69. številka. V Trstu, v sredo 27. avgusta IBSO Tečaj X ,.E D l N O S T" Štifti* dvakrat nn teden. vsako treri? 'n »oboto nh 1. uri popnlndn* „Edinost" stane : vfie leto gl. fi.—; iz*«1« Av»t.fl.- gl, ia polu letft . 3.—: . „ 4..V) „ za četrt let a , 1.50; « •> 25 „ Posamične številke se tioliivnjo v pro-dajainicah tobaka v Tnttl po » nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se lpravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila I«e račune po vrtnica v petim ; za naslove z de črkami se plačuje prostor, kolikor obrnilo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. so račune po pogodbi. V ni dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Cnrintin st. 25. Vsako pismo mora biti irankovano, ker tiefrankovana se ne spre-jennijo. Rokopisi so n« vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate pre-t-ina upravnistvo v »liri Carintia Odprte reklamacije sn proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. 'V edin<)t jf m ć O našej narodnej organizaciji. ii. „Ako hočemo, da bod« naše narodno ■delo vspešno, treba je pred vseui, dn bolje spoznamo Hvoje narodno razmere. Dokler v merodajnih slovenskih krogih povsem ne bodo temeljito znane razmere našega naroda v pomejnih in mešanih krajih, imamo malo nadeje v boljšo bodočnost*, pravi pisatelj člankov, o kojih govorimo in res je tako. „Na pomejišči moramo temeljito j poznati vsako vas, njen narodni obstoj, njene gospodarske, /lasti pa rokodelske in obrtniške tor šolske razmere", pravi ravno tako resnično na drugem me.-.tu. V onih pomejnih vaseh in občinah se bije tiho in brez vsega hrupa oni narodni boj, kojega vspeh ali nevspeh v teku desetletij odloči osodo slovenskega naroda. Kar se zgubi tam, je zgubljeno za vedno, ali se vsaj da zopet priboriti le z največjim naporom vseh močij, Na to pomejne vasi so naši nasprotniki obrnili svojo glavno pozornost, tam je ono polje, kjer oni delajo na tihem a vztrajno in vspešno. V vsakej teh vasi imajo svoje ljudi, ali vsaj svojega človeka. Ako ga ne dobe v vasi sauiej, pokličejo ga od drugod, pomagajo mu, da se naseli kot krčmar, ali kupec, pomagajo mu z denarjem in svetom, da prospeva njegovo podjetje, da dobiva čedalje več upliva na svoje so-vašćane. In on ni nehvaležen svojim pokroviteljem. Opazuje krajevne razmere, in kmalu ve, kdo kaj velja mej svojimi sosedi. Takega začne potem obdelovati z vsemi sredsrvi. Ako je ta poslednji ponosen, prilizuje se mu, ako je časti, željen, obeta mu vse mogoče časti in dostojanstva, ako je pohlepen, obeta mu raznega dobička, dokler ga ne dobi v svoje roke. Pri tem pa mu pridno in radovoljno pomagajo gospodo, ki so ga bili naselili. Dajo mu na razpolaganje obilo denarja, tako da lahko porabi vsako ugodno priliko, (pri ćemur potem tudi oni sami vselej PODLISTEK. Sprehod v Čepovan. ; Potopis kul t u mo-topičen. Spisal Fran Zak rajski Mestoselec. (Dalje.) Evo, najviše znanstvo nas samo vede k izpoznanju in sreči iu nekateri kruhoborci pa p r a z n o s r č n i uradniki, kateri trobijo z onimi v jeden rog, hote, da nam ukradejo vero in poezijo, ti nebeški sestrici, edini toraj, ki nam moreti biti v tolažbo in znatno krepilo. S posebnim zadovoljstvom sem ondan čital misleca moža duhtečo razpravo o slutnjah, polno! historičnih dokazov in osebnjih opazek,j katera zaključuje svoj miseljski zaklad doslovno tako : „Je visi duševni svet, brez' dvojbe so iz njega v nas odnošaji in čud-nostne izjave, od kojih še nemarno pra-. vega pojma in od kojih se nam 8e ne' sanja." Če je umetnija kaj višega — in j to je — odrekam vsacemu umetniku ma-| terijalistu a priori vae pravo umetnijško svečeništvo, in naj je še tako spreten v obliki. Znano fje, kako je nedavno Vol-taire-a obsodila francoska akademija in spravijo lep dobiček) skazujejo čast in spoštovanje naseljencu in njegovim privržencem ter s tem vekšajo njegov ugled in u pl i v pri sovaščanih. Ako pa je mej temi vendar le še kaka moč, ki se ne da ujeti, napno naseljenci in njih pokrovitelji vse sile da ga uničijo. Ako je duhovnu ali učitelj, očrnijo ga pri njegovih višjih iti obreko pri ljudstvu : ako je kmet, skušajo ga zadolžiti in zaplesti v razne pravde; ako je obrtnik ali trgovec, hujskajo proti njemu ljudi, pokličejo umi v vas konkurenta, odvzamejo mu ves zaslužek, dokler slednjič osami jeni domačin ne omaga in se ne umakne oholemu tujcu, ki slednjič vso oblast dob' v svojo roko. Sedaj pa se še-le začne drugi del njihovega delovanja. Drug za drugim prihn-jajo v vas tuji obrtniki, ki kmalu spodri-nejo vso domače ; z njimi pridejo kot učitelji fanatični sovražniki slovenskega rodu in njegovega jezika ; iz šob- se odpravi domači jezik, namesto da bi se otroc« v n jej kaj naučili, utepa se jim šest ali onem let tuj jezik v glavo in ko izstopijo iz šole, neso se naučili ničusar; samo par nemških ali laških besed, obilo lenobe in ošabnosti in obilo sovraštva do svojega rodu in svo-jega jezika. Zaničevati začno vse, kar je domače, zaničevati cerkev, to glavno zavetišče narodnosti slovenske v takih krajih. Naravno je porem, da ne morejo tekmovati z nasprotniki, koji so se izšolali in izučili v svojem jeziku; naravno, da se počasi zadolže kmetije, da onemorejo kmetje in drug za drugim prisiljeni prepuste svojo, od očetov podedovano zemljo novim gospodarjem, ošabnim tujcem. Še nekoliko let potem životarijo kot zaničevani hlapci, potem izumre stari rod, in z njim vred zadnji zastopniki slovenskega naroda, in 1« krajevno ime še priča, daje kedaj tu bivat. In tako se izgublja vas za vasjo, občina za občino, ne da bi drugi Slovenci o tem kaj izvedeli. Gothe-ju je nekje ušla, menda nehotouia, rekočemu: Pesnik mora biti tudi — veren. Če pc gledamo v knjige tako zvanih starih klasikov, sosebno tragedistov, naletimo na besede, ki nas mogo napolniti z občudovanjem. Pri Sufoklu in Evripidu, osobito pri poslednjem, ker je občeval s Sokratom, vse mrgoli krasnih viših rekov, ki žlahtno diše in visoko dvigajo srce, pa so tudi vplivali na izborne talente in vele-pesnike; tako denimo: Vergil na pesniško čudo Danteja, kateri je tako odločno velik ker dejal bi, božji arhitekt o zgradbi „pekla, vic in n e b e s", da se v tem no da primerjati nobenemu pesniku prošlosti, sedanjosti in — če sme se reči, prihodnosti — in pa Ev-ripid na Schillerja, pri kojem diha vse plemenito visokost in klasičnost, heroizem in proroštvo. To je bliščivo polje za človeka, vredno njegovega duha, tako jo po Platonovo: gledati kvišku, ne v tla, s plemenitim koprnenjem. To se pravi zidati človeka, kar mora biti smoter in poklic vedam in umetnijara. Dejal sem že enkrat, človek je neznosen se svojim napuhom in hoče biti po vsej sili pritlikavec! „Nebesa pripovedujejo Uožjo slavo". In vendar v začetku ni težko upreti st tujemu, in tudi pozneje še mogoče pomoči zopet na no^e našemu življu. Osamljen* vas, brez pravega voditelja se seveda ne more ustavljati organizova nemil napadu, kojega vodijo prebrisani in učeni možje in pri kojem jim pomagajo deželni in dižavui uradniki in uradi, uplivni grajščaki in bogati in dobiekaželjni hlapci. Ako se pa ob pravem času in na pravem narodnost in mišljenje njihovih prebivalcev stanje njihovega pomnoženja, glavni viri njihovih dohodkov. Poi/.vedeti je treba imena in značaje onih mož, na koje more računati nemška stranka, ravno tako tudi vse razmere onih, ki jej nasprotujejo.Vse to so mora popisati in vso to sestaviti v veliko enotno delo, kjer bode lahko vsak pristaš njihove stranke, kakor v velikej zemljiške) knjigi lahko dobil vse potrebni mestu izve sovražna namera, se s pravimi I podatke za vsako podjetje, nemškej stvari sredstvi lahko zapreci nje izvršitev. j koristno. Slišalo se je pozneje, da so V takej vasi poišče naj se človek, na 1 Nemci na Spodnjem Štajerskem in Koro-k njega se jo mogoče zanašati; tudi njemu 1 škem to delo že dovršili. — Mi še niti nuj se da materijalnih sredstev, in ako teh ' začeli nestno kaj takega in vender je ni, pomagamo je velikokrat že mnogo, ako jasno, kolikega pomena bi bilo tako s« mu pomore z dobiim svitom Tak i delo. Dosedaj še niti jasno ne moremo možak naj potem poučuje svoje sovaščane ' zvedeti, kje prav za prav napredujemo, in upliva nanj-', ter, nko jo pošten in pa-; kje nazadujemo. meten — in v v salte j vnsi imamo še precej To vemo, da je bila n. pr. na Spod- tukili mož —, bode se gotovo mogel ustav-1 njem Štajerskem še pred kakimi 50 leti Ijati tujemu naseljencu ali domačemu pod- narodna meja nad Špielfeldom in da je kupljenemu odpadniku. | je sedaj že južno od tega kraja ; koliko Narod j. pameten, in kmalr ve raz- vasi pa smo izgubili, in katere, kedaj in ločiti svojega prijatelja od lažnjivih hi- kako, in katere so sedaj v nevarnosti, uavcev. In narod v svoje j celoti je tudi vsega tega ne vemo, ker se nihče zato ne pošten in ve ceniti poštenost, naših ciljev briga. In vendar ni nemogoče vso to po-iu sredstev, in ravno ta prava ljubezen do izvedeti in sestaviti tako, da bo o tem naroda in ta poštenost cilja iu sredstva je ^ lahko pouči vsak, kogar bodo zanimalo* ona, skoro bi rekel, skrivnostna moč, b ka-, Treba je samo, da se stvari loti nekaj ter.< nekateri voditelji brez velikih sredstev ! mož, ki so navdušeni iu pripravljeni za v tolikej meri uplivajo na narod, da proti resno delo, gotovo dobe potem kmalu donjim ničesar ne premorejo vsi nasprotniki volj pomočnikov, kateri bodejo radi de-vkljub svojemu denarju, svojemu ugledu lali po danih jim navodilih ; in po kratili svojej zvijačnosti. kepi trudu imeli bodemo trdno in obširno A vrnimo se k stvari ! Spominjamo podlago za nadaljno narodno delovanje z se, da smo pred nekaterimi leti v enem boljšim vspehom nego doslej. —č. večjih nemških listov, čitali članek z na- ( slovom „narodna zemljiška knjiga" („das nationale Grundhuch"). Dotični pisatelj, navdušen za rnzprostiranje nemškega naroda, razpravljal je v njem vprašanje, kako se ima pričeti organizacijo dn dobi trdno podlago. Popisati so morajo — tako sve- Otročarije? Greben Tržaskej irredenti čemdalje tuje _ vse občine, vse vasi, vsi kraji, bolj raste; radikalni elementi Tržaški ho- kjer ima nemštvo količkaj upanja, da kedaj Sejo presegati celo odrešene brate v zdru-pride do oblasti. Popisati se mora natanjko Ženej Italiji. Zemljina nižava priča o nezgodah človeških. A zemlja pieteka, kakor druge zvezdo, ceste na nebu, in da-si zarud njene te-mote in malehnosti skoro ni videna od-njih, vendar je s svojim solncem in ostalimi nepremičnicami en del onih svetov,' ki so sučejo v prostoru. I)a se slavi prvi v z r o k , sodeluje tudi to komaj znatno obelee, — zemlja zvano -- na kojeui prebivajo se manj znatna bitja. Ali se pa bitja, drugih planetov in svetov, razsvit-ljenih od drugih solne tudi pahajo samovoljno z okornimi filozofijami v nesrečo P To je gotovo, kar je zemeljsko, preide. Čas se zavrti kakor kolo in vse je pozabljeno. Med tem ostane človeku, če ga napada veča bridkost, še edin dobrodejni pomoček. Pridno naj obrača v zvezdovito noč svoje poglede gor, v svetlo zvezdišče, ter ugloblja naj se s svojim duhom v ono večne velikote. Pobesivšemu potem svoje oči zopet na zemljo, kaj so ntu bodo zdele vse toli zavidane sreče in slave P Prirodoslovne vede in duh matematike, ko dviga se celo do zvezdišča, imeli bi pred vsem človeka duševno o b 1 a z i t i z vzbujanjem in utrjevanjem religijoznih občutov, potem pa donašati mu vse- stransko m a t e r i j e 1 n o h a s e n *) Zadnjo se doseza; a žali, večkrat s požr-tvovanjem prvega smotra, odkur je denar zašel prvi sedež človeškega mišljenja in čutenja, Lepo piše učenjak o poglavitnem smotru narave: Od Boga ustvarjena narava izpodbuja človeka k prirodoslovnim študijam s tisočerimi tihimi glasi iz cvetlic in zelišč, v potoškem šumljanji, v viharskem *) Ta pouk utegne se zdeti kakemu modernomu kakor znanstveno hetumdoksua mulio-lovlja. Ako je pa res, da so duh in srce in njuna srefti prvi faktorji in smotri v človeku, ros je tudi ona s'avkova trditev. Na tej strani rešimo ho, v vedah uupredujino z vso d u h o t v o r-ii ostjo, a nn plemeniti podlagi, ker to je našu nuogibljiva potreba iu nič nas naj ne ostruši, da nismo lin dnu znanja in dn ne bomo tukaj nikdar na njegovem dnu. Volcduhovit in i. vsemi vedaiui oborožen pisatelj italijanski piso:(„Tutto (|uullo a Cui riesce lo studio č di ture i sapere eho lion sajipianio uulla, e chi piu lurgnmonte n'e fornito, piu lnrgninente sa (juanto fliano inuni lu nostre cogni/ioni, rafTrontate cola serie intinitt\ di quello it cui non Kiungo il nostro intelletto. . . . I' e. Darvvin concepi a certi propositl dello teo-riche, uia e sempre il cumpo dello indu/.ioni, dolle ipoteHi, dello teoric. di tutto <|uello ciob, che non feacientittca cortezzn". Ali ui ta mož nekak Bo-erates redivivue V Ta misel je kakor iivak (poglavitna korenina) in ni protislovje, čeprav je zgodovina protislovje, zgodovina človeškega rodu. Vendar /. vsem mogočim naporom naprej, pogumno in vstrsjno V Pisec. Razpust nesrečne „Pro Patrie" dalje ogromnu1 snovi italijanskim časnikarjem, tribunom in demagogom, da so kritikovali našo vlado, predbacivali jej krivično postopanje z italijanskim življem, rušenje miru, zatiranje Italijanov, netaktnost, surovost itd. Ta zijala, na čelu jim Imbriani, Cavalotti, Bonghi, Harzilai in drugi nemirni možje prouzročili so mej napetimi nemir-neži v Italiji neko vrvenje v prid irreden-tistiškim načelom. Mogočna društva so se jim pridružila ter s protesti in interpelacijami silila v ministra Crispija do skrajnih korakov pri avstrijskej vladi. Našuntani politiški komedijanti po Italiji so se dali kmalu pridobiti in se zdaj ropočejo ter tir-jajo od italijanske vlade, da se loči od Zadnjikrat smo poročali, da je vlada prepovedala občni zbor društva „Progresso" na kojem zborovanju se je imela obravnavati tudi zadeva o razpustu „Pro Patrie" — kot edina točka dnevnega reda. Relata se non deleta — koj po prepovedi sklical je odbor društvenike na drugo zborovanje, ki se je vršilo dne 15. t. m. opo-ludne v gledališču „Filodramatico". Zbrala se je množica udov ; po ložah so sedele tudi „politiške" gospe in gospodične, na galeriji je pa smrdelo po kurji masti; zbralo su je namreč tam gori mnogo krivonosih in druzih pobalinov, magistra-tovih uradnikov in beričev, znanih korznih šetalcev, ki so željno čakali, da se zborovanje začne ter se jim nudi ugodna prilika, zveze z Avstrijo, da zadnjej napove vojno d(i dad(i duška svojim velikolaškim čutilom ter reši ubogo trpečo rajo izpod žule- in izbruhaj0 svoj srd na Avstrijo in njeno čega avstrijskega jarma. | v|ado< Kdor ni od zunaj videl Tr0tft tef Koliko so ti nezreli nazori mej ljud- bi ga presojal zgolj po zbranej tej družbi, stvom napredovali, kažejo nam zadnje do- menil bi res, da se nahaja kje v Rimu ali polnilne volitve v Rimu, kjer je za samo Firenci. I preko 500 glasov propadel kandidat irre-! 0tvoH 8ejo predsednik dr. Cambon z dente, zloglasni dr. Barzilai — Tržaški do,gjm govoroni> 8 katerim je dal odduška Žid, ki je nekdaj bil sodelovalec pri „Indi-: 8V0jjm priatno ita]jja.13kim čutom, hoteč pendenteju" v Trstu, sedaj pa je urednik zajedno izrazjti mHnenje vsega Tržaškega rimskega časopisa „Tribuna«. l)a je bil 0^instva (?) Govoril je o vseh mogočih Barzilai istinito kandidat irredente, izpo-' Htvareh( naklobasal toliko neslanosti in veduje sam v zahvali do onih volilcev, ki laži toliko žalilnih in pikrih pritožeb proti so oddali zanj svoj glas, kjer obžaluje, da v,adj jn njeniln institucijam, da se le ču-se ne bodo ningel potezati za svoje „ne- dim^ da Be mu ni koj yze,ft be0eda tef rešene brate« za mejo. Tudi izjave vsega ae nj zborovanje zaključilu. Sodeč našo laškega časopisja nam jasno pričajo o so-1 T,ado pQ Cambonovem roijavkanju, človek vraštvu, ki se nalašč širi mej laškim ljud-! si mora mif,iitij da H0 Italijani v Avstriji fltvom proti Avstriji in zvezi z njo; ljud-: »tavijo na raženj nad živo žrjavico in še stvo se navlašč šunta proti nasej vladi ter krvaveaj je(J6! Jezil se je tudi na okoličane, ae je šiloma hoče privesti, da jame javno (Ubogi okoličani, zakaj pa plačujete ma-mrmrati in zahtevati od osrednje vlade v gi9tralu tako vi8oke davke jH doklade!) Rimu — vojno proti Avstriji. j y8e te iamentacije čuli smo že stokrat. Treznomislečih mož, ki bi uvidili ne-, — V vsem tem govornik uvideva veliko varnost tega delovanja je po Italiji mej krivico, ki se godi teptanemu italijanskemu poznanimi krogi le malo. Časopisje se na- ( narodu v Avstriji! Po točkah, ko je go-haja sploh v jako nezanesljivih rokah, voriiik npominjal se razpusta „Pro Patrie", vlada se more na časnike jako malo na- in vtisH, ki ga je ta razpust naredil mej laš-slanjati, pač pa se jej je nadejati od njega kim občinstvom in v sedanjih prizadevanjih gotovega nasprotja. Društvo „Dante Ali-, bratov v Italiji — v katerih mi zgoraj go-ghieri", glavni vzrok razpustu „Pro patrie", j vorimo — jela mu je zbrana družba na — ne da bi njega kolovodje položaj dobro galeriji ploskati in burno odobravati, premislili ter uvideli hudo nevarnost, ki j Drugi se je oglasil Tržaški kolovodja preti Italiji od tega nenaravnega stanja — j— znani odvetnik D'Angeli, čigar čini osrčilo se je ter duhove tembolj ostri, bobna ' očitno dišeči po progressu so vsem znani in sklicuje ljudstvo na sveto maščevanje 0d prejšnjih časov. Udaril je ua napeto udanosti in zvestobe premilemu vladarju, v tem ko so tu nekateri darovali Ober-danku. Zvedsemu o teh irredentarskih orgijah, godeeih se v Trstu je pač cesarskemu namestniku g. vitezu Rinaldiniju moralo biti milo pri srcu — bivajočemu mej zvestim slovanskim narodom — videč tega tako udanega in zanesljivega, a onega tako opolzlega in letečega za nesmiselnimi nazori ! Kdor resno motri Tržaške odn šaje, progressovo stranko ter je primervja z zadnjimi dogodki po Italiji, bode pač uvidel neko zvezo, od koje preti našej državi sitnost in morebitna nevarnost, ako se ob pravem času ne postavi v bran. To menda neso več „otročarije"?! nad „avstrijskimi divjaki", nabira svote v podporo laškej narodnosti takraj meje ter neti ogenj nemirnosti in sovraštva proti Avstriji. Irredenta v Italiji veselo procvita ; v nemirnejših elementih vre srd in gnjev proti avstrijskej „zaveznici". — Ali kaj se počenja v Avstriji ? Kaj v prezvestem Trstu ? — vršenji in grmenji. Vse govori človeku: Narava se svojim miki in grozami, s« svojimi pisanimi potezami in risbami je prva učilnica za živenje. V njej vidiš največi prirodopisni in fizikalični kabinet in kemični labotorij z vso pripravo, podano mu od nevidne roke." — Še lepše piše drug strokovnjak: „Ustvarjena narava je zastavica, njena rešitev slove: Stvarnik. Niš ni bolj zdatno dvigati človeka in pre-pričati prvotne in vselej pripravljene previdnosti, nego pogled na čudovito ujemanje moči in prikazni v sestavi naše zemlje." — Najlepše se izrazuje v tem zelo ućeni *W i 11 i a m W h e w e 1 1: „Preiskave materijelnega sveta napolnjujejo nas z vero na najviše, tvorec« in vladajoče bitje. Ta vera, ki se rodi v nas že o površnjem znanji naturskih predmetov, utrjuje se v tebi tembolj, čembolj so uglubiš v študije narave. Pri vsem silnem napredku v prirodoslovnih vedah, ujemljejo ho znanstveni nazori z našo vero na Stvarnika, vzdrževatelja in vladalca sveta. Prijatelj vere sme s popolno nadejo in veseljem pogledati na napredovanje onih znanstev." To so moške besede. Tako mislijo in govore pravi znanstveni svečeniki. Taka mišljava in pojava časti človeka. (Dalje prih.) struno. Navzlic zadnjej prepovedi policije, da se zadeva o razpustu „Pro Patrie" na tem zboru ne sme obravnavati in navzlic okolnosti, da je bil „Indipendente" isto jutro zaplenjen, ker je prinesel njega resolucije in predlog o razpustu fPro Pa-trije", jel je v javnej seji brati menda uprav isti zaplenjen predlog, na kar mu vladni zastopnik, višji komisar Budi n, hoče oporekati vstavši raz Btol. Ali družba ta ni pustila državnemu zastopniku govoriti, temveč grozno ropotala, žvižgala in sikala. Predsednik je miril in pretil, da galerijo izprazni. Slednjič pride vladni zastopnik vender le do besede, rekoč proti D' Angeliju, da njega predlog se zadeva ob kazenski zakonik ter, da mu odvzame besedo. Proti temu je D'Angeli protestoval, rekoč, da se tako postopanje no strinja z ustavnimi zakoni terjeostentativno zapustil sobano. Za njim bo šli še nekateri drugi ; c. kr. vladni zastopnik pa prepove daljno zborovanje. — Omeniti nam jo še, da je žvižganje in sikanje na galeriji raslo, kader je govoril vladni zastopnik! Komentara ni treba. Prinašamo to poročilo, kakor nam je pravil prijatelj, ki je sramotnemu zborovanju sam prisustvovah „II Piccolo" in „L' Indipendente" sta bila radi poročil zaplenjena. Irredenta tedaj vzdiga svojo glavo v Trstu že očito ; uprizorjajo se tu protiav-strijske demonstracije, nesramnejše nego v Rimu samem ; Tržaški nezadovoljuježi se postavljajo po robu istej vladi, meneč, da že jutri pride „rešitve dan". Gospoda cesarskega namestnika ta dan ni bilo v Trstu; obiskoval jo svoje podložne po Krasu, kateri vsi so tekmovali v prisrčnih ovitc'jah Politični pregled. Notranja dežel«. Namestnik Tirolski, grof Merveldt potuje sedaj po svojej deželi. Ko se je mudil v TriJentu, poklonili so Be mu člani „Tridentinskega kluba* ter mu iz-j ročili posebno spomenico, katero so podpisali vsi italijanski deželni in državni poslanci izvzemši poslanca Lorenzonija ; ta j poslednji ni hotel podpisati, ker v spo-, menici ni bila izražena njegova glavna želja, namreč zahteva po posebnem deželnem zboru za južni Tirol. Izdelan je že tudi načrt predloge glede razširjenja avtonomije italijanskega dela dežele. Na- j črt ta ima naslednja določila: Za posebne zadeve nemškega in ita-, lijanskega dela dežele razdeli se deželni zbor v dve sekciji ali dva okrožna zbora; deželnemu zboru v njega skupnoati pa pripadejo v rešitev one zadeve, ki se tičejo koristi VBe dežele. Italijanskej sekciji pri-1 padajo vsi oni politični okraji, kateri soj podredjem namestniškemu oddelku v Tri-dentu. Nemška sekcija ali nemški okrožni j zbor je sestavljen po vseh poslancih deželnega zbora, kateri ho bili voljeni v do-' tičnem delu dežele ; in poleg teh še po vi- j rilnih glasih lastnega obsežja. Italijanski | okrožni zbor je sestavljen po vseh po-1 ! slancih, ki so bili voljeni v dotičnem delu | dežele z virilnimi glasi vred. Deset po-| slancev plemenitaškega velepoaestva volili bosti dve skupini — italijanska in nemška — vsaka po pet poslancev. Vsaka | sekcija voli izmed sebe predsednika, podpredsednika in okrožni odbor, obstoječ iz štirih članov. Obe sekciji ali okrožna zbora sta avtonomna zastopnika dotičnega dela dežele z vsemi pravicami, kakor jih ima deželni zbor, izvzemši postavodajo, katera pripada deželnemu zboru. Okrožna zastopstva zborujeta dvakrat na leto: v spomladi in v jeseni, a nikdar tedaj, ko zboruje deželni zbor. Sedež nemškemu okrožnemu zboru je Inomost, italijanskemu Tri-dent. Po razmerju števila prebivalstva razdelili ae bodo deželni zakladi mej obe zastopstvi. Radovedni smo, kak odgovor bode vlada dala na ta najnovejša zahtevanja naših Italijanov. Odgovor vladin je za nas velike važnosti ; ako se ugodi Italijanom, ugoditi se mora tudi nam, kajti nikdo ne more trditi, da to, kar smejo Tirolski Italijani za se zahtevati, ne bi smeli — še v večjej meri — zahtevati tudi Stajarski in Koroški Slovenci. Prav radovedni smo. Veseli nas, da moremo regiatrovati tudi glas iz češkega tabora, kateri zastopa isto misel. „Narodnim Listo m" ue zadoščuje namreč uvedenje češčine kot poslovnega jezika pri Bodiščih po čeških okrajih, ampak zahtevajo sprave tudi se Slovani v Sleziji in se Slovenci. V Budimpešti zborujejo m a d j a r-ski učitelji. Zborovanje odprl je Szatmary ter jo v svojem nagovoru po-vdarjal, da madjarski učitelji se morajo baviti s politiko. Madjarske novine pišejo navdušeno o učiteljih in jih slave kot apostole madjarske ideje. Radi te okolnosti vpraša po vsej 'pravici .Hrvatska11 : A kako je pri nas z učiteljstvom P Pri nas jih uče. da naj se ne pečajo s politiko. Dne 25. t. m. umrl je na svojem posestvu L u ž n i c i po dolgotrajnej bolezni in v 72. letu dobe svoje L e v i n baron Rauch, bivši ban hrvatski in glava unijonistiške stranke. Vnanje države. Nemški cesar ostavil je Narvo in Peterhof. Mnogo se govori in piše o važnosti tega potovanja. Toda jedno je gotovo: nemški cesar je iskal ruskega prijateljstva. Drugo vprašanje pa je, je-li dosegel svoj namen, ali ne. „Ilrvatskej" pišejo iz Peterburga, dao cesarja Viljema potovanju se sme reči: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba; to je: nič ni dosegel. O politiških odnošajih, osobito glede Bolgarske, se car nekda niti pogovarjati ni hotel — govorilo se je samo o razoroženji. Bivši poznani ruski diplomat Tatišev svetuje v listu „Ruski Vestnik" Rusiji, da se sporazume s Ko-burgom in Stambulovoui in da jima pomore ustanoviti veliko bolgarsko državo, kojo bi vezalo pravo prijateljstvo z Rusijo. No, kdor opazuje mer ruske politike in nje železno doslednost, uverjen je, da je Tatišev govoril le gluhim ušesom. Tudi Zagrebški „O b z o r" pravi, daje mene-nje Tatiševa povsem izolirano. Na Francoskem napravili so dne 21. t. m. poskus, v kolikem času bi došel v najoddal jeneje mesto ukaz glede mobilizacije. Poskus je izpal jako ugodno. V času treh ur dospeli so dotični ukazi po vsem Francoskem. Pri tem je delovalo 10.000 brzojavnih uradov. Na Francoskem se tudi preustrojuje ministeratvo mornarice. T u r č i j a je zahtevala v posebnej noti, da Angleži zapuste Egipt Salisbury pripoznava v posebnej noti, da je zalite-vanje Turčije opravičeno in d« je v principu pripravljen ugoditi tej zahtevi. Ker pa je treba konstatovati, da je Egipt pod Angležko upravo znamenito napredoval, je pa treba z druge strani konstatovati, da ta napredek ni še zadostno utrjen, da bi mogla Anglija nadaljevanje zapričetega dela prepustiti drugim rokam. Ko sa bode Angliji zazdel pravi trenutek, ugodila bode rečenej zahtevi. DOPISI. Iz Rifenberga, 24. avgusta [Iz v. d op.} (Razne.) Ze je skoro večnost minula, kar nesem tebi, draga „Edinost", ničesa poročal; pero mi je zarjavelo in črnilo posušilo, kakor atoprav voda Kraševcem, po kojo morajo že več dni v Vipavo hoditi. No, te ovire glede peresa in črnila bi bil še srečno premagal, ali držal sem Be nasveta mojega pokojnega atrica — naj mu bo dobro tam, kjer je! — on mi je vselej priporočal: „Politiko na stran pusti". Prav, dobro, — pa ko bi bil jaz znal „politiko" dobro rabiti, kakor „nekateri", bi bil lehko imel zdaj že dobro rejen mošniček; v tem obziru torej ne velja vaš nasvet, dragi stric! V cenjenej „Edinosti" št. 66 od 16i t. m. povedal vam je gospod dopisnik od tukaj, kako slovesno smo sprejeli gosp. c. kr. namestnika, viteza pl. Rinaldinija. Sprejem je bil res lep ali resnici na ljubo moram povedati, da je značit, da smo v nemškem Hamburgu, ne pa v slovenskoj-Vipavi, kajti VBi nagovori bili so nemški, in tudi ni bilo videti ne ene slovenske zastave, razun na gradu g. grofa Lanthierija. Živioklici prihajali so le od priprostega ljudstva. Ne vem torej, kedaj nam bode dana lepša prilika, pokazati visokim gospodom, da tukaj biva izkljueljivo slovensko ljudstvo. Po enakih slučajih torej tirjamo Slovenci naše svet® narodne pravice. Ravvokar ae je pričela z državno podporo graditi po braniškej dolini potrebna cesta; delo pričelo se je 18. t. ni. rojstni dan Nj. veličastva presv. cesarja. V ta namen',bila je v Dolenjej Branici sv. masa, kojo je daroval č. g. Bratina, kapelan v Štanjelu. Po st. masi pa je blagoslovil temeljni kamen č. g. Vales, vikar v Go-renjej Branici, s primernim govorom na presvitlega cesarja in predsedništvo novega cest. odbora. Pri tej slovesnosti bile bo po svojih županih in odbornikih zaato-pune razne občine (Štanjel, Šmarje, Ga-brje, Gorenja Braniča itd.), le nase župan-Btvo je izostalo, ne ve ae iz kakega uzroka, ko vender bi moralo v tem obziru tekmovati! Ali nekateri so hoteli imeti v tej zadevi prvo in zadnjo besedo, a sedaj nemajo nobene. Časi se spreminjajo in mi z njimi ! Vipavcem preti tudi nesrečna trtna ur, nekda da se je že zanesla v bližne Bra-niške vinograde. Po ukazu c. k. namest- to skrbeti, da hude „Sokol" naš dostojno zastopan pri Celjske j slavnosti. In ker je čisti di-hodek namenjen v to svrho, nadejamo se za trdno, da se bode občinstvo naše v obilem številu udeležilo „So-kolakega večera". Vspored je naulednji : 1. V. Hviglin : „Junaška koračnica", udara tamburaški zbor. 2. A. Foerster: „Sokolska", poje moški zbor. 3. „Svojeglavneži", vesela igra v jednem dejanji, izvršuje dramatični odsek. 4. Matko Brajša: „Predobri Bože", poje moški zbor. 5. F. Janda : „Karišik slovanskih pesni", udara tamb. zbor. 6. S. Gregorčič: „Domovini", deklamacija. 7. F. S. Vilhar: „Bojnt pjesma", poje možki zbor. 8. Ruska nar.: „Krasni Sarafan", udara tamburaški zbor. — Začetek je ob 8'/s uri zvečer. Vstopnina za člane znaša 20 kr.. za nečlane 40 kr. Pre-plačila se hvaležno sprejemajo. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. se zopet, da se rodoljubno čutje moj našimi nižjim stanom lepše in lepše razcvita in da stoji naše „I)el. podp. društvo" na jako j solidnej trdnej podlagi. Društvo to smemo zvati glavno zaalombo slovenstva v Trstu. Mi mu danes zakličemo: rasti, krepi in razcvitaj se ! Zopet petarda ! v nedeljo, ob 2. uri popoludne počila je petarda na stopnicah pred prostori „Delal, podpornega d ru š t v a". Detonacija bila je toli silna, da se jo je dobro čulo na trg pred vojašnico. Torej sedaj so začeli gospoda pe-tardovci do nas Slovencev obračati pozornost svojo : tudi oni so proslavili — seveda po svoje — obletnico rečenega društva. Gospodje izlivajo sedaj na nas svoj srd, kakor da smo mi krivi, da so oni p o 1 i-tisku nezdreli. Je-li bilo prav tako? Pišejo nam: V sirotišnici sv. Jožefa, ležečej na cesti Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku proti .staro" pokopališču, umrla je neka de- vabi na veselico katero priredi dne 31. klica. Predstojnica je to takoj javila ništva je tudi naše županstvo vinograde aVgUsttt 1. na vrtu gostilne „Lukša" na župnijskemu uradu pri sv. Jakobu s „natančno" preiskalo, če bi ne bila tudi proaeku. Vspored: 1. A. Nedved: „Po- prošnjo, da bi duhovnik prišel k pogrebu, pri nas ta nesrečna morilka, ali do sedaj potnik", poje možki zbor. 2. V. Šviglin: Ura pogreba je prišla, duhovnika pa le se ni še našel sled, vsaj tako pravi spo- wjunHgua koračnica", udara tamburaški ni bilo. Čakali so nad jedno uro. Potem so ročilo. zbor. 3. F. S. Vilhar: „Vapomin Miro- poslali poizvediti, kuj daje vzrok tej za- Izredna letošnja šuša prouzročila je „]avu Vjiharju", poje možki zbor se samo- mudi. Dotičnemu se je pojasnilo, da du- mnogo škode v Vipavskej dolini in na 8pevom baritona. 4. Abram-Dekleva: ,Pot- hovnik ni prišel, ker se ni nadejati, da bi Krasu; posebno škodovala je turšici; grozdja p()Ur; 8iovenskih pesni", udara tambura- ae dotična pristojbina plačala, je malo, in še to, kar ga je, je zelo drobno ški zbor< 5 M Vilhar: „Filozof", vesela Ker pa predstojnica nikakor ni hotela, vsled prevelike šuše. No, vender prihodno igra v j e dnem dejanji. 6. A. llajdrih: privoliti, da bi se mrlič odnesel brez du- nedeljo bodemo imeli toliko željeni „javni hercegovska", velik zbor s čveterospe- hovnika, obljubila je, da hoče plačati do- vom. 7. M. pl. Farkaš: „Venec hrvaških tično svoto. Potem je prišel d u- nar. pesni", udara tamburaški zbor. 8. F. hovnik. Ne vemo, na komu leži krivda Grbić: „Slovanski brod", poje možki zbor. na tem postopanju; ali postopanje to je Začetek ob 5. popoludne. — Untopnina čudno, temveč ker se rečeni zavod vzdržuje 20 kr. Sedež 10 kr. Pri veselici sodeluje le po miloščinah dobrodelnih iz prijaznosti slavni tamburaški zbor. ljudij. Vabilo. V eetertek, 28. t. m. točno Mi nekih gospodov rea ne razumemo, ob 8. uri zvečer bode shod v krčmi kajti nikakor ne moremo pogoditi, ali Kačičeva slavnost. Včeraj slavil je B0 b r t n i j s k e g a d r u s t v a v Bar- nj'h postopanje izvira iz njih lastnega na- brataki nam narod hrvatski v Dalmaciji k ovij ah* glede gradnje „Narodnega nagiba, ali jih tira kak zli duh do tacega velepomeuibcn naroden praznik: odkrili in doma" Prečitala se bodo in navzočim postopanja. Sicer pa gori rečeni zavod blagoslovili so spomenik narodnemu pes- domačinom razlagala društvena pravila, sploh ni v posebnej milosti pri sv. Jakobu, niku-buditelju Andriji Kačiću- katera se bodo oddala v najkrajšem času Na dan sv. Jakoba, patrona župnije, bila je Miošiću. Pridno so kopali nasprotniki na dotično mesto v potrjenje. V sobotnej namreč kapelica zavoda na posebno po- slovanstva grob slovanstvu v Dalmaciji in številki bodemo govorili obširneje v našem velje zaprta, da si je to javna kapela, v ples", za katerega ho ve da gori in „mlado". Domače vesti. menili so že, da tam so naši le še grobovi. V onih časih narodnega mrtvila — v 17 stoletju — rodil se je hrvatstvu v Dalmaciji pesnik-buditelj, kateremu je hvaležni narod dostojen spomenik postavil. v širje in sirje kroge. Ali pesnik-buditelj ni obupal — "jega seuie padlo je na rodovitna tla in obrodilo je obilega sadu. Dalmacija je danes prebujena in prero- listu o „Narodnem domu" v Barkovl jah. katerej se vsako nedeljo »veta maša daru je. Začasni predsednik. Shod volilcev v llirskej Bistrici, pri Obletnica blagoslov ljenja društvene za- katerem je poročal državni poslanec, dr. stave „Del. podp. društva" vršila se je Andrej Ferjančičio o svojem de-v nedeljo kaj slovesno. Zjutraj ob »/«8. uri lovanju, bil je mnogobrojno obiskan in so Obupni so bili takrat odnošaji po koraka,i so društveniki — z društveno za- volilci glasno pritrjevali poročilu gospoda Dalmaciji, itahjanstvo razprostiralo se je 6,avo in godbo na čelu - v cerkev sv. An- poslanca. Mej drugim je rekel g. poslanec : tona novega. V cerkvi se je nabralo na ti- Ker poročam v prvej vrsti o svojem delo-suče občinstva, kajti prostoren božji hram vanji, naj s par besedami omenjam tudi svo-bil je natlačeno poln. Pri službi božjej peli joga nastopa proti „irredenti". Tako delo ni so društveni pevci kaj precizno. Osobito ne lahko, ne prijetno. Toda narodna korist in jena — Dalmacija je hrvatska. In to je kraaen biJ -0 dvospov fienodietus in mo- avstrijski patrijotizem velevala sta nasto-v prvej vrsti zasluga Kačičeva; ramo t(J obft 80|i8taj gg> Masnoća in Ko- piti P™t\ tej zalegi, ki je čedalje predrznejo aato pa: Slava njegovemu spo- širja — javno pohvaliti. Po dovršenej službi »n nesramneje dvigala glavo po konci, ter minu in slava narodu, kateri kaže božj„j Mi so društveniki zopet v istem redu j«j brezobzirno potegniti krinko z obraza, otroško hvaležnost spominu do- v dru6tvene pro8t0re. Nejbrojna množica Podrobno sem naslikal, kakor se od zvunaj brotnika svojega! uvrstila se je v sprevod. Prišedši do diu- iu na domačih tleh ruje proti našej narod- Za družbo sv. Cirila in Metoda izro- fitvene hiše, razvrstilo se je občinstvo po "OBt' >« Prot> državi. Upitje je nastalo ve-čila je gospa Metlikovič Terezija, načelnica ulici "Via Molin piccolo" in „Piazza Do- liko, napadi in psovanja čitati so bili v žensk, oddelka „Del. podp. društva" 21 for. ganu". Godba je svirala cesarsko pesem, italijanskih in — seveda tudi v nemških, 40 nč., nabranih pri društvenej veselici od katero jo občinstvo razoglavo poslušalo, nam sovražnih listih —, ko bi človek dne 26. agusta t. I. Ko so odzveneli zadnji akordi zaorili so vendar mislil, da iredentovsko početje je Za podružnico SV. Cirila in Metoda navdušeni, trikratni „Živijo- klici." Na to pobijati vsakemu patrijotu. Le vladno gla-na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, „e je množica razšla. — Zvečer ob B. uri «'0 mi je dtt,4> P™™ in to me je tem se je nabralo do dne 20. t. m. iz pušice bila jo velika veselica v okrašenem vrtu;boU veselilo, ker sem imel zavest, da vlada-pri gosp. Josipu Pertotu v ltojanu „Mondo nuovo." Veselice se je udeležilo'jož* krogi začenjajo uvidevati istinitost 24 for. 36 kr. nepričakovano obilo občinstva vzlic jako j naSih pritožeb in nevarnost, pretečo državi Deželnozborska volitev v političnem dvomljivemu vremenu. Društveni podpred- Adriji. Razpust društva „Pro Pa*ria" Okraju Volosko izvršila se je volečastno: aednik, g. M. Živic, je v lepem govoru narodna kandidata, gg. Slavoj Jenko pozdravil došle Člane ter zaklical trikratni in Mate Mandič voljena sta bila v po- živio našemu cesarju, na kar je godba neduljek jednoglasno. Vrli volilci zasvirala cesarsko pesem, kar je vzbudilo dali so gospodom Italijanom jedino pri- mej ljudstvom obče navdušenje. Vse točk meren odgovor. Ta volitev je sijajen do-, bile so odobravane, osobito Eisenhuthov kaz politične zdrelosti političnega okraja valček „Na savi" in potpouri iz aloveuskih Voloskega. Slava volilcem ! j napevov. Ta večer smo tudi čuli nov me- Sokolski večer. „Tržaški Sokol" pri-išani zbor. Začetek bi bil torej storjen, redi prihodnjo soboto „Sokoteki večer" z j sedaj pa srčno naprej — vrle pevke in jako zanimivim programom, pri katerem so- j vrli pevci — in uverjoni smo, da bode delujejo pevci „Delalskega podp. društva", j sčasoma vspeh veličasten. Občinstvo je odli-tamburaški zbor in dramatični odsek. Čisti I kavalo našo pevke burnim odobravanjem, dohodek je namenjen f o n d u z a' Sploh je bila vsa zabava zelo animirana Celjaki izlet. Kakor smo omenili že v'in dozdeva so nam, da bode tudi gmotni zadnjej številki, jo naša sveta dolžnost za uspeli odgovarjal moralnemu. Uverili smo zmatramo za veselo znamenje v tem oziru. iz delalskih krogov se nam piše: Z veseljem Vam javim, da se tu snuje „De-lalska zveza* v zvezi a konsumno zalogo in posojilnico. Poslovni jezik jej bode seveda slovenski. Temu društvu se je nadejati lepe bodočnosti, kajti začeli se bodo zatekati tudi kmetje se svojimi pridelki, katere bode mogel delavec cenejše kupovati, nego nikjer drugod. Za kmeta bodo pa to v veliko korist, da bode tu dobival pošteno specerijsko blago in po poštenej ceni in vagi. Čisti dobiček si bodo udje koncem leta jednakomerno razdelili — le j da dobo prvotni udeleženci nekoliko večje deleže, uego poznejši. V ta smoter sklical se bode za dne 14. septembra poseben javen shod, pri katerem se bodo sestavila pravila. Kraj in uro shoda; kakor tudi na-tanjeni vspored prijavili se bodo o pravem Času. Od meje Furlanske nam piše rodo-ljuhkinja: Zadnjič aem Vam pisala o silovitem prodiranju ptujega elementa, ki nam ruši kos za kosem naše lasti. Mislite gotovo, gospod urednik, da tukaj živijo sami Furlani in pofurlanjeni Slovenci. A temu ni tako. Zvedela sem i/, gotovega vira, da tukaj živi preko 500 Slovencev, kateri so prepuščeni na milost in nemilost laškemu nenasitljivemu žrelu. Da, srce boli človeka, ko vidi pred lastnimi očmi poginjati čvrsti in pobožni rod — rod, kateri saui dere v italijanske valove. In ni je rešitve zanj, kajti 600 Slovencev nema niti jedne eno-razredne slovenske šole, niti voditelja, kateri bi jili podučil, kako naj delajo, da se obvarujejo pogina. Nekateri ho bili tolikanj zavedni, da so začeli nabirati pod-piae za slovensko šolo, toda vse je zaspalo in čaka — ali pogina ali rešitve. Bog daj, da bi se našel oni rešitelj, koji bi obvaroval tukajšnje Slovence narodnega pogina : hvaležnost naroda bi mu ne izostala. Ako imajo Furlani svojo trorazrednico, lahko bi privoščili tudi 500 Slovenetn enorazredno šolo. Ubogi otroci morajo bo ubijati z italijanščino, tako da — kader konca šola — ne znajo niti eno niti drugo. Ali to naj bi še bilo. Ako ne bi moral že mali otrok dan na dan požirati psovke & la „šklaf*. Nekoliko časa ho ubogi otrok joče, sčasoma se pa temu privadi. In kaj sledi ? Otrok so začno sramovati svojega rojstva. Evo Vam renegata : kadar doraste je hujši, nego trdi Furlan. Kjer le more zabavlja čez Slovence • hoče se pokazati rojenega Italijana. Da, gospod urednik, ne morete si misliti strasti, ki vlada tukaj. In nihče bolj ne škodujo slovenskoj narodnosti , nego otroci slovenskih starišov. Večkrat že sem imela priložnost, da sem prišla med take zabavljivce. In ko sem slednjič vprašala zabavljivca, kaj so bili njega stariši, ju pa priznal: ako no oba, eden je bil gotovo Slovenec. Kdaj vendar j nehajo to žalostne prikazni nn d našim, I od strani vseh zatiranim narodom. Tu ni druge rešitve, nego da u/gojamo, narodnih in pobožnih mater, katere se ne bodo sramovale očito pred celim svetom pokazati, da »o zveste hčere sv. cerkve in svojega zatiranega naroda. Le tako zatremo renegate, ki, izgubivši ljubezen do narodu, iz-| gubijo tudi ljubezen do sv. vero. Ako je j Bog z nami, ni so nam ničesar bati. Iz Doline se nam piše: Vnovič smomo j poročali o slovesnem praznovanju rojstve-1 nega dno Njeg. VelieaiiBtva cesarja, koje se je vršilo v našej Dolini. Predvečer, 17. avgusta v mraku že naznanili so streli to-pičev prebivalstvu Doline in okolice pri-četek slavnosti. Godba nastani se pred stanovanjem g. nadžupana J. Slavca, kjor zasvira cesarsko pesem. Od tod je šla po vsej vasi in potem zopet na prvi prostor ; krasno rakete, izpuščeno gori v zračne višave, naztianjevale so ob obalih Adrije bivajočim, da slovenska Dolina praznuje. Navdušeni, razlegajoči so živioklioi na presv. cesarja slišali ho se v dvorani g. nadžupana, mnogobrojno ljudstvo kazalo ti je ta večer čisto ljubi zon in udanost do vladarja in njega obitelji. Drugi dan rano pokali so zopet rnož-narji, zastave, vihrajoče v zraku, veselile so se z nami veličastnega dne. Ob 8. uri zjutraj daroval je v. č. g. kan. Juraj Jan slovesno sv. mašo z asistencijo. Cerkev je bila polna, kakor ob najvećem prazniku ; inteligencija poluoštevilna udeležila so je slovesnosti, kakor tudi tukajšnja c. kr. finančna straža en parade. Ob bregu gro-meli so topiči, da ho je razlegalo do pečin« in morja. Tedeum končal je našo slavnost. Pevsko društvo je pelo jako precizno in lepo ; pokazalo je, da jo popolnem izveŽ-bano in nalogi svojoj kos. Uvala Dolinskim slavčekom ter njih vodju, g. učitelju F. Jerebu. Zbrale so ae tu Ji ta večer vae honoracije — katerim je le bilo mogoče — v gostilni gosp. nadžupana, kjer ae je vse radovalo. Konec slavnosti je bil ta, da je g. nadžupau — proti Ijuditvu obrnjen — vskliknil : „Bog ohrani cesarja Fran Josipa, živio!1* Temu rskliku odzvalo se je navdušeno vse občinstvo. Z Opčin se nam piše : Dne 4, septembra t. 1. bode semenj za živino in kramarsko blago na Opčinah. Na vinarskej-sadjarskej- in poljedel-skej Šoli na Grmu pri Novemmestu razpisanih je do 20. septembra 1890. 1. 6 deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovr kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa morajo biti najmanj 18 let stari, krepkega telesa in čvrstega zdravja. — Učenci z deželnimi ustanovami dobe v tej šoli stanovanje, hrano in poduk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti. Prošnjam priložiti je rojstni liat, spri-čalo dovršene ljudske ali obiskovanje srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in rrdnem zdrav ji in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. gld. 31 kr. v bankovcih in ena državna srečka z leta 18R4 v vrednosti 50 gld. — Nadaljne prispevke sprejemajo odbor, tukajšnja škofijska pisarna in gospodje župniki po celej škofiji. Pijanci, veselite se! Municipalna delegacija je dovolila svnto 150 gld, da se priredi v bolnišnici posebna seba za one pijance, koje po noči poberejo stražarji. Veselite se torej, ker ne bode treba ve<* prenočevati v neprijaznih prostorih v via Tigor! Mrtvo otročje truplo. Cerkovnik pri sv. Antonu novemu našel je pri vhodu na kor zaboj, v katerem je bilo mrtvo otročje truplo. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Juatu. Uradna poizvedovanja se vrše. Žrtvi predvčeraj&nega viharja. Brat mestnega svetnika Aleksandra Ce , s a r e, H e n r i k C e s a r e, živel je te i dni se svojo ženo v „vila Cesare* v Sal-i voru Predvčerajšnem popoludne odpeljala ' sta se rečena zakonska in trije pomorščaki, na malej ladjici po morju. Okoli 7. uri zaloti jih silen vihar in preobrne ladijo. > Vseh pet oaob padlo je v morje. Pomor-! j ščaki so se reSili — a mladi zakonski pari Dunajska borsa 23. avgusta. Enotni drž. ilolg v bankovcih — — gld i;8.1(J „ v »rebru — — — /ilata renta — — — — — — - — V/„ avstrijska renta — — — — Delnice narodne banke — — — — Kreditne delniee — — — — — — London 10 lir Hterlin — — — — — francoski iiapoleondori — — — C. kr cekini — — — — — — — Notnske marke — — — — — — Prošnjam za spreiem proti plačilu naže| jc ža|()8tno BIlll.fc v valovih morja, priložiti je reverz ali obvezno pismo sta-. pogku8 8am0mora. Vinski agent in! rišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanje j 0če šestero otrok — Matija Stallio — hotel u<5enca- | se ju zastrupiti in je vzel v ta namen ve- Dež. Po dolgotrajnej neznosnej suši1 liko dozo kinina. Prenesli ho ga v bolnico, dobili smo predvčerajšnem na večer dežja! kjer 8e je zdravnikom posrečilo, ohraniti v obilici; žal, da ga je spremljal tudi silen g" pri življenju. Financijalne razmere so vihar. neki nesrečneža prisilile do tega žalostnega Oddelek II. vojaškega veteranskega čina. društva v Rifenbergu, priredi v nedeljo, Glavni dobitki razstavnih sreček. Glavni, Zahvala. Vsem onim, kateri so nam povodom smrti naše predrage matere na razni način svoje sočutje skazaii, posebno obilnim udeležencem pogreba — tukajšnjim in iz so seilnjih vasi — kakor tudi pevcem društva „H a j d r i h", koji so v cerkvi in na gr bu peli, se spodobno zahvalujeva. Prosek, 24. avg. 1890. Ivan i n Alojzij Goriup. Marmornimi Fabrlk fof. SrTjf, Ta fabrika izdeljuje po juko nizkih cenah orgije za cerkve in harmonije. kraHnn v^lanene in solidne konstrukcije. Pogoji plerevanja so luhko prav ugodni. Katalog« in cenike dobiva «o gratis. Ta zavod izdelal je v dobi Ifi. let blizu 300 orgelj, mej katerimi je bilo dosti prav velikih. 15 —iO To dokazuje najsijajnejSo zmožnost zavoda in _ njega reelnost. Išče se agenta dne 81. augusta v proslavo zaroke nje ces.j dobitek razstavne loterije v vrednosti 50000 f za str0j0) ki govori slovenski in noko,iko nemški via. nadvoj vodinje Marije Valerije gld je dobila neka mlada deklica, gospo- 1'° daljnjoj povolnjej poekusnji, namestil se bode r» » stalno. Ponudbe pod naslovom „Slovene" na 3-1 Teodor Slabanja in njeg. oes. via. nadvojvode Franca dičina Heim iz Weidlingaua. Refiena gospo- upravnistvo tega lišta Salva to rja ljudsko veselico na dvo- dićina, katere »tarisi stanujejo v imeno-j riiču g. Ličena. - Začetek ob 3. uri po- vunom letovišču, napravila je nedavno se' Pcailia blago dobro nrav^eno in poitnine prosto! poludne s tombolo. Cisti dohodek namenjen svojo družino nek izlet po državnej žeje v podporo ubožnim veteranom. Kobilni leznioi. vdeležbi uljudno vabi. V družbi bil je tudi nek mlad Turek, Odbor kateri je kupil na postaji razstavnih sreček Iz Rima poroča brzojav : Uradni liat ter jeJ»» podaril navzočim damam. M*cbrnr v Gorici, ulica Morolli št. 17, objavlja dekret z dne 22. avgusta, a ka- Gospodičiiia Hein bila je tako srečna, da priporoča ho vljudno pri visoko Častiti terim se razpuičajo odbori, društva in krogi 80 naletela na an čko glavnega dobitka, duhovščini v napravo cerkvenih posod in z imenoma „Peter B a r a a n t i« in Drugi glavni dobitek v vrednosti 5000 ".T0!;^66 ob,ilf; monstranc. ,,. , . . , . , m ji i ji kalinov itd. itd. po najnižu ceni. -Viljem Obe r dan k. Redarstveni gld. pripadel je nekemu nižjemu uradniku 1 '! J "... , ............• . .. , .. orv„A . , . Stare reci popravi, ter lih V 0Qnit 00- uradnik, so tako, izvršil, rečen, ukaz ter trerj, v vrednost, 2000 gld. nekemu z)at| jn p08rebrjF Jja b,agovoijno vpTaianje zaplenili pravila, pisma in sezname članov, častniku. j radovoljno odgovarja. 46—34 V R i ui u so konliskovali tudi štiri bombe. V"« tr> glavne dobitke izplačalo seje__ Zaprli so več osob. po prezentovanju sreček takoj in v gotovem. Pcšilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Gradnja VI. župne cerkve v Trstu. Lotterija. Od 1. 1871, do 30. junija ——------— Odbor nakupil je še en k< s svea, tako 188t)' izilHli 80 nft laškem v loterijo f1f|#f|*V PV#| O lil IV O lj daje sedaj stavbne zdatoo povekšane. 1.297.565.200 lir; dobitki so znašali j »V MF ¥ &Cl0All4l4LAl Sediij hode mogoče na lepeui prostoru se- 7Tl.019.47l lir; država je imela tedaj či-J yBak priden mož moro si na juko dostojen zidan i'iavno urofielie ^vga dobička 526 645.729 1 r. Vsak Ita- nn*in ,,H I"'.is,užiti 5 do 10 goldinarjev, ako /.lunu piui^i ije. o prevzame luk'utivno zastopstvo za nek povsodi Z delom se že začeli; sedaj ae ko- lijftn v teku lJv»jMt,til1 Iet zaigral 44 lir vdoniačen artikel. pije vodnjak, ki bode služil za koristi cer- 81 ctm. Kakor znano tudi avstrijski finančni | Agentje nastavljajo ho po veeh mestih mo- * * ji . . iii • .. . i j < * i ■ narinje in ako so rabnivi, dobe tudi stalno kve. Postavlja se tudi temelj za gradnjo """"»t««1 globoko zajemlje iz loterijskega pltt6^ apaize, katera bode — sodeč po pred- fonda. Loterijo je nekdo nazval: rado-; Ponudbe je poBiljati: 10-10—4 ležtč li načrtih — eh gantnf. in umetaljna. vo|j,,i tiHVel<- In r,,!i 8Pl"avi ta nevarna j J. Li>wy, Budapest, Hatvanergasse. V kratkem se bode iziie'al lito- 'Sra m»rsikal<° družino na boben. Ako so 1 grafišk naris glavnega pročelja in načrta ft(i *rt Prepovedale hazardne igre, koje sol cerkve, kateri se bode razdelil, da se vsak '&™1' mmo ,M>KHtaši. opustiti bi se morala lahko prepriča, da bude delo to v čast tembolj loterija ter nadomestiti — ako že Trstu, kakor tudi gg. inženirjema, dru. drugači »» ~ z knkšno poštenejšo igro. R i g h e 11 i j u in prof. Nordiuu, katera Ogerski minister Barosz neki že tuhta o sta ae pos vetila temu delu. IiekeJ drugačnej loterijskej igri, katera bi Da se pa hitro izvrši to delo, ki ae ljudstvo tako ne obtoževala ter bi držav, je začelo pod tako ugodnimi avspicijami »>"rda še večjih dobičkov prinašala, iu o katerega nebhodnej potrebnosti smo vsi ^Letterature Slave II." Tako se ime- FILM ALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino ili obrt. v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2ft|„'/s 1 80-dnevni oiikaz 23i//0 8-meseini B 2 '/,0/„ 8* HO- S-meseini 3% . G- - - 27^/0 Vrednostnim papirjem, glasečim 1111 iiapoleouo, kateri so nahajajo v okrogu pripozna se novo boreatna tarifa na temelju odpovedi od 17 čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenakih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku ltaručbu bilo koje vrsti knjigotiakarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrBti tis-kanic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnice, z a ručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznico, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročistnike, punomoći, cienike, jestvenlke, svako-vrstne skrlžaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da čo nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjige za crkveno urede. (Mulu ima na produ j slieiiećo knjige : Kmetijsko berilo za ns dalj ovalno tečujo ljudskih Sol in gospodarjev v pouk ci ena prije AO nvc. sudu IO tvrdo veziiua......u. ttO Soiinijski obrazci sastavi! li. Trnove«1 . . u. 90 Vilim Tel, prevod Coguera ... . . n. -SO Ljudmila prevod I Lebana.....n. tO Filip prevod Krizmana.......n. tO Antigona prevod Križmiiua......n. 90 Trst in okolica od Sile •......n. 30 Pjesma o zvonu preveo A. K. iKtranin . 11. HO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. SO Ovo su knjige juko prikladne za darove o praznicih zulo ih hI. občinstvu preporučumo. Ivod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. prepričani, je želeti, da radodarni naši meS- nuje drugi del znamenitega dela v slovan- novembra, 21 novembra in 13 decembra. Tb*AC|#A UDA Mil HIPA čani pridno pošiljajo odboru svoje pri- »kili slovstvih v laškem jeziku, koje je V vredn pVpiliih'^ m/vHako „voto. I K^AoKM hnANILNlUA spevske. napisal marljivi italijanski pisatelj in edini XIX izkaz doneskov za gradnjo VI.' ozbi,neifti P°'iteli in poznavalec slovanakih župne v cerkve v Trstu: Marija Leban jezikov' E. C i a m p o 1 i. Pričujoči zvezek 1 gl; N. N. 2 gl; N. N. 2 gi; po preč. Jož. «>biav,lt»vft P"IJflkt»i 111 rusko književ- Bekarju Kari Bartoletti, pomorski kapitan n0Ht Knj,-a -i<3 nekak naVod V z8odovino 100 gld., Jože Bartoletti, pomorski kapitan teh sl°V*teV ter je Vredna' da g° »>rBĆita' 100 gld; Franc Jorančič 5 gld; M. Sersen ,zdal j° j« *«lo*nik Hvepli v Turinu ; 1 gld; G. Dtbevc 1 gld. po prećastitem Cena ^ ,G 1 'MH 50 Ct,U' t<,r V» Poscjuje na državne papirju uvstro-ogrhke d UMIO gl 1. po.......5°/0 ' višje> /nesKe ud IOUO doOUOOgld V (• koćt-ni rakunu po......«" g Vi P, e Hvote po douovnru. D&je dfimr proti vknjiŽooju na pOHestva v TrsUl. Obr.sti po d 'govoru TUST, 15. februvarja 1H90 16-24 Lastnik pol. dru/tvo ,,i