525 Letnik 41 (2018), št. 2 pne v a z Uni v erze W arwick, ki je pr edsta vila prispe v ek z naslo v om Agent SEKRE- TAR: ČSSR in Afrika ter vloga HUMINT v hladni vojni . Šlo je za bi v še portug alsk e k olonije Mozambik, Angolo in druge t er njiho v o pr otik olonialno gibanje v letih 1961–1975. Č SSR se je s s v ojo podpor o Amilharja Cabr ala, ki so g a v odili pod imenom SEKR ET AR, vmešala na zaht e v o SZ v času Nikit e Hruščo v a. K er je izde - lo v ala or ožje, je r abila no v o tržišče in t o se je odpr lo v Afriki pri os v obodilnih gibanjih tudi v G vineji Bissauu in na Zelenortsk em ot očju. K ot študent ek onomi - je v Lizboni je bil Cabr al eden od najbolj izobr aženih afriških v odit elje v . Sodelo - v anje se je pr ekinilo leta 1968. Češk oslo v ašk a je bila v Afri ki v sek ak or bolj prisotna, k ot smo v edeli do sedaj. P o mnenju r ef er entk e pa je Cabr al sodelo v al le t olik o, k olik or je hot el in k olik or je bilo v k orist njego v e drža v e ali gibanja neu vrščenih. K onf er enca se je zaključila z zaključnimi ugot o vitv ami in po v abilom ude - ležencem, da se udeležijo naslednje k onf er ence, ki bo pot ek ala v Nemčiji. Ljuba Dornik Šubelj 28. mednarodni arhivski raziskovalni tabor – Nemzetközi levéltári kutatótábor Bogojina (Slovenija) in Rédics (Madžarska), 22.–27. junija 2018 Junija 2018 je P okr ajinski ar hi v Maribor or g anizir al že 28. mednarodni arhivski raziskovalni tabor zapo vrstjo. K er je bil lani or g anizir an v nek danji Že - lezni županiji v Pr ekmurju, je bila let os na vrsti ena od nek danjih zalskih v asi. Odločili smo se, da bo t o Bogojina. Pr ed v sem tamk ajšnja cer k e v in zgodo vina, po v ezana z njo, sta nas pr epričali za Bogojino. Soor g anizat or je bil Madžarski nacionalni ar hi v županije Zala iz Zalaegerszeg a, ki nas je popeljal v obmejni kr aj R édics. K er je bilo že lansk o sodelo v anje z Gimnazijo Ljut omer zelo uspešno, smo tudi let os na tabor po v abili tamk ajšnje dijak e. T r em dijak om sta se pridružila še d v a iz Gimnazije Mursk a Sobota in en dijak Sr ednje zdr a v stv ene šole Mursk a Sobota. Let ošnji tabor se je ur adno začel v Bogojini, v K ulturnem domu Jožef a K ošiča. Na vzo če sta pozdr a vila župan občine Bogojina, gospod Alojz Gla v ač, in Csaba Káli, namestnik dir ekt orja ar hi v a iz Zalaegersze g a. Gospod Jože V ugri - nec pa nam je na kr atk o pr edsta vil bog at o zgodo vino Bogojine in po v edal nek aj anek dot , prisluhnili smo tudi zbor čk u Z v ončki. Ob t ej priložnosti bi se r ada za - h v alila županu občine, gospodu Gla v aču, in gospodu Mihi Z v eru, dir ekt orju TIC Mor a v sk e T oplice, ki sta pomag ala pri or g anizaciji tabo r a in ob v eščanju Bogo - jinčano v . Bogojina je ena izmed najslik o vit ejših v asi v Pr ekmurju. T u sta se r odi - la pisat elj in etnolog Jožef K ošič, ki je znan po s v ojem delo v anju v slo v ensk em P or abju, t er mariborski šk of Jožef Smej. Se v eda pa ne mor emo mimo cer kv e Gospodo v eg a vnebohoda, ki jo je zasno v al ar hit ekt Jože Plečnik. Iz k at er e k oli smeri bomo prispeli v Bogojino, bomo najpr ej uzr li bogojinsk o cer k e v s poseb - nim zv onik om in pr esenetlji v e bele barv e. Zanimi v a je zgodo vina no v e cer kv e, ki seg a v let o 1924. K o je na po v abilo župnik a Iv ana Baše v Bogojino prispel Pleč - nik, se je ob pog ledu na star o gotsk o cer kvico iz 14. st oletja odločil, da t e ne bo podr l, ampak jo bo v gr adil v no v o cer k e v . P osebnost v cer kvi je lončeno okr asje na str opu, ki so g a izdelali domači lončarji. Prv e tri dni smo pr eži v eli v Bogojini. R azdeljeni v d v e sk upini smo »pr eče - sali« v as po dolgem in počez . Ugot o vili smo, da je bilo v pr et eklosti v v asi že zelo 526 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences v elik o tak šnih in drug ačnih zbir at elje v , ki so v eli - k o gr adi v a že zbr ali in odnesli. Kljub t emu smo pri enajstih druži nah dobili molitv enik e, f ot ogr afije in nek aj dok ument o v . Opozorila bi na pesmarico Jak oba Aljaža iz leta 1900 in zanimi v e črno-bele f ot ogr afije otr ok. Nek aj je bilo še šolskih f ot ogr a - fij, izpisk o v iz matičnih knjig, delo vna knjižica … Zanimi v o pa je bilo pokr amljati s posamezniki in poslušati zgodbe iz pr et eklosti. Madžarsk e ude - ležence je najbolj na v dihnil gospod Gla v ač, ki je v času druge s v et o vne v ojne hodil v madžarsk o šolo. Če pr a v je od t eg a minilo že dobrih sedem - deset let , se je gospod še v edno spominjal r azlič - nih madžarskih pr ego v or o v , r ek o v ipd. Se v eda nismo mog li mimo og leda bogojin - sk e cer kv e. Obisk ali pa smo tudi P omurski mu - zej in si og ledali občasni r azsta vi Čez ta pr ag me bodo nesli, k o zatisnil bom oči – Smrtne šege in pogr ebne pr ak se P omurja in P or abja t er Za v e - dno na Plesah – Prvi Slo v ani v Soboti. T r etji dan tabor a smo naše r azisk o v anje nadalje v ali na Madžarsk em v obmejni v asici R é - dics. Dela smo imeli malo manj, saj so v aščani že sami zbr ali gr adi v o po hišah. Kljub t emu smo obisk ali nek aj hiš in v elik okr at ugot o vili, da so nas ljudje po v abili, pr eprič ali, da jih obiščemo, čepr a v nam niso imeli k aj pok azati. T o so bili pr ed v sem star ejši ljudje, ki so si najbolj od v seg a želeli družbe in t o, da se nek do z njimi pogo v ar - ja. Obisk ali smo še tamk ajšnjo osno vno šolo in si og ledali njiho v o gr adi v o. Zanimi vi so bili pionir - ski dne vniki in zasta v e, star e f ot ogr afije, zapiski o šo lsk em delu. Deja vnosti madžarsk e pionirsk e or g anizacije so bile zelo podobne naši taborniški or g anizaciji. Nedaleč od R édicsa so leta 1940 našli na - hajališča naft e in zemeljsk eg a plina. V naselju Lo - v ászi so posta vili r afinerijo s celotno infr astruk - tur o. V 50. in 60. letih 20. st oletja je podjetje bilo na višk u s v ojih zmog lji v osti, zgr adili so posebni stano v anjski k omplek s za dela v ce, tr go vine, ki - nod v or ano … V času inf orm bir oja, k o se je Tit o spr l s Stalinom in je Jugosla vija pr edsta v ljala so v - jetsk o so vr ažnico, so se bali , da bi prišlo do zr ač - neg a napada na r afinerijo, zat o so pod zemljo zgr adili bunk er , ki je danes turistična atr ak cija. Zanimi v o je, da bunk erja nik oli niso upor abili, saj do zr ačneg a napada ni priš lo. Kljub t emu je v se do 90. let bil bunk er r edno vzdrže v an in čiščen. Zadnji dan tabor a je v edno na vrsti pr ed - sta vit e v zbr aneg a gr adi v a oz. r azsta v a. Let ošnja r azsta v a je bil a na og led v K ulturnem domu Bel - losics Bálinta v R édicsu. Dijaki so se mor ali zelo potruditi, da so iz majhne k oličine gr adi v a pripr a - vili r azsta v o. P o natančnem og ledu gr adi v a smo se odločili, da bo najbolje, če t o pr edsta vimo po 527 Letnik 41 (2018), št. 2 posameznih k at egorijah: šo lstv o, gospodarstv o, v sak danje ži v ljenje, v ersk o ži v ljenje. Gr adi v o so dijaki natančno popisali in g a nat o r azvrstili še na panoje in v vitrine. Načrt o v ali smo, da bomo r azsta v o v Bogo - jini pripr a vili v okviru K ošič e vih dni, ki pa so le - t os, žal, odpadli. Iz zag at e nas je r ešil dr . Stanisla v Z v er , ta mk ajšnji župnik, ki je za r azsta v o ponudil pr ost or e župnije. Oba s v a bila mnenja, da bi bilo najbolje r azsta v o imeti ob maši, saj je tam priso - tnih v edno v elik o ljudi. Ur adno odprtje r azsta v e je bilo tak o 2. sept embr a pri nedeljski s v eti maši. P o r azsta vi, ki je bila na og led d v a t edna, se je v se gr adi v o vrnilo lastnik om. Čepr a v se je 28. tabor šele dobr o k ončal in so g la v e še v ed no polne v seh doži v etij, že r azmi - šljamo o 29. taboru. Napo v emo lahk o, da bo ta sigurno pot ek al v Križe v cih na Goričk em, ki so bili še pr ed st o leti naj v ečje naselje na Goričk em. O priho dnjem taboru so ob k oncu let ošnjeg a sa - njarili tudi že dijaki. Zat o je sploh od v eč pisati in r azmišljati o pomenu mednar odneg a ar hi v sk eg a r azisk o v alneg a tabor a! Udeleženci (šest slo v enskih dijak o v , štirje ment orji): Urš k a F r as, Alen Str bad, Aljaž P or e - doš, Mar k o R engeo, Lucija Cör , Lucija F oltin, Jur e Maček, Eszt er K o v ács, Zoltán P ak s y in Gor dana Šö v egeš Lipo v šek. Gor dana Šö v egeš Lipo v šek 31. mednarodno posvetovanje »Arhivska praksa 2018« Tuzla (Bosna in Hercegovina), 26.–28. september 2018 T udi let os smo se ar hi visti imeli priložnost udeležiti, menim da lahk o sedaj že upr a vičeno r ečemo, tr adicionalneg a 31 . mednar odneg a po - s v et o v anja »Arhivska praksa 2018 «, ki se po usta - ljeni na v adi od vija v bosensk o-her cego v ski T uzli, v tudi mnogim slo v enskim udeležencem dobr o poznanem Ho t elu T uzla. Or g anizat orja pos v e - ta sta bila Ar hi v T uzelsk eg a k ant ona in Društv o ar hi v skih dela v ce v T uzelsk eg a k ant ona in tudi t okr at lahk o zagot o vim, da sta or g anizat orja do - dobr a poskr bela za prijetno počutje in občut ek iskr ene h v aležnosti za izk azano zanimanje in so - delo v anje. P ot pr oti T uzli se je začela 26. 9. 2018 v ju - tr anjih ur ah v družbi k olego v iz Ar hi v a R epubli - k e Slo v enije, dr . Gašperja Šmida in Žar k a Štrum - bla t er Alek sandr a La vr enčiča, zaposleneg a na