlja Italija novo ekspedicijo v Egejsko morje.
Ministrska kriza na Turškem.
PARIZ 5. (Iz7.) Tukajšnji listi poročajo iz Carigrada, da je stališče velikega vezirja |Mahmud Šefket-paše resno omajano in da i bržkone že v bližnjih dneh ministrska 1 kriza.	_
Razkrinkani!
Razkrinkani so popolnoma. Iz razkrinkali so se — sami! I
Povodom sprevoda na velikih sokolskih slavnostih v Pragi so nemški buršl zagrešili za normalne človeške možgane jednostavno neumljivo drzovitost.
Tisoči Sokolov so korakali v sprevoJu, stotisoče so štele množice, nagrumadene na ulicah. In proti tej ogromni sili se je dr* ilo kakih 15—20 nemških fantalinov se svojimi čepicami na glavi, se svojimi nemškimi znaki in se svojimi — brazgotinami na licu (temi znaki srednjeveškega di]aštva) naj-drzneja žaljenja in izzivanja 1 15—20 fanti-čev, zbranih pred znano nemško hišo, tem znanim ognjiščem pretepov in izgredov, proti stotisočem v slavnostnem razpoloženju, vskipevajočim od navdušenja!
Rekli smo, da je bilo početje nemških buršev Jednostavno nerazumljivo za normalne človeške možgane. Kajti tauega početja ob takih okolnostih bi si ne mogli tolmačiti le z narednim fanatizmom, z najstrupentj m sovraštvom proti Slovanom. V tem se nam kaže že blaznost. Česa so mogli pričakovati ti fantalini od svojih provokacj? Mari, da ustrahujejo vse tiste mase ? Mari, da zaustavijo ta elementarni po,a/ narodnega ponosa, narodne sile in narodne samozavesti? Će so mislili na to, so bili — blazni. Reakcija mase bi bila mogla sestajati edino v tem, da jih masa zmrvi in zruši!
Mi pa ne verujemo, da so bili tisti mladiči blazni. Marveč nam daje pojasnila za oni incident na Pfikopih v Pragi povodom slavnostnega sprevoda prepričanje, da Je do onega incidenta prišlo po intencijah odgovornih nemšdh faktorjev, da so bili oni burši določeni kakor žrtve v gotov nro-računjen infernalen nameo. Izzvali naj bi bili zmešnjavo, kateri bi bile lahko posledice nedogledne, strašne. Naj bi tudi stalo tiseče človeških žrtev: nemški srdlteži so hoteli uničiti veliki moralni pomen slavnostnih dni v Pragi.
Toda Nemci so se temeljito zmotili v svojih računih. Mase niso zmrvile onih fin-talinov. Uzorno disciplinirane so se pokorile dobljeni paroli. Niso reagirale primerno, da-

Obsojence so gnali proti izhodu. Čim so dospeli do vrat, so jim zvezali roke na ' hrbet. Deset minut ni nihče izmed teh ne-j srečnikov spregovoril. Samo rablji so se pomenkovali in opravljali svoj posel.
iVaurice, Genevieva in Lorin, ki jih noge niso mogle več držati, so se tesno privili k sebi, da bi se ne ločili več. Nato so gnali obsojence iz ječe na dvorišče.
Tu so se dogajali grozni prizori. Nekateri so kar omedlevali, čim so zagledali rabeljski voz. JetniČarji so jih morali dvigati in nositi na vozove.
Genevieva je stopila na voz s precejšno odločnostjo; Maurice jo je podpiral z laktom. Nato je urno skočil za njo.
Lorinu se ni mudilo. Izvolil si je mesto in sedel na levo stran Maurica.
Vrata so se odprla. V prvi vrsti med gledalci je stal Simon.
Prijatelja sta ga spoznala, in tudi on ju je videl. Stopil je na ogelni kamen, kjer so morali priti mimo rabeljski vozovi; bili so trije. Na prvem, ki se je jel premikati, so sedeli trije prijatelji.
„Ej, dobro jutro, lepi grenadir," je dejal Simon Lorinu; „menim, da hočeš poskušati, če je moj krivec dovolj oster."
„Da," je odvrnil Lorin, „potruditi se hočem, da se ne bo skrhal preveč, da bo dober tudi za tvoje usnje."
Ostala dva vozova sta sledila prvemu.
Okoli obsojencev je nastal velikanski hrup. Čuli so se razni vzkliki odobravanja, vzdihi in kletvice.
„Le pogum, Genevieva, pogum," je šepetal Maurice.
„Oh!" je odvrnila mlada ženska, „ne pomilujem svojega življenja, saj umreni s teboj. Žal mi je samo, da imam zvezane roke, ker bi te rada sklenila v svoje naročje, predno umrem."
„Lorin," je dejal Maurice, „poglej v moj telovnik; najdeš nožič."
„Oh, moj Bog!" je pripomnil Lorin, „ravnoprav mi prihaja ta nožič ! Kajti čutil sem se ponižanega, da moram zvezan v smrt kakor tele."
Maurice je nagnil svoj žep do Lorino-vih rok, Lorin ga je vzel v roke ; skupno sta ga odprla, Maurice si ga je položil med zobe in prerezal vrvi, s katerimi je bil zvezan Lorin.
Nato je tudi Lorin napravil Mauricu enako uslugo.
„Urno," je dejal mladi mož, rglej. Genevieva postaja nezavestna."
Da bi se zgnil, se je Maurice za hip obrnil od uboge ženske, in kakor da bi vsa moč prihajala od njega, je takoj zaprla oči in sklonila glavo na prsi. (Konec prih.)
t
Stran II.
„EDINOST" št. 187.
V Trstu, dne 6 julija 1912.
si bi bilo to umljivo in milijonkrat opravičeno po nečuveni drznosti nemških buršev. Tako je prišlo le do neznatnega incidenta, ki je bi! bolj komičen, nego tragičen. Burši so debili le par klofut. Pa še to ne od udele-žnikov v sprevodu. Le na mesfu navzoče občinstvo Je napravilo kratek proces.
A da je naše domnevanje, da so od nemške strani namerovali vse kaj druzega, povsem opravičeno, za to govori dejstvo, da je vse nemško časopisje hkratu zagnalo neznanski krik, kakor da so onega dne v Pragi Nemce na ražnju pekli, in da so nemški poslanci hoteli ta dogodek tudi parlamentarno izkoristiti. Toda resnica je bila to pot tako Jasna in tudi uradno ugotovljena, da se Je nemška akcija v parlamentu zev prvih svojih začetkih tako temeljito izjalovila, da so bili nje nemški inicijatorji v vidni mučni zadregi.
Pa tudi nemško Časopisje — iz-vzemSi kričače brez sramu in vesti — Je hitro ponehalo s svojo obrekovalno kampanjo.
lnfamija Je bila razkrinkana.
Ali razkrinkana Je tudi nemška socijalna demokracija. Ia imenitno je, da se je sama razkrinkala v svojem glavnem glasilu.
Tržaškim Slovencem mora biti v posebno zadoščenje, da je ravno njihov poslanec dr. Rybar s svojim energičnim nastopom v parlamentu v prvi vrsti izpod-maknil tla nemški obrekovalni kampanji — in to tako temeljito, da so mu Čehi na ganljiv način izkazovali svoje hvaležnost. A potem se nam Je nudil fenomen: dočim se je večina nemških nacionalističnih listov umaknila v neko previdno rezervo, je pa glavno glasilo mednarodne socijalne demokracije na eni strani psovalo nemške poslance, ker niso navalili na dr. Rybara, na druge strani pa je gollde svojega nemškega strupa zlilo na našega poslanca. S pravim fanatizmom se je „Arbeiter Zeitung" zavzela za praške burše, katere je promovirala v branitelje nemškega imena in nemške časti!
Nas ta nastop nemškega socijalnode-mokratičnega glasila ni nimalo presenetil, ali velepoučen Je za one, ki kljub vsemu in vsemu še verujejo v zvestobo voditeljev nemških socijalnih demokratov do načel in političnih idej, o katerih puščajo — govoriti na shodih, in — pisati po časopisih tedaj, ko so varni da naglašanje internacijnalizma ne bo škodovalo njihovemu egoističnemu nemškemu nacijonalizmu. Da je v njih le trohica udanosti do strankinih, v oficijelnih programih fundiranih načel, bi bilo izključeno, da bi „Arbeiter Zeitung" zasramovala dr. Rybara kakor „najbolj nadležnega krt čeča v parlamentu" le zato, ker Je nastopil proti notorlčno lažnjivi obrekovalni kampanji! Že to bi bilo krivično, da je „Arbeiter Zeitung" ob tej pril'ki obsojala nemški in slovanski nacijonalizem, ker — kakor rečeno — bilo je prejasno, na kateri strani so bili provokaterji. Ali umljiva bi bila taka obsodba na obe strani v toliko, v kolikor bi se dala vsaj sofistično spravljati v sklad s pro-tinacijonalističnim stališčem.
Glavno glasilo nemške socijalne demokracije pa to pot niti te previdnosti ni smatralo za potrebno in je na široko razgalilo svoje prsi.
Tudi prav! Sedaj bo pa* umel vsakdo, zakaj se je politično zrela in razredno zavedna, a narod svoj vendar ljubeča češka soc jalna demokracija emancipirala od vodstva, ki je sedaj samo tako temeljito razkrinkalo — svoje — nemško srce !
Proračun tržaške mestne obilne za leto 1S1Z,
Čitatelji se še spominjajo, da smo nedavno temu naznanili, da je vlada le deloma potrdila proračun tržaške mestne občine za leto 1912.
Sklepa mestnega sveta glede povišanja občinskih doklad na pridob ninski davek podjetij, ki so podvržena javnemu polaganju računov, na davek, od višjih dohodkov in hišnorazredni davek, vlada ni priporočila cesarju v obdobrenje, ker je iz principijelnih razlogov popolnoma izključeno vsako povišanje doklad na državne davke.
Vlada priporoča, naj se znesek dohodkov (približno 300.000 kron), ki odpade na ta način, pridobi s prihranki v občinski upravi predvsem v strožjem nadziranju izdatkov za upravo bolnišnice, z zmanjšanjem troškov za Šolstvo ter brisanjem postavk za razna društva in nagrad za izven-redne ure mestnim uslužbencem itd.
Tudi povišanja najemninskega krajcarja vlada ni mogla predložiti v sankcijo, ker je sta :arina v zadnjih letih itak že preveč narastla.
To bi bile na kratko postavke, ki so bile brisane iz rednega proračuna.
V izrednem proračunu je posojilo v znesku 6*2 milijonov kron znižano na 3 milijone kron, ker ni določeno, da bi se ostali 3 2 milijoni kron porabili že leta 1912. Namestništvo pravi v svojih opazkah, da pri večini del, ki so sprejeta v proračun za leto 1912, manjkajo potrebni načrti in preudarki, da ni misliti, da bi tekom leta 1912 bilo
namestništvo, da je še od kreditov, ki so bili odobreni v letih 1908 do 1910, na razpolago K 4 395.260, h katerim je prišteti Še K 3,500.000 posojila, ki je bilo odobreno za leto 1912 in da bo — kakor že gori omenjeno — cd svote K 6,200.000, katero
Na naslov mestnega magistrata. V
Bazovici je bil s koncem maja odstranjen poljski čuvaj. Sedaj prosimo druzega, ker s prvim ni bil nikdo zadovoljen razen tistih, katerim je ugajala njegova lenoba. Naš magistrat je strašno počasen, kadar gre za
je odobrii mestni svet, možno le en del, kako korist okoličanskega kmeta. In tako to je 3 milijone kron porabiti v računskem!Še sedaj premišljuje, kako bi zadržal imeno-
vanje novega čuvaja. Prejšnji poljski čuva}, misleč si, da ima dobre botre, Je vložil re-kurz proti odstranitvi. Ta rekurz pa hoče sedaj magistrat rešiti naravnost imenitno na ta način, da bo prihajal g. asesor enkrat šola v ulici Ruggero Manna, kjer'vsak teden v Bazovico, klical par ljudi k vsaka šolska dvorana 40 000 kron, sebi in jih izpraševal. če so zadovoijni še
letu.
Namestništvo poudarja potem, da troški vedno bolj naraščajo in zato mora občina nehati z gradnjo luksurijoznih stavb, kakor je mestna norišnica, ki stane 4*4 milijone kron, stane
h kat rim je prišteti še 28 000 kron za no-j s prejšnjim črvajem. Gotovo, da na ta način tranjo opravo, dalje luksurijozna dela v pre- j ne dobimo tako hitro čuvaja. Sedaj je ravno doru Montuzza itd.	| velika sila in poljskih tatov je vedno več.
Magistrat mora gledati, da čimpreje Dajte nam čuvaja — moža, pridnega moža konsoliduje dovoljena posojila, da se manjša in ne lenobe. Povemo pa, da starega ču-dalje pri bankah, kjer znašajo obresti s pri-; vaja nočemo, ker ni bii in ne bo za to stojblnami bank vred že do 6	j težko službo. Namesto da bi varoval naše
V svrho lažje kontrole namestništvo pri-! pridelke, sploh naša polja in gozde, je po-poroča županu, naj odredi, da se bodo v'pival v gostilni. Zadruga opravičenih po-bodoče plačevali davki potom poštne hra- ' sestnikov se je večkrat pritoževala čezenj, nilnice.	i Dreves v borštu manjka na stotine, v ne-
Potem priporoča namestništvo, naj se kalerih krajih je vsa trava požeta ali popa-bolje gospodari v raznih oddelkih občinske šena. Njegova lastna družina ga je baje ho-uprave. Pri tem omenja posebno gospodar-1 dila tožit k vaškemu načelniku in tatje so stva v mestni bolnišnici, ki se je kritiziralo se iz njega norčevali. In magistrat naj ga
tudi že v mestnem svetu, omenja, da je bilo tam ukradenih rjuh za več tisoč kron itd.
Troški za javno snago so od leta 1907 do 1912 narasli od 469.000 na 511.000 K, ne da bi se bile javne ceste in ulice zbolj-šale, pač pa so tozadevne pritožbe občinstva vedno večje.
Končno namestništvo priporoča, naj
nam zopet vsili? Kje sta sedaj gosp. vaški načelnik in g. okrajni načelnik, ki sta se prej toli;o pritoževala čezenj?!
Več kmetov.
Primerno zdravilo. Nekje na slovenski zemlji se je sešla večja družba Slovencev. V ti družbi pa je bil tudi en Lah. Dokler se poslednji ni opil, Je bil zelo sladak in
magistrat gleda, da ne bo prekoračal pro-	dober, ko se ga Je pa navlekel, Je postal
računjenih izdatkov, kakor je sedaj to običajno	iz njega običajni laški izzivalec. Nekdo, ki
v mestnem gospodarstvu.	se ne pušča žaliti, je sinu dedne kulture
Od novih v proračunu za leto 1912	postavi! "lepo na trdo cesto (menda ne prav
sprejetih zgradb niso bile odobrene sledeče:	na rahlo! — Pisec), kjer Je žaljlvec ječal
K 350 000 za šolo v Sv. Vidu, K 100.000	in milo prosil odpuščanja. In res, večina
za otroški vrtec v Čarboli, K 160 000 za	družbe se je skesanega lahončiča usmilila
italijansko šolo na Vrdeli, K 750 000 za	in ga vzela zopet v družbo ! Mož je bil ves
mestni licej in K 80.000 za deško zabavišče	skesan in Je obljubil, da ne bo nikdar več
na Belvederju.	žail njih, na katerih zemlji uživa gostoljubnost. Morala: ne jemlji v družbo Liha,
Domače vesti. |'u0^Voesow^i!rltou|e' ker te v srcu prav
Naše šole. — Danes torej zaključijo Srečna Afrika! Vse, kar je bilo prej šolsko leto v Trstu vse srednje šole; laŠ&i v Afriki arabsko in turške, postaja kar čez mestni licej se je zaključil že včeraj. L|ud- K0£ italijansko, ske in meščanske šole p?, in sicer laške, j \ mL' Illustrazione Italiana nemške in slovenske, merajo mučiti otroke še do 15. t. m. Res, do 15, a ne vse! Imamo tri nemške državne šole: dve pri Starem Sv. Antonu, eno pa v ulici Fontana in oni dve pri Starem Sv. Antonu zaključita tudi danes šolsko leto, ona v ulici Fontana pa ne. Zakaj ta razlika? Vrabci po Trstu
z dne 30.
junija t. 1. Je med drugimi tudi slika z naslovom : „Le prime machine agncole iialiane in funzione a Derna" (Prvi italijanski poljedelski stroji v rabi v Derni) Pri strojih pa ieže zaboji in na teh zabojih je čitati uemške napise.
Bahači so se vjeli v lastno past!
čivkajo, da je ravnatelj Stolz ponosen na to, stroji so in tudi laški' so, ako so plačani
r\ n tialio tnnl	qv trliiru rci * i n HnCO.	• « « « __t I. IL!	n r> WV« o J «r 2 -n o
da velja zanj vedno „extrawuršt" in dosegel je tudi letos to navzlic strogi odredbi ministrstva. Kako? Ne vemo. Pravijo sicer, da bodo tam šolsko poslopje prezidavah in da začno s tem delom že v ponedeljek. Dobro! Pa obe meščanski š^li, deška in dekliška na Lipskem trgu, imata filijalki v ulici Fontana, kjer ljudska šola ne konča danes, pač pa končajo v istem poslopju nastanjene filijalke šol na Lipskem trgu. Zakaj? — Menda zato, ker se mudi gospodom učiteljem, ki uče na p Lipskem trgu in v ulici Fontana, domov na Češko. — Komodno je to, če je pa vestno, o tem naj sodijo gospodje na namestništvu, ki naše
a izdelek ni laški, kakor se bahajo v imenovanem listu — pač pa nemški, ako ne celo slovanski!
Šolska veselica v Trebčah v nedeljo 30. junija je posebno v moralnem oziru najlepše vspela. Prav lepo so mali otročiči proizvajali pevske točke, naravnost ginljive pa so bile ravno deklamacije. Trebenci sploh še niso videli enake prireditve in solze ganotja si opazil v očeh starišev, ko so jim otroci, posebno pri deklamacijah, nastopili s tako točnostjo in gotovostjo, da so vsi izražali željo, naj se veselica ponovi, čemur je naše učitellstvo tudi obljubilo vstreči.
Udeležba od strani Trebencev je bila
učiteljstvo tako skrbno čuvajo, da ne bi mnogoštevilna; od strani tujcev pa se je
m	mm M/%M«nk«M<tZ p nln mi rl o /«ri	..	*	<*> • .	t O	T_____— _ 1_
prišlo v stiko z nemškimi šolami, da ga raje ne predlagajo v imenovanje na te državne šole. Zvedeli smo ravnokar, da sta bila zopet zapostavljena dva Slovenca pri imenovanju na meščansko Šolo, med temi eden, ki že dolgo let služi v Trstu, imenovan je pa bil zopet mlad Nemec.
Kedaj bo konec teh krivic? — Ali
zapazilo le par učiteljev od Sv. Ivana, osebnih prijateljev učiteljstva v Trebčah, ter župana iz Padrič, g. Josipa Grgiča. Upamo, da se prebivalci bližnjih vasi kakor tudi učiteljstvo odzove našemu uljudnemu vabilu ter se ponovitve šolske veselice v nedeljo polnoštevllno udeleži ter tako Trebencem, ki se vsake prireditve v bližnjih vaseh mnogoštevilno udeležujejo, vrnejo milo
naj je res naše učiteljstvo za dokaziini ma-	za drago. "Veselica se bo vršila ob vsakem
terijal o avstrijski „pravici" ?	vremenu. Na svidenje torej 1
Kako na ČeSkem in kako — pri V Gorico I Narodna delavska organi-
nas! Ko je vozil posebni vlak slovenske	zacija priredi dne 14. Julija izlet s posebnim
Sokole po češki zemlji do Prage, je češko	vlakom v Gorico. Spored: Zjutraj ob 8. uri
ljudstvo brez razlike Sokole najprisrčneje	zbirališče pred „Narodnim domom- v Trstu,
pozdravljalo.	kjer svira godba NDO. Odtam točno ob Mej pozdravljujočimi je bilo opaziti na; 815 z godbo in društveno zastavo po ulici
raznih kolodvorih tudi duhovnikov, ki	Ghega na južni kolodvor. Odhod z Južnega
■ ■ J _ . _ _ L O .1A I1-] L m J mm	AH III
možno izvršiti dotična dela. Dalje omenja izjeme.
so navdušeno klicali Sokolom: Na zdar I v pozdrav.
V Pragi ni bil redek slučaj, ko je duhovnik javno stiskal Sokolu roko in mej sprevodom je bilo videti duhovnikov, kako so na oknih mahali z robci in pozdravljali. Na telovadišču se je nahajalo veliko duhovščine, ki je od starega kanonika pa do mladega kapelana pozdravljala izvajanja sokolskih vrst. Tako na Češkem.
In pri nas? Videč češko duhovščino, se je nekdo, hočeš nočeš, spomnil na pre-žalostne razmere v naši ožji domovini. — Češkemu duhovniku se širi srce veselja, ko gleda velike uspehe in napredek Sokolstva v prid naroda svojega; pri nas pa se prikazuje Sokolstvo kot največje zlo in sovražnik naroda. In vendar niso naši Sokoli v ničemer slabejši od onih čeških. — Je pač tako: češki duhovnik je vedno narodno navdušen Čeh, A pri nas? — Je sicer izjem tudi pri nas, ali žal, so to le
kolodvora ob 8 30. Prihod v Gorico ob 10. dopoludne. Ko dospemo v Gorico, se uvrstimo v sprevod ter odkorakamo izpred južnega kolodvora z godbo in društveno zastavo po glavnih goriških ulicah. Nato velik manifestacijski shod. Popoldne ob 4. prične velika ljudska veselica na lepem, zelenem in prostornem vrtu .na Komu" blizu muzeja. Romantičen je ta kraj. Odhod iz Gorice južni kolodvor: Ob 12 15 popolncči. Vožnja zelo znižana ; tja in nazaj stane K 2 30.
Kdor se želi izleta udeležiti, naj se zglasi takoj v uradu N. D. O., da ne bo prepozno. Zanimanje je veliko, priglasilo se je že veliko število.
Tržaška slovenska mladina bo imela jutri cb 10. dopoldne važen sestanek v gostilni „Kosič«, pri Sv. Jakobu, uL Sv. Marka 19. — Na sestanek je vabljena vsa mladina — trgovski pomočniki, obrtniški in drugi od 14. leta naprej. Nadejamo se obilne udeležbe.	Sklicatelji.
Razmere na finančni straži na Op-činah Prejeli smo: Finančni poveljnik na f nančni straži na Opčini postopa s strankami, z davkoplačevalci, najodurneje. Pred približno tremi tedni Je zabrusil omenjeni poveljnik davkoplačevalcu (ime na razpolago), ki je prišel plačat devke: Ako bi ne imel (poveljnik) otrok, bi mu že drugače pokazal. Sploh dela strankam sitnosti, kjer le more. — Davkoplačevalec se skoraj ne upa več prestopiti praga pisarne davčnega urada.
Pred približno enim letom Je bilo višemu komisarju ukradenih 18 kokoši. Od tistega časa imajo stražniki povelja, da stražijo kokoši od 9 ure zvečer do 5. ure zjutraj.
Stavljamo zato finančnemu ravnateljstvu dvoje vprašanj: 1) Ima-li poveljnik pravico nidlegovati stranke s tako odurnostjo in Jim celo groziti? 2) Je li g. višemu komisarju dovoljeno imeti stražo za varovanje kokoši ?
Zahtevamo, da finančno ravnateljstvo stvar preišče in ukrene potrebno, da se kaj takega ne bo več dogajalo.
Več davkoplačevalcev.
„Interesentje se opozarjajo na to, da bo dne 10. julija t. 1. ob pol enajstih dopoldne pri okrajnem sodišču v Radovljici dražba „Hotela Dobrava44 viož. št. 153 k. o. Dobrava pri Zasipu). Cenilna vrednost znaša 30.163 kron, najnižji ponudek oa K 15 081".
Dramatična Šola v Trstu se < ipre dne 15. t. m. Vsi oni, ki bi hcteli uri. ieže-vati se brezplačnega ocuka, n~j zgUse pri gosp. Dragutinovicu, režis-rju slov. gledališča, pii kateremu dobe tudi natančnejša obvestila. — Ogtasiti se more vsak dan med 7 in 8 zvečer v dvorani gledališča.
Zavarovalnica goveje živine v Sv. Križu vabi na javno tombolo, ki Jo priredi jutri v nedeljo na velikem trgu v Sv. Križu. Dobiika: činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke po 40 stot. Začetek ob 5 30 pop. Pred in po tomboli bo svirala domača godba. Točilo se bo izborno domače vino v dveh „osmicah". Odbor zavarovalnice vabi na obilno udeležbo.
Kam pojdemo jutri? V Sežano ali v Boljunec? Tudi in tam se vrši slavnost v korist družbe sv. Cir. in Met.
„Tržaško vojaško veteransko društvo Cesar Fran JuSip LM V nedeljo, dne 7. julija 1912 ob 5 popoldne na vežbal šču velike vojašnice bo javna tombola, omenjenega društ*a. Dobitki so v denarju. Terna K 50 —, kvaterna K 150—, činkvina K 200 —, I. tombola K 500 —, II. tombola 300 —. Srečie po 60 vinarjev se predajajo v društveni pisarni ulica GeN 12, 1 nadstr. in na dan tombole pred veliko vojaši co.
Dramatični odsek „Slov. delavsk Hobraž. društva za Trst in Primorje-v Trstu priredi jutri, v nedeljo, dne 7. t. m. ob 5 popoldne v veliki dvorani „Narodnega doma* v Barkovljah v prid podružnice družoe sv. Cirila in Metoda v Birkovijah burko „Charlejeva teta", katera je povsod tako ugajala. Po igri bo ples do polneči, pri kateremu bo, kakor tudi med igro, sodeloval rojanski „šramel-oktet". Vabi.no cenj. prijatelje in somišljenike na to zabavo !
Osrednje društvo c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov na Dunaju (deželna skupma za Kranjsko in Primorsko) ima v nedeljo dne 7. julija t. i. popoldne ob izredno zborovanje v prostorih hotela „Ilirija44 v Ljubljani. Ker se bo razpravljalo o zelo važnih stanovskih stvareh, vabljeni so vsi gg. tovariši, da se v čim ve čem številu vdeleže tega pomembnega zborovanja.
Otroški vrtec CMD v Rocolu prireji v nedeljo dne 14. julija ob 5. popoldne svojo običajno veselico in ne v nedeljo 7. t. m, kakor je bilo prvotno naznanjeno, in to sicer radi veselice v Bregu.
Pevsko društvo „Trst". Jutri v nedeljo ob 1 pop. zbirališče pred kavarno „Fabris44. Odtod skupen odhod na kolodvor na Opčine. Odhod vlaka ob 2 in tri četrt pop.
Slovenska inteligenca, slovenski delavec, trgovec in obrtnik naj se uaroČi na „Slovenski Ilustrovani Tednik-, ki ima velik kulturen pomen, ter je Slovencem res potreben. Podpirajte, razširjajte ga!
Restavracija „Aurora". Od i. t. m.
koncertuje vsak večer v restavraciji „Au-rora" dunajski damski salonski orkester EDELWEISS pod vodstvom gospice Annie Rituteiger jeve. Ta orkester, ki se je produciral 2 in pol leti v Gradcu v kavarni „Stjrria", privabi vsak večer v omenjeno restavracijo veliko množino ljudi, ker se vživa dobro, izbrano godbo in izvrstno Go^sovo pivo.
Tržaška mala kronika.
Požar. Popoldne okrog 3 Je izbruhnil v kolnici, ki Je last Elize Roaro v Ko-ionji štev. 85 in vogalu ul. Fabio Severo št. 91, velik požar. V kolnici ima tržaško spedlcijska diužba „Adriatica* nameščenih 56 konj, obenem pa so bile tudi svisli nad hlevom napolnjene s senom in slamo, vsega skupa| kakih 1000 kvintaiov. Kako je pežar nastal, se ne ve, razširil pa se je tako
Svoje zdravje
ase
ohranite. Vaša slabost in bolečine izginejo. Vase oči, živci, mišice in žile postanejo krepke, spanje zdravo, zopet se počutite dobro, ako r bite pravi Felltrjev fluid z znamko Elsafluid. Poskusni tucat 5 K franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller, Stnbica, EUatrg št. 264 (Hrvatsko).
!!
V Trstu, dne 6. julija 1912.
„EDINOST" št. 187.
Stran III.
hitro, da ga štiri na lice mesta došle briz galnice niso mogle ukrotiti in je cela kol niča pogorela do tal. Šsoda dosedaj še b cenjena, bilo pa je vse zavarovano. Ogen je bil tako hud, da gasilci niso mogli blizu in so se jim br»zgalnlški nastavki hoteli topiti v rokah.
Bubonska kuga med podganami na ladji. V hangerju št. 4 proste luke se nahaja parnik Austro Američane „Afričana", ki je prišel iz južnoameriških pristanišč. Včeraj jutro pa so med razkladanjrm skladišča št. 2 našli dve crknjeni podgani. O tem je bila tako] obveščena pristaniška zdravstvena komisija ter se je podal na lice mesta višji zdravnik dr. Kalser, ki je dal crknjeni podgani odnesti. Podgani so pozneje secirali ter ugotovili, da gre za bubonsko kugo. Vsled tega uspeha so ustavili daljno razkladanje ter postali ladjo v kontumac.
Posadka ladje je popolnoma zdrava, a bo morala biti par dni pod zdravniškim nadzorstvom.
Radi starih tatvin na novo v zapor. Lastnik neke ljudske kuhinje Oton Mio, stanujoč v ulici Valdlrivo 32, je včeraj prijavil policiji, da sta mu že dne 19. maja bila iz njegove sobe ukradena dva zlata prstana in pred mesecem dni denarnica, v kateri je bilo 80 K. Pred približno 8 meseci Je bilo njegovemu svaku ukradenih 20 K in pred par dnevi Aleksandru 8 K.
Teh tatvin osumljen je bil Miov podnajemnik, neki Angelo Ongaro, težak, stanujoč sedaj v ulici Cariferi Št. 1, doma iz Sacile pri Trevi?" v Italiji; moža so dejali pod ključ.
Junak kamenja. V noči od četrtka na petek sta Peter De!ne in Karol Fschinišlapo ulici delle Poste, ko ju je začel nek neznan človek kamnjatl. Šla sta za njim in ga dohitela, ko je še imel v rokah velik kamen. Prijela sta moža in izročila bližnjemu redarju. junak se je izkazal kot 24Ietni dninar Martin Srukenec iz Momjana, stanujoč v ul. del Pane. Opravičeval je svoj čin stem, da sta g i napadena malo preje razžalila v ulici Crosada.
Ukraden baker. Zaprli so 27tetnega dninarja Cario Flora, iz Trsta, stanujočeg; v ulici Cristoforo Belli Štev. 50, ker je v presti luki iz nekega voza rpedicijske družbe „Adriatica" ukradel en kos bakra, v vrednosti 20 K, ki je tehtalo 12 kg.
Porotno sodišče.
Predseduje dež. sod. svet. Clar'cl, pri-sednlfta dež. sod. svet. bar. FarfogKa in sodnfk dr. Luccardi; drž. pravdnik dr. Toni ičić ;
obtoženci: Giuseppe Basso (branitelj dr. Mandić), Federlco Gispar (branitelj dr. Pangrazi), Annunzir.ta Ranz^ito (branitelj dr. Robba) in Enanuele Nani (branitelj dr. Maddalena), ki so obtoženi
ponarejanja denarja.
Obtožnica izvaja, da je glavni obtoženec Basso bil že kaznovan zaradi izdajanja po narejenega denarja v Italiji in sicer koncem meseca decembra leta 1903., dne 21. aprila leta 1906. pa zaradi istega hudodelstva tudi pred tržaško poroto in sicer na pet let težke jr.če, ki jo je doslužil v koprski kaznilnic', nakar je bil izgnan iz Avstrije. Začetkom letošnjega leta pa se je zoper vrnil v Trst, seveda brez dovoljenja in pod napačnim imenom. Dne 15. februarja je bil aretiran. Ko so ga detektivi prijeli, je vrgel od sebe zavoj, iz katerega so se vsuli — cekini in pa še več srebrnega denarja. Pozneje se je izkazalo, da je bil ves ta denar ponarejen. Bil je to avstrijski, francoski, angleški in švicarski denar in ponarejen izredno dobro.
Bassi je priznal pred preiskovalnim sodnikom, da je prišel v Trst z namenom: da bi spravil v promet oni ponarejeni denar, za katerega je trdil, da ga mu je izročil luki Cario Arnoletti, oziroma neki Carlo Benittoni. Izkazalo pa se je, da ne ekzistha niti prvi niti drugi Carlo. Italijanske oblasti pa so medtem našle pri hišni preiskavi v Bassovem stanovanju v Turinu razne priprave za ponarejanje denarja.
Preiskava je dognala, da se je Bassc splošno bavil s kemijo in galvanoplastlko, kar so še prav posebej potrjevale priprave za galvanično pozlačevanje, ki so jih našli v njegovem stanovanju. Izgovarjal se je sicer, da se je bavil s kemijo, ker je poskušal neko novo iznajdbo, toda ta njegov izgovor je popolnoma neverjeten.
Glede ponarejenega denarja, ki ga je ob svoji aretaciji vrgel od sebe, je izpovedal, da je imel nalog izročiti ga v Trstu nekemu Gianninu, s katerim se je seznanil v koprski kaznilnici. Ker ga pa ni našel v Trstu, se je seznanil z nekim drugim neznancem, ki je bil pripravljen spraviti ponarejeni dener v svet.
Preiskava je dognala nadalje, da je bil Basso, predno je bil aretiran, z onim neznancem skupaj v stanovanju Annunziate Ranzatto, ki je danes tudi soobtožena, in je tamkaj govoril z današnjim soobtožencem Gisparjem, pri čemer je šlo za to, da bi Gaspar sprejel od Bassa ponarejeni denar in ga spravil med ljudi.
Ranzattova je trdila, da ni slišala onega pogovora. Gaspar pa, da ni hotel sprejeti ponudbe. Pozneje sta pa izpremenila svojo prvotno izpovedbo ter priznala, da je prejel Gaspar od Bassa kakih 25 komadov in da je tudi povedal Ranzatto vi, v kak na-
nen. Gaspar pa da je hotel takoj nato vrniti Bassu ponarejeni denar, da ga pa ni več našel, vsled česar je naprosil Ranzattovo da shrani ponarejeni denar, dokler se mu ne ponudi prilika, da ga uniči.
Ta trditev pa se je izkazala tudi kot neresnična, ker je dokazano po raznih pričah, da je Gaspar še isti dan izročil pona rejen desetkronski cekin soobtožencu Na ni Ju ki ga Je zopet dal drugim. Priče so tudi izpovedale, da sta Gaspar in Nani večkrat tajno govorila, a preiskava je dognala, da {e pisal Gaspar Ranzattovi iz Pule dopisnico, v kateri je naročil Ranzattovi, naj izroči po narejeni denar Naniju, da ga spravi med 'iudt. Ranzattova pa je odgovorila Gasparju, da je izročila vse Naniju in da pošlje G;s oarju denar, če Nani napravi „kšeft". Obenem mu je zatrjevala, da trdno molči o celi stvari.
Soudeležba Gasparja, Ranzattove in Nanija pri razpečavanju ponarejenega de narja je potemtakem dokazana.
Obtoženec Basso je rojen I. 1875. v La Peune d' Aubagne na Francoskem, Gaspar je rojen v Zadru 1. 1885, Ranzattov? je soproga Oresta Ranzatta, rojena I. 1883 v Puli ter je bila v službi pri „Assicuraziont Generali", Nani je rojen v Zadru leta 1889 Prvi je bil zaslišan Basso. Na predsednikovo vprašanje, da-li se čuti krivega, je obtoženec odgovoril, da jt pač razpečaval ponarejen denar, da pa ga ni ponarejal. Rojen v Marsilji na Francos-skem je vso svojo mladost preživel v bedi Zato je radevolje sprejel ponudbo nekega Benittonija, ki mu je izročil večjo svoto ponarejenega denarja z naročilom, da ga raz oeča. Prvič je bil obtoženec aretiran rad razpečavanja ponarejenega denarja v Final borgu in obsojen na tri leta ječe.
Pozneje je prišel v Trst, kjer je bil I. 1911. obsojen radi enakega zločina in izgnan iz Avstrije. V Turinu se je zopet sestal z Benittonijem, ki mu je izročil zavoj s 250 kosi ponarejenega denarja, češ, naj ge ponese v Trst in proda nekemu Gianninu za 750 K.
Obtoženec nadalje pripoveduje, kako v Trstu Giannina ni moget najti in kako je ponarejen denar skril v „bošketu*. Hotel st [e na vsak način osvoboditi denarja in po tem zopet odpotovati. Neka oseba ga jt seznanila z Gasparjem, ki pa mu ni hcte> dati za zavoj niti 100 K.
Obtoženec pravi, da bi bil denar lahk spečal, ker se je nahajal v potrebi, toda d p ga je vrgel v morje in sicer 200 komadov po 10 K. Nato je hotel odpotovati, toda bi e aretiran.
S tem je bilo zasliševanje Bassa končano.
* * *
Razprava je končala ob 2 ponoči. 3asso je bil obsojen, kakor je predlagal njegov branitelj dr. Manciič, zaradi razpeča ;anja ponarejenega denarja, ne pa zarad; ponarejanja denarja, na 3 leta težke ječe, ostali obtoženci pa so bili oproščeni.
O teku razprave bomo pa poročali utrl.__
i^&r* del, organizacija.
—	Skupina NDO „Plavži" v Skednju sklicuje za danes 6. Julija 1912 ob 7 zve čer javen shod v „Gospodarskem društvu"
Šsedniu.
Govori tudi državni poslanec dr. R y b a f. — Tovariši, delavci 1 Ta shod jt zi vas velike važnosti. Zato se ga udeležite obilnem števiiu.
—	Skupina „Mestna plinarna" NDO. Danes ob 6 zvečer sestanek v društvenih prostorih, ul. sv. Marka 19.
—	Pripravljalni odbor skupine „Sv. Vterko" vabi na sestanek, ki bo d a n e s ob 4 pop. v društvenih prostorih ul. sv. A3rka 19.
—	Novoizvoljeni odbor skupine „Llno-eum* ima svojo prvo sejo v nedeljo ob 2 popoldne v društvenih prostorih, ulica Sv. Marka 19.
—	Skupina NDO „Unoleum" skiicuje za nedeljo 7 julija ob 3 popoldne j a v e r
hod v prostorih gostilne „Kosič" pri Sv. akobu, ul. Sv. Marka 19. — Dnevni red: 1.) Zakaj se je skrajšal delavni čas za eno uro na dan; 2.) Delavstvu škodljiva pogodba oziroma delavni red; 3.) Naše zahteve ; 4) Organizacija. — Delavci vsi na shed 1!
—	Z'darsk3 skupina NDO sklicuje zt ponedeljek, 8. Julija ob 7. zvečer shod zidarskih delavcev v Banah. — Zidarji \ Banah 1 Pridite na shod vsi, da se natančno poučite o zidarskem gibanju, o zadevah glede konsorcija itd. in da se istodobno seznanite s programom NDO, ki je edina voditeljica zatiranega jugoslovanskega pro-etarijata.	ODBOR
zidarske skupine NDO
—	Centralni odbor NDO opozarja trž slovensko mladino ra izlet, ki ga priredi narodno - socijalna m'adinska organizacija
Bratstvo" v Ljubljani začetkom meseca septembra v Prago. V Pragi se vrši namreč kongres narodno-socijalnih mladinskih organizacij in prav bi bilo, ako bi se temu zletu pridružila tudi trž. slov. mladina. Natančnejša pojasnila daja strokovni tajnik NDO al. Sv. Frančiška Št. 2.
—	Ženska skupina NDO je odposlala i kongresu čeških narodno-socijalnih žen, ki se je vršil 23. junija v Pragi, pozdravno pismo. Na to pismo ]e ravnokar dospela

Pozor!
Priporočam slavn. občinstvu mojo ==
bogato zalogo siualnih strojev
s svetovno ziano znamko oricrin*l Pfaff, Gritzner in Singer. Dalje za čevljarje orig. Dfirkopp, jamčim od 5 —10 let.
z "amko ,oh Puch, premier, Regent in Humber oprem-l-'VUIVUlCoa ijecimi z žičnimi črevi (^tahklratb Pneuroatik) ali r navadnim črevom. — Stiskalnice in mline za grozdje in slamoreznice.
Popravljajo se zgoraj navedeni predmeti najceneje, tudi pisalni stroji	n«bl*iia
m gramofoni. — Hoja stara poJJetJo ne pozna konkurence. -- Udani JflV MPKJPyQ
Gorica, allca iiunictpio fit. I.
SVOJI K SVOJIM!
o
Jfi
C
E «
ty0 O CZ
NI
> ! o:
.rs j-
o.
JOSIP VATOVEC - Trst
ul. 5et!e Fontane 834 (vogal Donadoni)
priporoča cenj. občinstvu svojo
pekarno in sladčičarno
v kateri prodaja ves dan svež kruh in sladčice
vse izdelano z zdravstvenim elektr. strojem.
"S	<
O	71
rx
a	s
s	5
on	~ n
O	-n
<MtB

NaroČite hi „Slovenski Ilustrovaui Tedoik" in zadovoljni bodete, ker je to najbolj zanimiv in zabaven časopis s slikami.
UMETNI ZOBJE
Plombiranj« zodov
Izdiranje zobov broz = vsake bolečine ~
Or. J. Čermak V. Tuscher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
- TRST
ulloa della Caaerma štev. 13, II. n.
99
Slavija
t«
ozaj. zaoarov. Banka o Prosi
Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron
115,390 603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,596 031-85.
Po velikosti druga vzajemna za var. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje In smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGNAR, ulica Caserma 12,
TELEFON St. 21-47.
IIIIIBIIIBHII I III lil
CD >
O d)
o
as -o o CL
lJf%PQRQ pripeznano sredstvo za uničenje sit-ffllfrnic Zaloga: ulica Starti- n Stev 10 NaroČila : Ferriera Trat 37, - Skrinjar.
ČEVLJASlPnCA ^ H
Valentin Čeh
Trst, ul. G. Carducci 40.
Prodajuiua z delarnlco vsakovrstnega obuvala za moške in ženske ter otroke. ** SPREJEMAJO SE NAROČILA - PO MERI. -
Cene zmerne.
Svoji k svojim I
BaBBHBBMHB«Bia
'fiW Mji VTl| — Ako hočete imeti •• ^	. z »1 r a v e in m o č n e
otroke, dojite jih same iu uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lxstnega mleka
UOI«'
zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja v>le»d svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd številna zdravniška spričevala
Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga :
lekarna „GALENO",
VIA S. CILINO - TRST.
ica ■■
■ H Bil
■B IB ■■
■n ■■ bi
BB as ■! ib BB BB
IB BI
IB BB
-&?žstide Cfualc© - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL
Odlikovane touarna (zšfii) ceul In cementnih :: plotf. teracou In umetne^ Kamnu.
• • • •
Sprejema vtinkovratno deio v cementu. Cene zmerne, delo točao.
TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI
družb« z o. z.
Trat — ulica Tiziano Vecellio Stev. 3. — Telefon štev. 250.
"TT i j •	1	• 7. avtomobilskimi žardinijerami z
AZlGtl na VSG Kraie ^ prostori, avtomobilske kočije
v odprt« in zaprte, elegantne, solidne
in varne. — Cene zmerne po dogovoru.	tnrnnnnnn
AAV\A/V\AA/WV V V N/N/A/VVN/V w W	W
IBKSBEBBSfSB

Stran IV.
„EDINOST" št. 187.
V Trstu, dne 6. julija 1912.
pismena zahvala od strani vodstva narodno socijalne ženske organizacije s podpisom predsednice in tajnice. V pismu naglaŠajo češke narodno-socialne žene, da jih silno veseli, da se giba tudi na Slovenskem služeče ženstvo in da bodo pripravljene slovensko ženstvo v boju za svoje pravice podpirati, češ, naša kri je vaša kri, vaŠakri je naša kri, In zato je naša dolžnost, da kot sestre skupno nastopamo. Na Češkem se razprostirajo močne ženske organizacije, ki Štejejo nešteto tisoč članic. Kedaj pridemo mi tako daleč? Kedaj bo štela ženska skupina NDO tisoče članic? Če bomo delale vneto za organizacijo, pridemo v kratkem do tega. Upamo, da bo šlo, saj ]e postalo posebno v zadnjem času zanimanje za žensko skupino NDO velikansko.
Vesti iz Goriške.
Iz Sežane. Še enkrat poživljamo slavno občinstvo, da pribiti od vseh Štirih vetrov na narodno slavnost, ki bo v nedeljo, dne 7. julija ob 4 popoldne v korist naši pre-potrebni Oril-Metodovi družbi. Kakor deca matere, tako se oklepajmo tudi mi naše družoe in doprinesimo to žrtev, da jej položimo svoj obulus.
Pokažimo sovragu, da nas je mogočna vojska, ki se ne strašimo boja do zadnjega in da ne pustimo trgati svojih otročičev Iz naročja matere slovenske
Zberlmo se vojščaki tik one tcčke, kjer se bije najljutejši boj za obstahek Slovenstva, to je: zberimo se v naši S?žsni, ker Sežana je predstraža ene točke — Trsta.
Kakor je predvidjati, bo ljudstva mnogo in kjer je to, je veselje doma.
Postrežen bo vsakdo z vsem. Tu bo gnjati, nanoškega sira, izvrstnih salaraov, pt-civa, janček prazen na ražnju, črne kave in dobrih viu. Za radovedneže bosta muzej In menažerija, v kaieri bo videti krasne eksemplare. Kaj je tisti na Brionih proti našemu ? 1
Dva velikanska zrakoplova bosta plavala nad tisočero množico in rakete, neke nove vrste, bodo merile visokost, oziroma raz 'aljo od zemlje do lune, umetalni ognji pa bodo v čarobnih barvah razsvetljevali imenitno razpoloženo občinstvo.
Piesaželjni se bodo pa zopet po svoje veselili ob zvokih poznane godbe iz Prva čine.
Najbolj srečni pa bodo naši ljubi malčki, naši otročiči, ko bodo vsled požrtvovalnosti svojih roditeljev, vsega občinstva, obvarovani pred sovragom, ki steza svoje umazane roke proti njim, da bi Jih ugrabil in jih uničil za nas; rešen bo marsikateri in bo svoj čas blagoslavljal one, ki polagajo mal dar domu na oltar. In tako bodi v Sežani v nedeljo, dne 7. Julija!
Iz Avbera. Pred desetimi leti so ustanovili pri nas pevsko-bralno društvo „ Kraški Vrh", ki mu je bil namen gojitev lepega narodnega petja med ljudstvom. Ljudstvo se je z veseljem oprijelo društva, in po vasi ni bilo več slišati divjih popevk, ampak razlegala se je odslej lepa narodna pesem.
Tudf dandanes, po desetih letih, se lahko ponaša društvo s svojim zborom. Posebno pa hoče društvo pokazati, kaj se je naučilo v dolgih zimskih večerih za veliko poletno veselico, katero priredi dne 28 t. m. v proslavo desetletnice obstanka, t. j. na dan tukajšnjega cerkvenega shoda (šagre) Priprave se že vrše, in vsak bo presenečen ob lepem sporedu, ki se pravočasno objavi Apeliramo na slavno občinstvo iz bližnjih in daljnih občin, kakor tudi na naše ljubljene Tržačane in Gorlčane, da bi se odzvali v obilnem številu.
Nova društva. NamestniŠtvo je vzelo na znanje pravila novih društev: „Sveta vojska", protialkoholno društvo s sedežem v Gorici in „Katoliško izobraževalno dru štvo" s sedtžcm v Brjih.
Gospodarske stvari in razne znamenitosti. — Iz Krepelj. Dne 19. m. m. je obiskal naše Gospodarsko društvo zastopnik kalijevega sindikata, gosp. Fran Mu!ec Iz Ljubljane. Ogledal si je in foto grafirai travo, žito in vinograde, in priredi; poskuse z umetnimi gnojili. Od nas se je pedal na Veliki dol, kjer je občudoval poskus v vinogradu g. Kanteta. Poskusi so ugotovil?, da je kalijeva sol dobro vplivala na množenje pridelka. G. zastopnik bo posredoval, da bo v prihodnje naše društvo dobivalo kalijevo sol direktno Iz tvornice, kar bo važno, ker bo blago dobro In zanesljivo.
Dne 26. m. m. pa je obiskal naše društvo c. kr. ravnatelj kmet. kemičnega po-skuševališča, g. Fran Bole iz Gorice. Tudi ta gospod je obljubil d uštvu pomoč. V tem letu Je društvo na več krajev razdelile umetna gnojila za poskuse. G. ravnatelj si Je ogledal te poskuse ter se izrekel pohvalno o delovanju društva za širjenje umetnih gnojil, ki bo donašalo blagra v deželo, kjer se oprimejo tega gnojenji. Še je trdo-vratnežev, vendar so po raznih vaseh za čeli spoznavati korist umetnih gnojil in jih uporabljajo v vedno veči meri.
G. ravnatelj Bole je v Krepljah in Du-tovljah tudi fotografiral razna poslopja i2 starih časov, ki so vredna, da se javno opišejo. Fotografiral je n. pr. v Krepljah pedružno cerkev sv. Notburge od zunaj In znoiraj. Ta cerkev je posebne znamenitosti. Meseca avgusta I. 1740 je bila blagoslovljena, od Škofa posvečena in je zadobila vladno pokroviteljstvo, vsled česar je za
vlade cesarja Jožefa niso podrli. V tej cerkvi se nahaja imenitna stara podoba, predstavljajoča meritev otrok po kralju Herodu. Ta podoba Je bila slikana v Rimu od imenitnega slikarja iz statih časov, nekako v četrtem stoletju po Kristovem rojstvu. Tukajšnji cerkvi je bila podarjena pted dvajsetimi leti. Škof Glavina in drugi so občudovali to sliko in cenili nje vrednost na 4000 K. Tudi to sliko je g. ravnatelj Bole fotografiral za svojo zbirko. Fotografiral je staro poslopje, kjer se je pred 250 leti rodil po-zneji škof Janez Tavčar, potem kamenito mizo, ki nosi letnico 1101. Ta miza je zgodovinsko znamenita Izza francozkih časov. Ko so 1809 Francozi zasedi! naše kraje in se vkvartirali v naši vasi, so pri tej mizi obedovali vojskovodje Napoleonove vojske. Ko so osnovali svojo vlado in postavili župane (maire), so imenovali za adiunkta lastnika te mize Matevža Tavčarja št. 18, ki se je šolal na gimnaziji, a je vsled smrti svojega brata postal domači hišni gospodar. Pri omenjeni hiši se še nahaja sedež, ki ga je rabil za-sein ki ga ?e g. ravn. Bole fotogra firal z mizo vred. Pri tej hiši se nahaja tudi druzih starih sedežev, ki so jih rabili Napoleonovi vojskovodje pri obedih pri omenjeni kameniti mizi. Zbirko teh fotografij pošljpmo v „Ilustrovani tednik".
Žal, da se je pripravlja'.o slabo *reme, sicer bi bil g. ravnatelj šel na Vovnik, da bi napravil panoramo Krasa, osobito enih vasi, kjer se prideluje glasoviti kraški teran. Obljubil pa je, da nas še obišče. Oba imenovana gospoda sta se nam izkazala jake prijazna in postrežna. Hvala jima!
DAROVI.
—	Pri otroški veselici na Vrdelci so darovali sledeči gg.: Ivan Kocijan, pekar na Vrdelci 4 Štruce maslenega kruha; Jakob Tominc 20 štrukljev; Negode Milan, Udovič Franjo, Negode Josip, Fran Godina, Višnjo-vec Zofija, Ablauf Martin po 1 K; Fčb:o Žgur 3 K; Franica Škočir 1 K 20 stot.; Jurkič Angela, Godina Josip, Majcen Marija, Jakel Anton, Godina Anton, Valentič Karla, Jan Milena, Franica Tominc, Furiani Marija, Cucek Marija, Jen Ivan, Iv. M. Mikeluc, Baretto Emil, Godina Karla, Baretto Anton, Godina Ivan, Višnjavec (starešina), Ukmar Franjo, Rebek Andrej po 60 stot.; Amalija Lavrenčič 80 <tot.; Slava Godina 20 stot.; Franjo Melle 40 stot. in N. N. 40 stot. — Srčna hvala vsem cenjenim darovateljem. Če je kedo slučajno po pomoti izpuščen, prosimo, da se zglasi.
—	Ob priliki pogreba preblagega Ivana Adamiča v Škrbini se je nabralo med do mačlroi, sorodniki in prijatelji K 17 02; Novo pogrebno podjetje Cors št 49 je da rovalo K 10 —, "torej skupaj K 27 02 v korist moški podružnici Ciril Metodove družbe. Denar hrani uprava.
—	Z * moško podružnico sv. Cir. in Met. nabral g. Žgur Leopold K 7*30, kot odškodnino za izposojeno „Edinost". Denar je naložen v T. O. Z.
Slovenci in meKanl!
Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane St. 13, za to se Vam toplo priporoča udani
ANTON NOVAK,
brivec.
SVOJI K SVOJIMI SVOJI K SVOJIMI
Zdravljenje krvi!
Čaj „Tisočeri cvet" (Mtlleflorl) Cisti kri ter je Izvrstno sredstvo proti onim slučajem,
_ Se peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju
to hemoroidam. — Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE HORI"
Trst (mestna hiša) — Telef. 377. Poitne pošiljatve s* izvršujejo takoj In frtnko ako
•e doposljekron 110.
JOSIP BABIC - Trst
via San Marco št. 12.
Priporoča svojo na novo prevzeto in
urejeno
GOSTELAO
Toči se vipavsko belo vino, istrske Črno, opol dalmatinski, vermut, maršala.
Kuhinja domača vedno na razpolago — — z (jorkimi in mrzlimi jedili. — —
Za one, KI naročajo oglas
ču
Oglase (Inserate) treba nastavljati ne la Uredništvo lista, in D« na Tiskarne »Edinost«, na na „Narodni Dom" in ne „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
aa „InssrsM oddelek" naiega listo
i- &li na Upravo. =
Uredništvo, Tiskarna, Narodni don ia Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-cega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni. ki na ra£ajo oglase v našem listu in £el6, ds fcoda isti točno uvrščeni. — — — —-
PORTO APOLLO
Veliko kopn'fiče proesn redu s hotelom, restauracijo in kavarno.
50 elegantno urejenih sob. - - J^^Vf A NajvečJMiomM Zmerne cm 50 udobnih Kabin za Kopanje. ILULA Snrico Kavasini.
hali mim
BULI OGLASI M nftsat* 99 «
MOL fceMtfO. «MMttO tUklM b*-h4« m računajo »krit '»t Hf.J
Masja ^dslcjbau znuia «0 itK
FJaia m taksi las«, uttstka
Jivni nlpQ bo torej jutri v Lonierju- p«re-
|ilCO dijo ga kakor običajn 1 -.sako leto vaški fantje. Naq videnje !
{j|«| P |*0 del j	3 trem* proafnri. Cena
Pegan.
3800 h.. Kjadin t?v. Alojvij 455
1430
Lepa
meblovaca soba se odda v najem Scorcola San Pietro št. 20.	1431
lAAn »e krčmari a za dobro obiakano gostilno v IO l»C Bazovici. Ivan Mhbnič, Bazovica I3b7
in Srbije
V TRSTU. — Centrala v" ulici Giosue Carducci Št. 3 (občinski paviljon). TELEFON št. 2567. ; Podružnica pri fcv. Jakobu, ul. Pozzo 20.
Prodaja se meso po sledečih cenah : Sprednji deli s prilogo od K 148—1-64 Zadnji „	„ „ K 1 80 - 2 04
Zadnji „ brez kosti K 2-52
Vedno na razpolago sveža teletina, iagnjetina in kuretnina I. vrste.
Josip Gregoric, priJiSS0 slavnemu občinstvu tu in na deželi svojo dobroznano trgovino jeetvin in zslogn NsakovrFtnega olja; po naročilu Be pošilja tudi na dom ; hvaležni pozdrav.
1160
»m
IcrPtd 86 ^ *n ^u^nja. eventuelno mcbli-lol/Cia Iar]a z vporabo kuhinje Poaudoe po<l „Stalni" na Ineeratni oddelek Edioosti.	1245
Kupujem
staro železo in kovine. A. (JercecH.
Trst, via deli' Olmo 12.
1401
llo npfirloi Je z "tom- v h'-5' 4 Pr°-II O. p I U UCJJ „ton, vodovod, klet. Cena llUOO kron. Vpra?a Be S. M. M. zgoraja 335.	1415
Oglas natječaja.
Otvara se natječaj na mjesto Opč. liječnika zdravstvenog okružja Roč Buzet sa sjedištem u Roču i to na temelju pokraj, zak. od 12. kol. 1907 br. 39.
Sa stom službom skopčana je godišnja plača od K 3 500 za liječenje siromaka, držanje f-irmaceutičkog^ ormara, osim toga zaslužiti će liječenjem nesiroraaka, cijepljenjem kozica, prigodom sudbenih komisija i epidemija.
Natjecatelji moraju biti austrijeki državljani i usposobljeni za \r5enje liječničke službe i poznavati jedan od slavenskih jezika i po mogućnosti talijanski.
Molbe se imadu upraviti na predsjedništvo zdravstvenog okružja Roč-Buzet u Lani£ću.
LANIŠČE, dne 27j6. 1912.
Zdravstveno okružje združenih općina Roč - Buzet
Predsjednik: Buždon v. r
:: Nizke ceue
Gualtiero Cozzio
Psaao San Glorannl 2
la Tor rent« 15 (nasproti Chlozzl) Trat
PRVA brusarska :: DELAVNICA ::
La električni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
ŠTIPAN MIMIOA
trgovina dalmatinskih via
lastnega proizvoda iz Rogaznice pri Omi'u
GOSTILNA v ulici sette Fontane
št. 2 (vogal Plazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ul. deli' Istria št. 14.
Tino na debelo In za družino v vseh ■ - gostilnah. -
Si
Dobro jutro! pa kam?
„Grem kupit par čfvljev.'1 — .Ako hočeta biti dobro pcatrežen, Vam svetujem, da greste
v ulico Riborgo št. 3i
(,Al buon Operaio*)
tam dobite vsakovrstno obuvato od najfinej&c do rajnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča ie lastnik
M. IVANC1C
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Ako Mite jesti vedno dobro testenino
zahtevajte samo eno iz tovarne
EMILiO KOČEVAR
v Trstu, ul. Vittorino da Feitre 3
uhod v ul. Casimiro Donadoni.
Gostilna ,illl' arenam/
(Pri zrakoplovu)
I Trst, ulica S*. Marka štv. 15.
{Toči se da)rmt*nsko vino, crno, bel ter 1	DREHERJEVO PIVO.
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisl
Svoji k svojim!	AN?GN NAZOR
!
sns
EiDG
m
kmm BABUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, Klica S:n francesco 5'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oki^lh. Na 2eIJo se menjajo pasovi In imeti, lamčl za papolno del« In te se bofl kenkurence.
n
Jttartin Bovgan
Trst, ulica Ululia 86.
Priporoča cenj. občinstvu svojo na novo prevzeto in že 50 let obstoječo
trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga.
Dobiva ee Kolinsko kavo, Ilirske testenine ter rezno blago iz narodnih tovarn
Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kg naprej. — Blago vedno sveže in I. vrste. CEHE ZMERKE. SVOJI K SVOJIM ! ■
RKE. g
J
<<l
RESTAVRACIJA
AURORAI
Jrst, ul. Carfcacci št. 13.
Po dvainpolletnem an^a/maju v Gradcu, kavarna ^S^ri.i*, od danes naprej prvič v Trstu
Originalni dunajski damski orkester 6 dam
€D€£W€ ISS
pod vodstvom
g.ce ANNIE RITTSTEIGER.
Velik KONCERT
vsak večer od 7. do 12. ure
z velikim in izbranim muzika-kaličnim in pevskim programom.
Vstop prost. Vstop prost.
Za mnogobrojtn obick se priporoča
JOSIP Dl MINEŠ.
Toći ie dobrornano I a Oopsj.vo pivo, vedno a vete iz hektolitrih »odov.
==»»t=^i