tvei tvei ovi , e f vsem, kar mladega človeka učimo, kakor ga vzgajamo, je naj-žnejše: * imamo tega mladega človeka radi? •ko ga bomo s svojim ravnanjem usmerili? *Iiko mu bomo z znanjem, ki mu ga posredujemo, pripomogli, da »o znašel in zasidral v življenju? )JA PROSVETNI PELACI - BERITE SVOJ LIST, DOPISUJTE VANJ IN RAZŠIRJAJTE GA! bodimo v svoji slprbi za učenca podobni materi, ki je jokajo-cuži »m otroku zvlekla skupaj vse igrače - pozabila pa ga je pobo-ff. Učila so važen pppomoček, prav tako moderni kabineti in eme učilnice. Toda še vedno je učiteljeva osebnost tisto, kar d3 je taka zadolžitev ^sna bd razmer na šoli ter s. v beljena z analizo poznaval-j( T1 in včasih vse družbene ppnosti. Čim bolj je naloga vki djena, tem ^jj vneto se , kvarno dela. n ‘nieli smo na primer leto ra-1 ^nalizacije pri pouku in vzgoji |°spodarska in družbena re-c 5?113). leto matematike (naj-negativnih ocen), osipa i '^poprečno število c^sipni-i Jv)> vpeljevanja modernih , ^ih pripomočkov itn. Načrt-i Lst dela seveda ni bila vedno k^ka, zato so bili tudi uspehi lirični. Kljub vsemu pa izkuš-; rastejo iz leta v leto. j,,. aj povem, kako smo izpe-. i^ nalogo: slovenski jezik kot ^ predmet, učni jezik in jjo načelo. , Mnogo govorimo o kulturi in ^anjkljivostih pri sloven- skem jeziku. Nezadovoljstvo je vsepovsod! Krivcev je veliko in jih vsak dan šibamo: beremo o jeziku dopisnikov in novinarjev, o malomarnosti lektorjev, založb in tiskarjev, hudujemo se nad govorom strokovnjakov, politikov in napovedovalcev, kritiziramo filmske podnaslove, izdelke in znanje maturantov, podcenjevanje jezika pri drugih narodih, poslovni jezik in spisje, celo RTV, gledališče in literarni jezik — seveda pa tudi šolstvo na vseh ravneh. Stremljenj za iz-boljšanje/je na pretek. Nekaj je tudi akcij (jezikovni kotički in rubrike, pogovori o jeziku, razglas glavnega odbora SZDL, natis slovarja, predvideni simpozij slavističnega društva) — in pri vsem tem šole seveda ne smemo zaostajati. Slabosti se ne kažejo samo v dosedanjem'stanju, temveč nastajajo vedno znova: pomanjkanje časa za pristno in sproščeno govorjenje; zoževanje pismenega izražanja zaradi poenostavljenih testiranj; krčenje izraznih možnosti zavoljo bežnih zapisovanj; branje manjvredne literature; bohotno razraščanje šol- skega sloga pri učencih in učiteljih; zadovoljevanje z enobesednimi odgovori; težnja po dvolični racionalnosti v govoru in pisavi. Za podkrepitev navedenega so dokazi: zapiski s ho-spitacij, vtisi s konferenc, šolske uradne listine, izdelki učencev, njihov govor, prošnje za sprejem na delo, ugotovitve pedagoških svetovalcev. Učno načelo zahteva, da slovenskega jezika ne gojimo samo pri urah slovenščine, temveč pri celotnem pouku. Pedagogi se moramo pridružiti splošnim naporom (če že nismo nosilci akcije) za izboljšanje jezikovne kulture-. Naloge so opredeljene in ne more biti pedagoga, ki bi lahko vse to le brezbrižno opazoval. Sledi delo: pregled učnih načrtov; pregled in analiza šolskih in domačih nalog; izbor tipičnih pomanjkljivosti glede jezika v uradni dokumentaciji; odprava neprimernega izrazja pri vsakodnevnem delu z učenci; ugotovitev slabosti (neznanje, naglica, širokogrudnost, površnost, malomarnost, brezvestnost); pregled učil in nakup potrebnih priročnikov, izdelava strnjenih metodičnih navodil za pouk slovenščine. Sprva niti sami nismo slutili, kaj vse se nam bo odprlo. Poleg predvidenih pomanjkljivosti nas je posebno zbodel verbalizem, šolski ton, nesproščenost in ne-domiselnost v slovenskih sestavkih. Spoznali smo zmote, ki ter- PREDLOGI IN UKREPI ZA DVOJEZIČNO ŠOLO t Prosvetno-kultumi zbor slovenske skupščine govoril tudi o šolskih športnih društvih Na zadnji seji prosvetnokul-tiimega zbora slovenske skupščine — bila je v ponedeljek 9. novembra — so poslanci in vabljeni gostje razpravljali o organizaciji in financiranju raziskovalne dejavnosti na ravni federacije, o predlogu za izdajo zakona o gledališki dejavnosti, o položaju dvojezičnega sloven-sko-madžarskega osnovnega šolstva v Pomurju, o problematiki šolskih športnih društev in o nekaterih drugih stvareh. Za naše bralce je veijetno najbolj zanimiva razprava o dvojezičnem šolstvu in o šolskih športnih društvih, zato se omejimo v poročilu na ti točki dnevnega reda. Dvojezično slovensko-ma-džarsko osnovno šolstvo, ki je bilo pred leti uvedeno na narod-nosto mešanem ozemlju v Po-muiju, je, kot je znano, lani povzročilo hudo polemiko. Ustavno sodišče SR Slovenije je moralo razsojati, če zakon o dvo- O financiranju šolstva v letu 1970 Na svoji 31. razširjeni seji, v ponedeljek, 16. novembra, je predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije razpravljalo o osnutku zakona o pospeševanju razvoja manj razvitih območij v Sloveniji, dalje o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva za leto 1971 — za "baše bralce pa bo gotovo najbolj zanimiva razprava o financiranju šolstva v letu 1971. Na seji so obravnavali stališča izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti o dosedanjem in prihodnjem financiranju. Razprava ni lebdela v zraku, izhajala je iz resničnih razmer, v katerih delajo naše šole, saj so v njej sodelovali ljudje iz prakse. V prihodnji številki bomo objavili izvlečke iz razprave, kar bo gotovo zanimalo vsakega prosvetnega delavca. jezičnem šolstvu je ali ni v nasprotju z ustavo. Sodišče je razsodilo, da ni v nasprotju z ustavo, republiški sekretariat za prosveto in kulturo je pa ob sodelovanju ljubljanskega inštituta za narodnostna vprašanja, univerzitetnega inštituta za geografijo, slovenskega zavoda za šolstvo in dr. Kostja Konvalinke pripravil izredno obsežno in tehtno študijo o tej problematiki ter tudi predloge za izpopolnitev oziroma spremembo sedanjega modela dvojezičnega šolstva. * Poslanci in gostje (Roman Oberlintner, Branko Mernik, Janez Švajncer, Lojze Štefanič in Miloš Poljanšek), ki so sodelovali v razpravi na zadnji seji pro-svetnokultumega zbora so — kratko povedano — podprli predloge za ureditev dvojezičnega šolstva v Pomurju. Ta stališča in predlogi — obrazložil jih je namestnik repu-’ bliškega sekretarja za prosveto (Nadaljevanje na 3. stra %%%%%%%%%%%%%%%%%%%% jajo spremembe ustaljene prakse. Spuščah smo se tudi v drobnarije, kar je muka za tistega, ki je skregan z načrtnostjo in natančnostjo. Ugotavljali smo samoiniciativo posameznikov, ošibali pogostost nekaterih vrst spisja (malokrvne obnove), razčistili nekatere pojme (prosti spis), opredelili veljavo in moč pisave, osvetlili omalovaževanje poustvarjalnega spisja in bohotenje slabega šolskega izrazja (včeraj smo „vzeli“ gozd), nasilno vmešavanje v stil pisave, svojevoljno tolmačenje pravopisnih pravil, popravnih znamenj itn. Seveda nam ni bilo vseeno, kakšni so naslovi (s podnaslovi) po dolžini, videzu in mestu v zvezku, kje je datum, '-poprava in ocena, kaj vrednotimo in kaj hočemo s prepisi. Določili smo, koliko naj za poenotenje skrbijo tudi učitelji za zgodovino, biologijo itn. Vse učiteljstvo je res zavzeto sodelovalo pri izdelavi navodil. Ta so potem slavisti obde-lali, napisah in razmnožih. Ogreli smo se za aboniranje v gledališču, načrtno delo za bralno značko in opremo kabineta za slovenski jezik. Vodili bomo evidenco nad branimi deli, razširili bomo šolsko knjižnico, pisali zapiske o ekskurzijah, izdajali šolsko glasilo, poživili delo literarnega krožka in skrbeh za lepoto prireditev. Na koncu smo šele spoznali, mimo kolikšnih navidezno manj pomembnih opravil teče naše vsakdanje delo. Podobno je pri drugih temeljito obravnavanih nalogah, kjer sodeluje večina pedagoških delavcev. Praksa namreč kaže: le načrtno in vztrajno sodelovanje prosvetnih delavcev vse šole rodi sadove, dviga ugled zavoda in pripomore učencem k temeljitemu znanju. DUŠAN ZGONEC Uradniki ali vzgojitelji? Da ne bo pomote že na začetku - tudi uradnik je lahko [ dober vzgojitelj. Samo učitelj-uradnik je, bodimo odkriti, ' slabši kot kdo drug, ki se še ukvarja z vzgojnimi posli Mislim, da si premalokrat izprašamo vest: Kaj počnemo v razredu? Kako prihajamo med mlade ljudi? V naših učilnicah vlada dolgčas. Nam se enostavno nič več ne ljubi. Pridemo, odbrenkamo pesem na razglašene strune, odidemo. Jutri še enkrat tako. Deset let tako. Vedno samb še tako. Da je bilo nekoč vse drugače, pravimo. Kdo pa je upal učitelju kaj reči? Zdaj se ti pobalin postavi po robu in skoraj bi ga moral ti prositi odpuščanja. Nato nadaljujemo s strategijo španskega viteza: groze nam, mi pa z vso silo nad mline na veter. Sploh ne groze, samo malo več vedrine bi radi Kdo pa jim na koncu vseh koncev kdaj kaj lepega pove? Doma nimajo časa zanje (zdi se mi, da mi doma za svoje tudi ne), ulica mladega človeka še nikoli ni dobro vzgo-jila, torej ostane samo še šola. Učitelji pa vsak po svoje: eden z zemljepisom, drugi z zgodovino, tretji... ,vsi pa s pre-čiščeno modrostjo, strogo, po črki, od ure do ure tako, kot piše v učnem načrtu in pod milim bogom nikdar drugače! Ja \ kje pa naj si jaz to privoščim, pravimo, ja kje! Imam pred-i pisan načrt (Ali smo učni načrt sploh prebrali? Tam piše, naj učitelj tudi vzgaja. Kaj vse še tam piše!). Priznajmo si že vendar enkrat: ob vseh sodobnih učnih pripomočkih je treba v šoli delati tudi s srcem. Episkop, ; grafoskop, responder - kakšna zalega novih besed in stvari! ’ Lahko tebi, ko imaš dobro opremljeno šolo. Jaz pa nekaj scefranih zemljevidov. V čem neki je bistvo? V tisti elektronski škatli že ne, niti v oni plahti sveta, ki jo je v kabinetu čas preklal na dovje. Plamena ni več, to je tisto. Ob nas se nihče več ne vžge. Gorimo z mrzlo svetlobo. DENAR. Ta nam je pobral ngtči Tisti krmižlji, ki nam jih je družba predolgo beraško delila, in tisti cvenk, za katerim se še pehamo. Sploh kdaj pomislimo na to, da v razredu ne Petra ne Pavla ne briga naš žep, ne naš učni načrt ne druge težave učeniškega stanu. Razočaran je nad našo suho dušo in kislim obrazom. Potem mu leto navrže še teden tuberkuloze in neke lekcije o varstvu narave. Saj bi še verjel tisto o škodljivosti, ampak, učitelj ček, kdaj boš pa ti ugasnil cigareto? Zakaj mi pa na hodniku kadiš prav pod nos? A o neki morali bi rad popridigal? Pa to, da smo te na lastne oči videli... No, takole mi vzgajamo. Usodna napaka je v tem, da smo začeli pri drugih, ne pri sebi Zaman je vsako sklicevanje na učni načrt, na prenatrpanost snovi, na bogve kaj. Čas teče. Mladi vlečejo svojo kompozicijo na slepi tir. Če jim nihče ne bo preklopil lokomotive, bo vse izgubljeno. Prepričana sem, da tudi tu odloča učitelj kot kretničar. BERTA GOLOB Ali so naši roditeljski sestanki vedno kakovostni? Starši lahko veliko pripomorejo k pedagoškemu napredku Ko si prizadevamo vključiti šolo v družbeno okolje, spoznavamo, da postajajo starši vedno močnejši dejavnik pri vzgojnoizobraževalnem delu. Pridobiti starše in družino za sodelovanje pa prav gotovo ni lahka naloga: od učitelja zahteva mnogo pedagoških in andragoških izkušenj. Vse bi bilo seveda odveč, če bi videli v starših le poslušne izvajalce učiteljevih zahtev in navodil. Pojmovanje, takega sodelovanja staršev s šolo je že zdavnaj preživelo, saj bi bilo v bistvu palariziranje neizčrpne pedagoške moči in bogatih vzgojnih izkušenj, ki jih imajo starši kot nepoklicni vzgojitelji. Nemogoče je uveljavljati prakso, da bi učitelj zgolj opozarjal starše na učno-vzgojne neuspehe otrok in jim nalagal dolžnosti, njihovih mnenj in izkušenj pa ne bi upošteval. Povedano drugače: starši v tem sodelovanju s šolo ne nastopajo kot vzgojitelji svojih otrok le v družinskem okolju, temveč morejo in morajo vplivati na učiteljevo vzgojno ravnanje tudi v šoli. V primeru, da te zahteve ne upoštevamo, bi kaj lahko porazdelili pedagoško dejavnost med šolo in dom, delo s starši pa bi bilo precej poenostavljeno. S tem pa bi seveda kaj malo prispevah k enotnosti in ustvarjalnosti pri oblikovanju pedagoških smotrov. „ ... : Prav zavoljo tega zahteva to področje pedagoškega dela več pozornosti in preudarnosti v učiteljskih kolektivih. Novim pogledom pri uveljavljanju staršev kot vzgojnega dejavnika je treba podrediti tudi oblike in metode dela s starši. Pri povezavi z učenčevim domom bomo morali odstraniti predvsem administrativnost. Vse premalo namreč pomenijo smernice, obvestila o negativnih vzgojnih ugotovitvah, če se ne dogovarjamo o pedagoških ukrepih tudi s starši. Prav ti morajo ustvarjalno pomagati pri oblikovanju pedagoškega režima v šoli. Enakopravno in s čutom soodgovornosti se morajo vključevati v izvajanje vseh oblik pedagoške aktivnosti, ki jih šola prireja Ob delu s starši. Roditeljski sestanki so gotovo najbolj razširjena, preizkušena oblika tovrstnega dela. Šolski razredni oziroma oddelčni sestanki so postali že tradicija. Organizacijske oblike so povsem utemeljene, ker so nastale v praksi in se prilagajajo vzgoj-noizobraževalnemu sistemu v šoli. Mislim, da ne zaslužijo polemičnosti, mnogo več pozornosti pa je treba posvetiti vsebini in učinkovitosti sodelovanja med šolo in domom. NE BREZ ANDRAGOŠKIH NAČEL Šolski sestanki nudijo predvsem možnost, da šola hkrati opozarja vse starše na aktualna pecj^goška in organizacijska vprašanja na zavodu, medtem ko pomagajo razredni roditeljski sestanki učiteljem pri reševanju pedagoških problemov v oddelkih oziroma v razredih. Organizacija sestankov ni problem, prav tako pa tudi ni težav pri razmejevanju vsebinskih nalog za posamezno organizacij- sko obliko. Učiteljski zbor se ob tem kaj hitro sporazume. Drugače pa je z vsebinskim in organizacijskim načrtom za delo s starši. Ta je največkrat zasnovan preveč na pamet, formalno. Premalo upoštevamo dvoje: interese in potrebe staršev glede na njihovo socialno in kulturno raven ter pedagoške sposobnosti učiteljev, ki bi jih morali ob tej dejavnosti smotrno izkoristiti. Obe navedeni komponenti navadno premalo povezujemo, usklajujemo ali vsaj mnogo prenizko vrednotimo, ko pripravljamo pedagoški načrt razrednih in šolskih roditeljskih sestankov. Prav zaradi tega poslušamo največkrat pogovore o idealno postavljenih nalogah in smotrih — vse to pa potem premalo uresničujemo. Vzrok: premalo smo upoštevah starše kot subjekt pri sodelovanju s šolo. Zgodi pa se, da celo nekateri učitelji sprejmejo to dejavnost kot formalno obveznost, če niso upoštevani kot soustvarjalci pedagoškega napredka pri prosvetljevanju staršev. Ko sem omenil interes staršev kot pomemben dejavnik, sem želel opozoriti na to, da morajo starši pokazati ne le lojalnost do svojega pedagoškega izobraževanja, temveč da morajo vsebino dela oziroma načrt tudi sprejeti. Zato je prav, da sodelujejo že takrat, ko pedagoški načrt pripravljamo. Pri tem bi morali strogo upoštevati andragoška načela. Le tako bo mogoče pridobiti starše, da bodo aktivno sodelovali pri izvajanju programa. V praksi je pač v glavnem tako, da sprejme program dela s starši učiteljski zbor, izvajati pa ga moramo skupno s starši. KAKO OBLIKOVATI NAČRT PEDAGOŠKEGA IZPOPOLNJEVANJA STARŠEV Kljub temu da imajo pri oblikovanju programa največjo vlogo učitelji (kot pedagoško izobraženi delavci), pa je vseka- kor treba upoštevati, kaj mislijo o programu starši. Ne gre le za andragoško zahtevo. Ta zahteva je namreč v skladu z določili zakona o osnovni šoli (42. in 43. člen), ki dajejo staršem enakopravno veljavo pri pedagoškem napredku šole.. Ob tem mislim na ankete, ki naj bi jih šole pogosteje pripravile za starše svojega šolskega okoliša. Vsaj v začetku šolskega leta bi moral učiteljski zbor s skrbno pripravljenim vprašalnikom pridobiti starše, da bi sodelovali pri oblikovanju vsebine sestankov. Tako bi učitelji našli (v odgovorih staršev) precej pobud za boljše pedagoško delo. Gotovo pa je še več drugih možnosti, ko lahko uveljavimo dom kot enaknraven pedagoški dejavnik. To je tem bolj pomembno, ker ugotavljamo, da mnogo staršev vse bolj prepušča vzgojnoizobraževalno funkcijo šoli. Skratka: Šola in dom naj bi skupaj zasnovala načrt pedagoškega izpopolnjevanja staršev. S tem bi dosegli mnogo več zavestnega sodelovanja doma s šolskim kolektivom Poudaril sem že, kako pomembno je izkoristiti in uveljaviti pedagoške sposobnosti, ki jih imamo v učiteljskem kolektivu in v posameznih pedagoških delavcih na šoli. Neracionalno načrtovanje pedagoške vsebine za delo s starši pa lahko razvrednoti to potencialnost. Mislim na primere, ko skušamo vsebino drobiti na posamezne oddelke, razrede. Pri podobni zasnovi razmišljamo le o obsegu pedagoške problematike in organizaciji šole, ne pa o sestavu in strokovni kakovosti učiteljev. Ob slabo zamišljenem programu se mora učitelj v šolskem letu pripraviti za tri ali štiri različne teme. To nujno povzroča slabšo kakovost. starši in razrednikom. Šols _ sestanki pa naj starše inforn jr' rajo in pedagoško izpopolni Z/ jejo. Racionalnost in učinke^' tost dela s starši bo tem ve( na voljo tudi strokovna razlaga. ZAČELI SO GRADITI GOSTINSKO SOLO Slatina Radenci: Ponedeljek, 16. novembra Razgovor z ravnateljem Francem Mohorkom vani ljudje lahko poiskali kruh cev. Z oblikovanjem novega šo[ valne skupnosti so opozorili predvsem na dva problema, ki zadevata pravzaprav problematiko vseh glasbenih šol na Slovenskem. Tako kot na drugih šolah so poskušali tudi na glasbenih kar najbolj zmanjšati število nadur (4-10). Že dalj časa pa je jasno, da manjka glasbenim šolam širši profil glasbenega učitelja. Posebno na manjših šolah bi potrebovali ljudi, ki bi poučevali hkrati več predmetov. Ali drugače: šole bi si lahko pomagale tudi tako, da bi en učitelj poučeval na več šolah. Opozorili so tudi na predlog, ki je že dalj časa aktualen, namreč, naj bi postal prispevek staršev eden od močnejših dejavnikov financiranja glasbenih šol. Ta prispevek naj bi vsekakor postal sestavni del finančnega načrta; s tem bi šole krile sredstva za amortizacijo, dodatek oziroma primanjkljaj pa naj bi prispevala temeljna izobraževalna skupnost. Izvršni odbor je sprejel normative, podprl predlog, da mora biti prispevek staršev na vseh šolah enak in opozoril, da je treba dejavnost glasbenih šol razširjati kar se da odgovorno, \sekakor pa s privolitvijo temeljne izobraževalne skupnosti. MK. Tajnik pripravljalnega odbora za gradnjo gostinske šole v Radencih, ravnatelj Franc Mohorko, ki se je poleg predsednika odbora in šefa gostinstva zdravilišča Radenska Milana Klemenčiča, dobre tri leta vztrajno boril za gradnjo gostinske šole v Radencih, nam je povedal: „Končno so priprave za gradnjo nove gostinske šole (začele so se od januarja leta 1967) zaključena. Te dni bomo pričeli z delom Vse merodajne oblasti od sekretariata za kulturo in prosveto prek gospodarske zbornice, zavoda za šolstvo, republiške izobraževalne skupnosti do pomurskih občin, so uvidele, da Pomurje tako strokovno šolo nujno potrebuje. V Pomurju je že tradicija izobraževanje gostinskih kadrov. Za bkadjo gostinske šole v Radencih pa govori tudi dejstvo, da so Radenci najrazvitejše turistično središče Pomurja in kot tako kot nalašč ustvarjeni za usposabljanje gostinskega naraščaja. Zahtevo take šole v Radencih je narekovala tudi sorazmerna gospodarska nerazvitost, saj si bodo v tej šoli izobliko- širom naše domovine. ‘ - Kaj boste pridobili z novo šolo? „Že dolgo je znano, da sedanja preurejena zgradba, v kateri dela šola že od 1962. leta dalje, za uspešno izobraževanje že dolgo nima osnovnih pogojev. Vsako leto je velik naval mladine iz vsega Pomurja. V kakšnih težavah smo delali doslej in bomo morali vzdržati še eno leto, nam zgovorno priča podatek, da smo imeli za 180 učencev na voljo samo eno učilnico za teoretični pouk, majhno učilnico za strežbo in neustrezno kuhinjo. Dosti učencev smo morali vsako leto odkloniti. V novi zgradbi pa se bo lahko število učencev še enkrat povečab. Hkrati bomo lahko staro stavbo uporabljali za internat in tako dvignili zmogljivost doma za 100 odstotkov. Nova šola s površino 1.500 kvadratnih metrov bo lahko imela 12 gostinskih oddelkov. V njej bosta še posebna oddelka za odrasle gostince in slatinarje. Tako se bo povečala od 6 na 12 oddelkov ali od 180 do 360 učen- cev. skega centra v Radencih bo p1 leg kuharjev in natakarjev N goče izobraževati tudi sobork in poklicne slatinarje. “ - Kako je s financiranji šole? „Glavni investitor je skif ščina občine Gornja Rad gori del sredstev pa bodo prispd še ostale pomurske ob čiri, zdravilišče Radenska in repub'[ ka. Predračunska vredno5) zgradbe z vso opremo, uredi5 vijo okolice itd. je predvidel na 3 milijone 700.000 d1 narjev. “ - Kdaj boste pričeli z gM njo in kdaj bo uporabna? „Prvi bager za kopanje )e, meljev novega gostinskega ri) skega centra v Radencih je f brnel v ponedeljek, 16. novel) bra. Izvajalec je gradbeno pod jetje Konstruktor iz Maribod ki se je zavezalo, da bo šola d(> končana in uporabna do p1 hodnjega šolskega leta ali točri 15. avgusta 1971. Stavbni pr° štor je pri osnovni šoli, kjer5) bo lahko uporabljala že obsd ječa telovadnica. /. Kot Teme iz pedagoške sociologije Odlično delo dr. Milice Bergant, izredne profesorice na oddelku za pedagogiko filozofske fakultete univerze v Ljubljani, „TEME IZ PEDAGOŠKE SO-CIOLOGIJE“ pomeni ne samo obogatitev tovrstne slovenske strokovne literature, marveč nadvse uspešno nadaljevanje prizadevanj naših pedagogov — zlasti dr. Karla Ozvalda in dr. Frana Žgeča 'ter drugih, ki so že v času med prvo in drugo svetovno vojno orali ledino na tem področju. _ Avtorica je svoje obsežno 271 strani obsegajoče delo razdelila na tri, za vsakega pedagoga nadvse zanimiva poglavja: prvo obravnava probleme socia-lizacije, drugo se ukvarja s sociologijo družinske vzgoje, tretje pa je posvečeno sociologiji šolskega sistema. Zahtevnejšemu bralcu je na voljo ustrezen seznam iz domače in tuje strokovne literature. Ker je knjiga „TEME IZ DAGOSKE SOCIOLOGIJE dr. Milice Bergantove prvo vec je slovensko delo s področja r relativno še mlade znanosti. ^ se v mnogih državah šele bori f svoj prostor na soncu, obra/ nava pa aktualne probld^ vzgajanja in šolanja mlade? rodu, jo toplo priporočamo d) sti šolam prve in druge stopnj1 učiteljem in vzgojiteljem. Knjiga stane 35.- din. viatcV SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE POROČILO o uresničevanju programa nalog republiškega odbora in njegovih organov za obdobje oktober 1969—september 1970 N, Ljubljana, oktobra 1970 / • i} . ) ■ ' V' ;'i; ' ■- ! .■ x S ( \ / KAZALO I. SPLOŠNO O URESNIČEVANJU PROGRAMA H. POROČILO O URESNIČEVANJU POSAMEZNIH NALOG 1. Utijevanje organizacije in izboljševanje delovnih metod 2. Nadaljnji razvoj samoupravljanja v družbenih dejavnostih 3. Družbeno in samoupravno dogovarjanje o vrednotenju dela in drugih bistvenih vprašanjih 4. Sodelovanje v pripravah srednjeročnih planov in dolgoročnega načrta razvoja Slovenije 5. Analiza gospodarjenja na podlagi zaključnih računov za leto 1969 6. Republiška zakonodaja o zdravstvenem varstvu in zavarovanju 7. Naloge v zvezi s strokovnimi, moralnimi in idejnimi vidiki dela družbenih dejavnosti 8. Priprave za zvezni kongres samoupravljavcev 9. Razprava o statutu slovenskih sindikatov 10. Začetek preučevanja sodobne mehanizacije 11. Sodelovanje pri reviziji republiške zakonodaje 12. Dnevi prosvetnih, zdravstvenih in drugih delavcev družbenih dejavnosti 13. Seminarji za člane občinskih in medobčinskih vodstev Sindikata delavcev družbenih dejavnosti 14. Analiza delovanja izobraževalnih skupnosti 15. Zaposlovanje pedagoškega kadra v Sloveniji 16. Uveljavljanje zakona o samoupravljanju v kulturi 17. Problematika oddiha in rekreacije 18. Reforma pravosodnega sistema 19. Nadaljevanje začete dejavnosti v zvezi z življenjskimi in delovnimi razmerami delavcev za notranje zadeve, carine in civilnih oseb v JLA 20. Služba pravne pomoči 21. Informacije o delu sindikata v sredstvih za javno obveščanje III. PREGLED SEJ REPUBLIŠKEGA ODBORA IN NJEGOVIH ORGANOV JV. POMEMBNEJŠI AKTI, KI SO BILI SPREJETI NA SEJAH REPUBLIŠKEGA ODBORA IN NJEGOVIH ORGANOV v. seznam Članov republiškega odbora SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE IN NJEGOVIH ORGANOV VI. FINANČNA SREDSTVA s A-:, v S 4 Zr' ' : . i '•' ‘ f •’ ; .' ■ 'M' Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih 'dejavnosti Slovenije je na plenarni seji 1. oktobra 1969 sprejel program nalog za obdobje oktober 1969 - september 1970. Kot vsako leto je republiški odbor naročil predsedstvu, naj o uresničevanju programa poroča na njegovi plenarni seji. V skladu z omenjenim sklepom republiškega odbora daje predsedstvo RO poročilo o tem, kako je bil uresničen program nalog za preteklo enoletno obdobje. I. SPLOŠNO O URESNIČEVANJU PROGRAMA Dejavnost republiškega odbora, predsedstva republiškega odbora, pododborov in komisij ter strokovne službe RO je potekala v skladu s programiranimi nalogami. Zato nam pregled opravljenega dela kaže, da so bile predvidene naloge v glavnem uresničene ali pa bodo kmalu. Poleg programiranih je bilo opravljenih še več nalog, ki so jih dodatno zahtevale razmere v preteklem obdobju. Tudi to leto so republiški odbor in njegovi organi tesno sodelovali s skupščino SR Slovenije in njenimi organi, s samoupravnimi asociacijami in z drugimi dejavniki, ki so zainteresirani za delo negospodarskih dejavnosti. Zlasti plodno je bilo sodelovanje republiškega odbora z organi Zvezz sindikatov Slovenije, s skupščino SR Slovenije in izvršnim svetom, republiško izobraževalno skupnostjo, s skupnostmi socialnega zavarovanja delavcev, pristojnimi republiškimi sekretariati itd. Republiški odbor in njegovi organi so bili aktivni tudi v delovanju centralnega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, sodelovali so z občinskimi in medobčinskimi vodstvi in z mnogimi osnovnimi organizacijami tega sindikata. Navedeni organi in organizacije so z razumevanjem obravnavali informacije, stališča in predloge republiškega odbora in njegovih organov in mnoge od teh tudi sprejeli. Pri uresničevanju nalog republiškega odbora so precej pomagali tudi tisk, radio in televizija. POROČILO O URESNIČEVANJU POSAMEZNIH NALOG 1. Utijevanje organizacije in izboljševanje delovnih metod V preteklem enoletnem obdobju so si republiški odbor in njegovi organi prizadevali za nadaljnjo krepitev organizacije in izboljšanje njenega delovanja. Pri tem so organi RO vztrajali na akcijski samostojnosti občinskih in medobčinskih vodstev ter osnovnih organizacij, na demokratičnosti in javnosti njihovega dela in na polni odgovornosti vseh organov in organizacij ter posameznikov pri uresničevanju prevzetih nalog. Akcijsko enotnost 'smo poskušali zagotavljati s koordinacijo na podlagi sprejetih dokumentov (zlasti program nalog, Katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih, osnutki družbenih dogovorov itd.), in s številnimi stiki (sestanki in konference, obiski, pismeni stiki itd.). S tem v zvezi so bili pomembni seminarji za osnovne organizacije in člane občinskih ter medobčinskih vodstev, o čemer poročamo posebej. K organizacijski izpopolnitvi Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je prispevala tudi ustanovitev republiških konferenc osnovnih sindikalnih organizacij carinskih delavcev (4. dec. 1969), delavcev v organih za notranje zadeve (15. jan. 1970) in civilnih delavcev na delu v JLA (8. maja 1970). Konference so izvolile svoja stalna predsedstva in na podlagi temeljitih ocen razmer in problemov sprejele pravila in programe dela. Priprave tečejo tudi za ustanovitev konference osnovnih sindikalnih organizacij delavcev v zavodih za socialno zavarovanje. Večina priprav za ustanovitev navedenih konferenc je bila opravljena v republiškem odboru, zlasti v pododboru za državno upravo in pravosodje. Ustanovljena sta bila medobčinski odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Celju za območje občin Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah in obalni odbor v Kopru, ki združuje občine Izola, Koper in Piran, Oba odbora šc zelo aktivno delata, v Celju pa je to med drugim še prav posebej omogočeno s poklicnim predsednikom. Številni občinski in nfdobčinski odbori Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije so opravili svoje redne občne zbore in na njih kritično obravnavali pereča vprašanja družbenih dejavnosti in svojo aktivnost, sprejeli usmeritev za nadaljnje delo in izvolili nova vodstva. Na nekaterih območjih občne zbore pripravljajo za jesenski čas. Pomemben prispevek k utrjevanju organizacije pomenijo obiski članov občinskih in medobčinskih vodstev sindikata osnovnih organizacij. Sprejet je bil skupen načrt za tc obiske (za območje celotne republike) obenem s predlogi za njihovo vsebino. Poglavitna naloga pri tem je bila razpravljati z vodstvi osnovnih organizacij o uresničevanju napotkov predsedstva RO o izpopolnitvi organizacije in delovnih metod. Člani občinskih in medobčinskih vodstev, ki so bili na seminarjih, so prevzeli nalogo, da bodo obiskali po tri osnovne organizacije (skupaj okrog 400). Nimamo sicer natančnih podatkov o uresničitvi te naloge, iz posameznih poročil pa lahko sklepamo, da je bila v znatni meri opravljena. 2. Nadaljnji razvoj samoupravljanja v družbenih dejavnostih Skladno s programom nalog so republiški odbor in njegovi organi ter občinska in medobčinska vodstva namenili precej skrbi spremembam in dopolnitvam statutov delovnih organizacij na podlagi XV. amandmaja zvezne in XIII. amandmaja republiške ustave. Bili so številni posveti po posameznih področjih družbenih dejavnosti in pogovori s sindikalnimi vodstvi in organi upravljanja v mnogih delovnih organizacijah. Posebna delovna skupina republiškega odbora je pripravila v sodelovanju z delovnimi organizacijami spremembe in dopolnitve statuta osnovne šole, statuta vzgojno-varstvenega zavoda, statuta muzeja in statuta knjižnice. Gradivo je bilo objavljeno in poslano vsem delovnim organizacijam družbenih dejavnosti. V sindikatu smo bili prepričani, da je aktivnost pri uresničevanju ustavnih amandmajev namenjena nadaljnji krepitvi samoupravljanja in taki izpopolnitvi internih predpisov, da bi ti funkcionalno ustrezali vsaki delovni organizaciji. Ob upoštevanju narave dela v družbenih dejavnostih in dejstva, da je v večini delovnih organizacij na teh področjih sorazmerno majhno število zaposlenih, smo menili, da v vseh manjših šolah, manjših muzejih ali knjižnicah itd. (to je v vseh ustanovah, ki imajo do 30 zaposlenih) lahko samoupravne pravice in dolž- nosti uresničuje delovna skupnost neposredno na svojem zboru, posamezne izvršilne funkcije pa ravnatelj (direktor). Le v večjih zavodih bi bilo umestno ustanoviti tudi svete, nikjer pa ni potrebe po upravnih odborih (razen v zdravstvenih zavodih). To stališče so v mnogih majhnih zavodih upoštevali in poenostavili organizacijsko shemo samoupravljanja, tako da so opustili svete, upravne odbore, strokovne svete itd., zlasti še tam, kjer jih niso ustanovili zaradi resničnih potreb, marveč zaradi dosedanjih zakonskih modelov. Predstavniki republiškega odbora in njegovih organov so neposredno sodelovali tudi pri spremembah in dopolnitvah statutov zdravstvenih zavodov, in sicer v 13 zdravstvenih zavodih, s skupnostjo zdravstvenih zavodov Slovenije pri pripravljanju osnutka statuta in s skupščino SR Slovenije na posebnih za ta namen organiziranih področnih posvetih. Vsem osnovnim organizacijam sindikata v zdravstvenih zavodih smo poslali tudi predloge za aktivnost v zvezi z izpopolnitvami samoupravnih aktov. Prav tako so predstavniki republiškega odbora sodelovali pri spremembah in dopolnitvah statuta zavarovalnice , Sava" in nekaterih bančnih organizacij. Na številnih posvetovanjih in pogovorih, s prispevki v časopisih, z raznimi gradivi itd. je bila v veliki meri opravljena tudi v programu republiškega odbora posebej navedena naloga o organizirani izmenjavi izkušenj o notranjem sistemu samoupravljanja, o povezanosti s teritorialnimi organi, organizacijami, asociacijami itd. Zato glede tega nismo organizirali še posebnih posvetov razen za področje bančništva. Za to področje smo na podlagi ugotovitev ob obiskih 12 denarnih zavodov organizirali posvetovanje, za katerega so referate pripravili predstavniki denarnih zavodov (npr. o opredelitvi vloge in položaja delovnega človeka v internih samoupravnih aktih, o metodah dela samoupravnih organov, o kadrovski problematiki in izobraževanju, o notranji delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o modernizaciji in mehanizaciji poslovanja itd.). Zaradi nejasnosti, ali so zakonske določbe o imenovanju ravnateljev šol in o vrstah ter pristojnostih samoupravnih organov šol skladne s XIII. amandmajem ustave SR Slovenije, je republiški odbor poslal posebno pismo komisiji za ustavna vprašanja skupščine SR Slovenije in ustreznima komisijama CK ZKS in republiškega sveta ZSS. V tem pismu in na sestankih, ki so sledili, je republiški odbor ponovno zagovarjal mnenje, naj bo odločitev o organih upravljanja in o razmejitvi pristojnosti med njimi prepuščena delovnim organizacijam. Prav tako je zagovarjal stališče, naj bi bilo imenovanje ravnateljev šol v pristojnosti samoupravnih organov šole, ustanovitelji pa naj bi dajali soglasje. Po mnenju sindikata bi bili interesi družbene skupnosti s tem dovolj zavarovani. Predstavniki republiškega odbora so sodelovali v razpravah o samoupravnih asociacijah na področju družbenih dejavnosti. Pri tem so izhajali iz spoznanja, da so izobraževalne skupnosti, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, otroškega varstva, kulturne skupnosti itd. izredno pomembna sestavina našega političnega sistema in da jih je treba razvijati tako, da bodo vsestransko usposobljeni reprezentativni nosilci predvsem družbenih interesov in ne vase zaprti organizmi. Zastopali smo tudi mnenje, da je treba bolj racionalno kot doslej razmejiti pristojnosti med družbenopolitičnimi skupnostmi in samoupravnimi asociacijami, da bi se ognili neracionalnemu dupliranju oziroma več-tirnosti pri opravljanju družbeno pomembnih zadev. Organi republiškega odbora so skladno s programom dela tesno sodelovali pri pripravljanju zakonskih sprememb in dopolnitev v zvezi s samoupravljanjem. To zlasti velja za zakonodajo s področja zdravstva, socialnih zavodov, kulture, raziskovalne dejavnosti in državne uprave. O tem še posebej poročamo na ustreznih mestih tega poročila. 3. Družbeno in samoupravno dogovarjanje o vrednotenju dela in drugih bistvenih vprašanjih V obdobju, za katerega poročamo, je Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije nadaljeval s prizadevanji, da bi se družbeni in drugi samoupravni dogovori o vrednotenju dela postopoma uveljavili kot poglavitna metoda za samoupravno urejanje medsebojnih odnosov. Pri tem so republiški odbor in njegovi organi nastopali s predlogi in pobudami, kadarkoli so imeli ustrezno priložnost. Posebno aktivnost so razvili ob zakonodajnem urejanju družbenega in samoupravnega dogovarjanja na področju zdravstva, kulture in državne uprave. Ta aktivnost je v veliki meri pripomogla, da je v novih republiških zakonih o zdravstvu in o zdravstvenem zavarovanju ter o obveznih oblikah zdravstvenega varstva kontinuiran družbeni in samoupravni dogovor kot podlaga za urejanje vseh bistvenih odnosov s tega področja (npr. programi dela in razvoja, prispevne stopnje, cene, dohodek itd.). Prav tako je vztrajni aktivnosti sindikata mogoče pripisati, da je ideja samoupravnega in družbenega dogovarjanja dobila ustrezno mesto tudi v osnutku zakona o kulturnih skupnostih, ki bo predvidoma sprejet v jeseni letos. Primerne določbe o družbenem in samoupravnem dogovoru vsebujeta nadalje osnutek zakona o socialnih zavodih in gradivo skupščinske komisije za revizijo zakonov s področja državne uprave. Omenjeni zakonski akti, ki so že ali pa bodo sprejeti, pomenijo veliko oporo za konstituiranje družbenih dogovorov in za njihovo praktično uveljavitev. Republiški odbor in njegovi organi so obravnavali uporabo novele temeljnega zakona o delovnih razmerjih o samoupravnem dogovoru o delovnih razmerjih. Tak samoupravni dogovor je z zakonom predviden za manjše in druge sorodne delovne organizacije kot dogovor o posameznih vprašanjih (dopolnitev k pravilnikom o delovnih razmerjih) ali pa kot dogovor o delovnih razmerjih v celoti (kot nadomestilo pravilnika). S programom je bilo predvideno, da bi v tem obdobju opravili že vse potrebne organizacijske in vsebinske priprave za sklenitev samoupravnih dogovorov, saj smo pričakovali, da bo že izšel napovedani republiški zakon o načinu in postopkih samoupravnega dogovarjanja na tem področju. Zakon doslej še ni bil sprejet, zato tudi programirana naloga ni bila v celoti uresničena. Osnovne organizacije sindikata smo z anketo povprašali, ali bi njihove delovne skupnosti želele skleniti tak dogovor. Pritrdilno je odgovorilo 50.4 % anketiranih organizacij, in sicer: 68 % šol, 36 % zdravstvenih zavodov, 60 % kulturnih zavodov, 64% socialnih zavodov, 40 % vzgojno-varstvenih zavodov, 21 % denarnih zavodov, 37 % upravnih.organov, 36 % pravosodnih organov in 40 % drugih organizacij. Ne glede na to, da republiški zakon še ni bil sprejet, je mestni odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana razvil široko aktivnost za sklenitev samoupravnega sporazuma o postopkih za samoupravno dogovarjanje in o delitvi osebnih dohodkov za osnovne šole na območju ljubljanskih občin. Skupaj s temeljno izobraževalno skupnostjo so bile opravljene vse potrebne vsebinske in organizacijske priprave in v juliju 1970 tudi dokončane s tem, da je 39 osnovnih šol podpisalo oba sporazuma. K sporazumu niso pristopile samo štiri ljubljanske osnovne šole. Podobno aktivnost je razvil tudi občinski odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Škofji Loki. V nekaterih drugih občinah so se na pobudo sindikata dogovarjali o skupnih rešitvah, ki so jih nato uveljavljali s spremembami in dopolnitvami pravilnikov, čeprav do podpisa sporazumov še ni prišlo. v Republiška skupnost za zaposlovanje delavcev je pripravila dogovor o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev dohodka, ki so ga podpisali vsi zavodi za zaposlovanje v Sloveniji. Uresničevanje tega dogovora pomeni velik napredek, saj se na tej podlagi urejajo številna doslej neurejena vprašanja medsebojnih odnosov. Sklenjen je bil tudi dogovor med delovnimi skupnostmi republiških upravnih in pravosodnih organov ter izvršnim svetom o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Na področju uprave in pravosodja je bil nadalje sklenjen dogovor med mestnim odborom Sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Ljubljani in občinskimi ter mestno skupščino Ljubljana o oblikovanju in delitvi dohodka za upravne in pravosodne organe, nadalje v občini Šmarje pri Jelšah, nepodpisani sporazumi pa so bili doseženi tudi še v mnogih drugih slovenskih občinah. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je pripravil vzorčne osnutke teh dogovorov, poleg tega pa je neposredno sodeloval pri pripravljanju teh dogovorov v Ljubljani in za republiške organe. Ideja, da bi sprejeli enoten družbeni dogovor o vrednotenju dela pravosodnih organov za vso Slovenijo, za zdaj ni bila sprejeta, tečejo pa priprave za morebitni sprejem slovenskega družbenega dogovora o vrednotenju dela občinskih pravosodnih organov. Republiški odbor in njegovi organi so tudi v preteklem letu sistematično spremljali problematiko gmotnega položaja negospodarskih dejavnosti in se zavzemali za ukrepe, ki bi pomagali uskladiti materialni položaj delavcev družbenih dejavnosti z materialnim položajem ustreznih delavcev v gospodarstvu. Pri tem so intenzivno sodelovali v razpravah o temeljih gospodarske politike za leto 1970. Samo na republiški ravni so predstavniki sindikata sodelovali v 40 razpravah o materialnih bilancah za leto 1970, predsedstvo pa je o tem objavilo tudi posebno sporočilo. Ugotavljamo, da se odnos do družbenih dejavnosti postopoma izboljšuje in da v pristojnih organih in organizacijah vse bolj obravnavajo družbene dejavnosti kot enakovreden soustvarjalen del celotnega družbenega dela. Prav gotovo je k temu precej pripomogla tudi večletna aktivnost sindikata, ki vztrajno zagovarja enakopravno obravnavanje družbenih dejavnosti in njihovo vrednotenje na temelju rezultatov dela. V letih 1969 in 1970 so bili pri vrednotenju dela družbenih dejavnosti narejeni precejšnji premiki, zlasti velja to za področje vzgoje in izobraževanja. Tako je sedaj za vse družbene dejavnosti (razen za del upravnih in pravosodnih organov) uvedena amortizacija zgradb in opreme, povečana so sredstva za materialne izdatke in za investicije, razen tega pa so bili precej povečani tudi osebni dohodki. Veliki družbeni napori za pravilno vrednotenje dela družbenih dejavnosti so bili sicer znatno razvrednoteni zaradi inflacijskih gibanj in naglega naraščanja življenjskih stroškov, vendar pa se nesorazmerja v vrednotenju dela delavcev družbenih dejavnosti v primerjavi z ustreznimi delavci v gospodarstvu postopoma le izravnavajo. Tako so npr. realni osebni dohodki delavcev v negospodarskih dejavnostih narasli v letu 1969 v primerjavi z letom 1968 za 5 %, v letošnjem prvem polletju pa za okoli 8 %. Povečanje realnih osebnih dohodkov v negospodarskih dejavnostih je letos za približno 3 % večje kot v gospodarstvu. Sicer pa so se indeksi nominalnih osebnih dohodkov v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani gibali takole: - SR Slovenija - skupaj 117 - gospodarstvo • 117 - negospodarske dejavnosti-skupaj 119 - šolstvo 122 - kultura in prosveta 123 - umetnost in zabava 113 - zdravstvo 120 - socialno varstvo 119 - družbene organizacije 121 - finance in zavarovanje 114 - socialno zavarovanje 120 - državni organi 117 Kritično je zaostajanje v dinamiki osebnih dohodkov v gledališčih in nekaterih drugih kulturnih in zdravstvenih ustanovah, medtem ko je dinamika večine drugih negospodarskih dejavnosti nad kritično mejo. Seveda pa taka dinamika še ne zagotavlja pravilnega vrednotenja dela vseh poklicev posameznih družbenih dejavnostih. Potrebni bodo se sorazmerno veliki družbeni napori, da bi kamlu dosegli primerno plačilo za delo na celotnem negospodarskem področju. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je v obdobju, za katerega poročamo, usmerjal akcije občinskih in medobčinskih vodstev pri urejanju materialnega položaja družbenih dejavnosti in pri družbenem ter samoupravnem dogovarjanju na ravni občine ali regije. V ta namen smo organizirali dve konferenci, tri seminarje in več pogovorov s posameznimi vodstvi. Veliko je bilo tudi pismenih, telefoničnih in drugih osebnih stikov. Mnoga občinska vodstva (zlasti v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju, Škofji Loki, Velenju, Žalcu itd.) so zelo aktivno delovala pri družbenem in samoupravnem dogovarjanju in pri pripravljanju ter izvajanju ukrepov za ustrezno vrednotenje dela družbenih dejavnosti. So pa tudi taka občinska in medobčinska vodstva, ki se navedenih vprašanj niso lotevala dovolj temeljito. Republiški odbor in njegovi organi so spremljali uresničevanje načel in meril, ki so navedena v Katalogu nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. Pri tem so s posebno anketo ugotovili, da je Katalog v kratkem času dobil precej pomembno mesto v prizadevanjih za napredek na področju vrednotenja dela. Neposredno je Katalog uporabilo 60,4 % delovnih organizacij s področja negospodarstva (šolstvo 52 %, kultura 70 %, zdravstvo 54 %, pravosodni organi 72 % itd.), posredno, to je s sklicevanjem nanj, pa 32,2 % in le 7,4 % organizacij je odgovorilo, da Kataloga ni moglo uporabiti, ker na odločitve o dohodku in delitvi nimajo vpliva (npr. civilne osebe na delu v JLA ipd.). Če tem podatkom dodamo še ugotovitev, da je Katalog imel precejšen vpliv pri določanju meril za področje vzgoje in izobraževanja (republiška izobraževalna skupnost, mnoge temeljne izobraževalne skupnosti), kulture, zdravstva (skoraj vse komunalne skupnosti socialnega zavarovanja), socialnega varstva, uprave itd. in da je bil za podlago ali vsaj za orientacijo pri sklepanju družbenih in drugih samoupravnih dogovorov, ni neskromna trditev, da je Katalog v kratkem času opravil in še opravlja pomembno funkcijo pri vrednotenju dela. Zato je razumljiva odločitev osnovnih sindikalnih organizacij ter občinskih in medobčinskih vodstev tega sindikata, da je še letos treba izdati Katalog-2 z najnovejšimi podatki o osebnih dohodkih in z nekaterimi dodatnimi merili za notranjo delitev dohodka. Za tako odločitev se je izreklo 97,3 % organizacij, ki so poslale odgovore, 2,5 % osnovnih sindikalnih organizacij je odgovorilo, da jim je vseeno in le ena ali 0,2 % da nov Katalog ni potreben. Z vprašanjem o tem, kakšna naj bi bila vsebina Kataloga-2, smo se obrnili tudi na 217 samoupravnih asociacij, družbenopolitičnih skupnosti in odgovornih funkcionarjev. Nadalje smo upoštevali najnovejše statistične podatke o višini in gibanju osebnih dohodkov, skladov skupne porabe itd. Katalog-2 je tako skupen dogovor izredno širokega kroga osnovnih organizacij, občinskih in medobčinskih vodstev, samoupravnih skupnosti in drugih zainteresiranih. Menimo, da bo prav tako kot Katalog iz leta 1969 lahko veliko prispeval k uresničevanju načel delitve po delu. Pri spremljanju problematike oblikovanja in delitve dohodka v družbenih dejavnostih smo ugotovili posamezne napačne razlage stališč in podatkov Kataloga iz leta 1969. Zato smo pripravili obširnejšo razlago ciljev Kataloga in z njo seznanili sindikalna vodstva ter nekatere druge zainteresirane organe in organizacije. V obravnavanem obdobju smo imeli veliko stikov s skupščinskimi organi in z izvršnim svetom glede družbenih dogovorov za tista področja, za katera smo vložili zahteve na podlagi zakona o oblikovanju in delitvi dohodka. Strinjali smo se z odločitvijo postopkov za področje zdravstva zaradi nove zakonodajne ureditve oziroma s prenosom sporazumevanja na regije. Na podlagi nove zdravstvene zakonodaje bodo družbeni in samoupravni dogovori že za leto 1971 sklenjeni v vseh regijah in verjetno tudi v republiki; to seveda ni več zahteva samo sindikata, marveč zakonska obveznost. Tudi za področje kulture smo svojo pozornost posvetili predvsem zakonodajnemu urejanju odnosov na podlagi družbenih in samoupravnih dogovorov. Glede na to, da bo zakon o kulturnih skupnostih kmalu sprejet, nismo silili, da bi prej sprejeli družbeni dogovor, pač pa smo se zavzeli za urejanje nekaterih najbolj kritičnih materialnih problemov tega področja. Zaradi priprav za novi zakon je bil prav tako odložen podpis že pripravljenega družbenega dogovora o vrednotenju dela socialnih zavodov (njegova določila pa v praksi že uporabljajo). 4. Sodelovanje v pripravah srednjeročnih planov in dolgoročnega načrta razvoja Slovenije V republiškem odboru Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije smo sproti spremljali priprave za srednjeročni in dolgoročni načrt razvoja Slovenije. Osnutki so sedaj v javni razpravi; to bo omogočilo, da bomo tudi v Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti lahko sprejeli stališča o predvidevanjih za srednjeročno in dolgoročno' obdobje. V tem okviru bo treba dati poseben poudarek razpravam v delovnih organizacijah in v občinah, saj bi po določbah najnovejšega zveznega zakona o družbenem načrtovanju morale biti delovne organizacije, njihove samoupravne asociacije in druž-beno-politične skupnosti poglavitni nosilci planiranja razvoja. Pomembno je, da se tudi za načrtovanje razvoja predvideva metoda družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja kot temeljna metoda za pripravljanje družbenih načrtov. V programu je bilo določeno, da bo predsedstvo republiškega odbora sklicalo posebno posvetovanje o metodološki in vsebinski problematiki srednjeročnega in dolgoročnega planiranja razvoja družbenih dejavnosti. Te naloge še ni bilo mogoče uresničiti, ker je bilo na voljo premalo gradiva za tehtnejši prispevek. Zato bo naloga v prihodnjih mesecih nadomeščena z organizirano razpravo o objavljenih osnutkih srednjeročnega in dolgoročnega načrta. 5. Analiza gospodaijenja na podlagi zaključnih računov za leto 1969 Da bi dobili natančnejši pregled nad gospodarjenjem v družbenih dejavnostih in v državnih ter pravosodnih organih, smo pripravili analizo na podlagi zaključnih računov za leto 1969. Take analize so pripravila tudi nekatera občinska in medobčinska vodstva. Ugotovih smo, da je racionalno gospodarjenje tudi v družbenih dejavnostih v neposredni zvezi z uresničevanjem načel dohodka in delitve po delu, to se pravi, da je gospodarjenje bolj racionalno tam, kjer so načela dohodka upoštevana tudi pri njegovem oblikovanju na temelju rezultatov dela delovne organizacije. Zato ima princip dohodka in delitve po delu velik pomen ne le zaradi etičnih načel, marveč tudi kot neposredna materialna spodbuda za racionalno poslovanje. Sicer pa podatki iz zaključnih računov potrjujejo zlasti: - da je v večini družbenih dejavnosti zaustavljena (svoječasno izrazita) težnja siromašenja materialnih stroškov; - da je dosežen napredek pri amortizaciji s tem, da je uvedena za večino negospodarskih dejavnosti (razen za nekatere upravne in pravosodne organe). Poglavitni problem pa je v tem, da amortizacija ni funkcionalna, saj na nekaterih področjih temelji na zastareli valorizaciji sredstev (npr. zdravstvo) in zato ne more zagotavljati normalne modernizacije opreme in poslovanja; - da se postopoma večajo sredstva skladov skupne porabe za rekreacijo, izobraževanje in skupne kulturne potrebe, vendar še precej zaostajajo za gospodarstvom. Prepočasi se uveljavlja spoznanje, da so stroški za te namene redni stroški dela in da jih je treba vračunati v ceno izobraževanja, zdravstvenih storitev itd.; - da so sredstva za stanovanjsko gradnjo, ki se oblikujejo na temelju 4 % prispevka od bruto osebnih dohodkov, premajhna, da bi zadostila potrebam po stanovanjih. Poseben problem na področju družbenih dejavnosti se ob ten sredstvih kaže tudi zaradi prevelike razdrobljenosti. Manjkajo organizirane akcije za združevanje in skupno načrtno izkoriščanje na temelju samoupravnih sporazumov; - da se osebni dohodki povečujejo, vendar nekatera področja še preveč zaostajajo (kultura, poklici v zdravstvu s srednjo in višjo izobrazbo itd.); - da je sistem oblikovanja dohodka še precej proračunski. Marsikje dodeljujejo sredstva na podlagi predvidenega obsega dejavnosti ali celo na podlagi števila zaposlenih, ne da bi na koncu leta napravili obračun in ugotovili, kakšen je bil resničen uspeh ustanove. Manjkajo tudi normativi za obračunavanje dohodka na podlagi storitev in drugih normativov za. obračun dohodka po opravljenem delu; - da so med posameznimi delovnimi organizacijami družbenih dejavnosti precejšnje razlike v posameznih vrstah izdatkov(npr. honorarno delo, nadurno delo, nočno delo, dnevnice itd.); - da je premalo organiziranih naporov za skupno izkoriščanje računalniških sistemov in da je administrativna ter računska tehnika v prevelikem zaostanku; to pa seveda ovira modernizacijo poslovanja. Pozitivno je, da se z navedenimi in drugimi vprašanji gospodarjenja ukvarjajo nekatere osnovne sindikalne organizacije, naši napori pa bodo morah biti usmerjeni v to, da bi razprave o navedenih vprašanjih postale redna naloga sindikalnih organizacij. v večini tudi organi, ki so pripravljali predloge zakonov. Organiziranih je bilo nadalje več področnih posvetov, razni stiki s skupnostmi socialnega zavarovanja, s Socialistično zvezo itd. Lahko smo zadovoljni, da so v novi zakonodaji vprašanja samoupravnih skupnosti in njihovih pristojnosti, programiranja razvoja in dejavnosti, vrednotenja dela na temelju družbenih in samoupravnih dogovorov, statusna vprašanja delavcev itd. rešena na način, ki v glavnem ustreza stališčem sindikatov. Nova zdravstvena zakonodaja, čeprav še ni idealna, pomeni velik napredek in solidno podlago za nadaljnji razvoj tega področja. Organi republiškega odbora aktivno sodelujejo tudi pri uresničevanju zastavljenega akcijskega načrta za uresničevanje zakonskih določb o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Tako so bili občinskim in medobčinskim vodstvom sindikata dani napotki za njihovo dejavnost pri oblikovanju novih samoupravnih skupnosti, pri izdelavi statutov teh skupnosti, pri pripravah družbenih dogovorov za leto 1971 ipd. Posebej je temeljito naše sodelovanje v razpravah o prihodnji organizaciji zavodov za socialno zavarovanje. V sindikatu odločno nasprotujemo vsakršnim provizoričnim rešitvam, zlasti takim, ki bi strokovne službe razdrobile in jim s tem odvzele možnosti za soliden tehnični in strokovni napredek in ki bi delavce v teh službah postavile v uradniško pozicijo. Zato smo organizirali več pogovorov in dva republiška posveta; na našo iniciativo so komunalni žavodi za socialno zavarovanje ustanovih strokovno skupino, ki pripravlja ustrezne rešitve. Posebej moramo omeniti, da smo na področju zdravstva in zavarovanja imeli ves čas izredno tesne in plodne stike z vsemi pristojnimi organi in organizacijami, zlasti še z izvršnim svetom, republiškim sekretariatom za zdravstvo in s socialno-zdravstve-nim zborom republiške skupščine ter njegovimi organi in s skupnostjo zdravstvenih zavodov. ””6. Republiška zakonodaja o zdravstvenem varstvu in zavarovanju Zakona o zdravstvu in o zdravstvenem zavarovanju sta bila sprejeta julija 1970 po temeljitih raz-pravah v številnih organih in organizacijah. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je ves čas pred sprejemom aktivno sodeloval z izvršnim svetom, skupščino in drugimi pristojnimi organi, predlagal in dokumentiral posamezne rešitve. O osnutkih zakonov je večkrat razpravljal pododbor RO za zdravstvo in socialno varstvo, pa tudi predsedstvo republiškega odbora in republiški odbor na plenarni seji. Na teh sejah so bile (ob upoštevanju rezultatov javne razprave v osnovnih sindikalnih organizacijah in v občinah) izoblikovane obširne pripombe in predlogi za spremembe in dopolnitve. S temi se je strinjala Zveza sindikatov Slovenije in 7. Naloge v zvezi s strokovnimi, moralnimi in idejnimi vidiki dela družbenih dejavnosti Na podlagi posebne raziskave, ki jo je na pobudo našega odbora opravil center republiškega sveta ZSS za raziskovanje javnega mnenja, je republiški odbor na svoji plenarni seji obravnaval to materijo in sprejel sklepe za nadaljnjo aktivnost sindikalnih organizacij. Predvsem je poudaril potrebo po vsestranskem prizadevanju za kakovostno delo, za reševanje vprašanj učinkovitega uveljavljanja samoupravljanja na temelju dohodka in delitve po delu, za načrtno dopolnjevanje izobrazbe in povečanje strokovne usposobljenosti delavcev, za pravilno kadrovsko politiko, za take medsebojne odnose, ki bodo temeljili na humanosti, razumevanju in spoštovanju itd. Raziskava pod naslovom „Med ideali in resničnostjo" in gradivo plenarne seje sta bila poslana vsem osnovnim sindi- kalnim organizacijam, občinskim in medobčinskim vodstvom, samoupravnim skupnostim, društvom in mnogim posameznikom. Veliko informacij o tem je bilo objavljenih v časopisju in radiu, organiziranih je bilo tudi mnogo seminarjev in pogovorov o strokovnih, moralnih in idejnih vidikih dela v družbenih dejavnostih. Poglaviten namen vse te aktivnosti je bil spodbuditi sindikalne organizacije in članstvo k razpravi o poklicni etiki, idejnosti in strokovnosti in k ukrepom, ki jih je v nekem okolju mogoče uresničiti za izboljšanje razmer. Sicer pa je to stalna naloga vseh organov in organizacij sindikata. 8. Priprave za zvezni kongres samoupravljavcev Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije bo poglobljen delovni dogovor za nadaljnji razvoj na tem področju. Republiški odbor in njegovi organi se vključujejo v uresničevanje skupnega načrta sklicateljev, zlasti Zveze sindikatov. Predstavniki republiškega odbora so sodelovali v organih za pripravo kongresa. Na pobudo republiškega odbora je gimnazija v Celju pripravila analizo o razvoju samoupravljanja v tej ustanovi, in sicer zlasti z vidika uveljavljanja dijaške samouprave. Občinska in medobčinska vodstva so sodelovala pri izvedbi zborov, na katerih so izvolili delegate za drugi kongres samoupravljavcev in obravnavali problematiko samoupravljanja na področju družbenih dejavnosti. Pripravljeni so načrti za nadaljnjo aktivnost, ki bo trajala do kongresa (predvidoma maja 1971). Za družbene dejavnosti so v zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravljanja še posebnega pomena vprašanja vrednotenja dela na temelju dohodka in delitve po delu, položaj samoupravnih asociacij v okviru družbeno političnega sistema, udeležba občanov (porabnikov) v samoupravljanju družbenih dejavnosti v zvezi z uresničevanjem družbenega interesa, udeležba študentov, dijakov in učencev v samoupravi na področju vzgoje in izobraževanja, problem sodobnih oblik in metod dela samoupravnih organov, uveljavljanje družbenih in samoupravnih dogovorov in podobno. V pripravah za drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije morajo biti ta in podobna vprašanja v središču pozornosti vseh organov in organizacij tega sindikata. 9. Razprava o statutu slovenskih sindikatov Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je dal v javno razpravo osnutek statuta Zveze sindikatov Slovenije. V Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti Slovenije smo menili, da je ta dokument izrednega pomena za vse sindikate posameznih dejavnosti, zato smo aktivno sodelovali pri njegovem oblikovanju. Predsedstvo republiškega odbora je osnutek podrobneje obravnavalo in sprejelo številne predloge za sp-cmembe ali dopolnitev. Republiški svet ZSS je večino predlogov upošteval. Statut Zveze sindikatov Slovenije je bil sprejet na drugi konferenci sindikatov Slovenije 18. junija 1970, na kateri so sodelovali tudi delegati našega sindikata. Z novim statutom Zveze sindikatov Slovenije so konstituirani Zveza sindikatov Slovenije in sindikati posameznih dejavnosti kot republiške organizacije, ki se zaradi skupnih interesov povezujejo v Zvezo sindikatov in sindikate posameznih dejavnosti na območju vse Jugoslavije. Statut daje okvir za podrobnejšo opredelitev organizacije in pravic ter dolžnosti posameznih organov in organizacij. Vsi organi in organizacije sindikatov in Zveze sindikatov imajo možnost, da ob upoštevanju statutarnih določb urejajo svojo organizacijo in delovanje s pravili ali z drugimi splošnimi akti. Statut Zveze sindikatov Slovenije je dokument trajnega pomena in dobra podlaga za skupne akcije in za učinkovito organizacijo in delovanje sleherne sindikalne organizacije oziroma organa. Obenem s statutom Zveze sindikatov Slovenije je bil na drugi konferenci slovenskih sindikatov sprejet tudi skupni dokument „Politični cilji in naloge sindikatov Slovenije". O tem dokumentu je bila tudi v Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti Slovenije obsežna javna razprava. V skladu z mnenji v javni razpravi je republiški odbor na plenarni seji sprejel številne predloge za spremembe in dopolnitve osnutka dokumenta, zlasti v zvezi z zdravstvom, izobraževanjem, vzgojo in kulturo. Vse te predloge so v končni redakciji dokumenta upoštevali. Cilji in naloge sindikatov na področju družbenih dejavnosti so postavljene tako, kot jih terjajo čas in interesi delovnih ljudi. 10. Začetek proučevanja sodobne mehanizacije Sodobna mehanizacija, zlasti na podlagi elektronskih in drugih sodobnih računalnikov, se vse bolj uveljavlja. Za sindikat je to posebnega pomena tudi zato, ker ob tem nastajajo vprašanja v zvezi z organizacijo poslovanja, številom in kvalifikacijsko sestavo delavcev, notranjimi odnosi itd. Zato smo v republiškem odboru začeli z zbiranjem informacij o tej problematiki, o tovrstni aktivnosti sindikatov v drugih deželah in o tem, kakšna aktivnost sindikata je v naših razmerah s tem v zvezi potrebna. Imenovali bomo tudi posebno stalno strokovno skupino za proučevanje problemov in ugotavljanje možnosti za sindikalno akcijo. Probleme uvajanja sodobne mehanizacije je podrobneje obravnavala konferenca samoupravljavcev denarnih zavodov. Med temeljnimi problemi je bilo omenjeno zlasti nekoordinirano uvajanje visoke mehanizacije, to je pomanjkanje enotnega načrta in uskladene akcije. Tako premajhno koordiniranost opažamo tudi na drugih področjih. 11. Sodelovanje pri reviziji republiške zakonodaje Predstavniki sindikata so sodelovali v komisijah skupščine SR Slovenije in v nekaterih komisijah zvezne skupščine za revizijo predpisov s področja družbenih dejavnosti. V teh organih so zastopali stališča, ki so o posameznih področjih sprejeta v sindikalnih vodstvih. Ocenjujemo, da je bilo sodelovanje predstavnikov sindikata uspešno, ker smo na ta način imeh možnost soočiti svoja gledanja že kar na začetku pripravljanja ustreznih zakonodajnih sprememb. Sodelovanje v teh skupščinskih organih nadaljujemo. 12. Dnevi prosvetnih, zdravstvenih in drugih delavcev družbenih dejavnosti V nekaterih občinah so občinska vodstva organizirala v sodelovariju z osnovnimi sind ikalnimi organizacijami, ponekod pa tudi v sodelovanju s temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi, občinskimi skupščinami itd. dneve prosvetnih, zdravstvenih ah drugih delavcev družbenih dejavnosti. Največ je bilo doslej organiziranih dnevov prosvetnih delavcev (Maribor, Murska Sobota, Novo mesto. Krško, Koper, Ptuj, Domžale, Velenje, Žalec, Lenart, Slovenske Konjice itd.). Navadno so za te dni pripravili zborovanja in tovariška srečanja. Na zborovanjih so obravnavah različne družbenopolitične in strokovne teme, podeljevali priznanja in nagrade, včasih pa so organizirali tudi koncerte, gledališke predstave, oglede razstav, skupna kosila, zabavo itd. Skoraj v vseh primerih so bila ta zborovanja izredno dobro obiskana (tudi do 500 udeležencev). Na večini navedenih zborovanj so bili navzoči tudi predstavniki republiškega odbora našega sindikata in predstavniki raznih drugih organov in organizacij. Predsedstvo republiškega odbora je obravnavalo informacijo o dnevih delavcev družbenih dejavnosti in pozitivno ocenilo dosedanja prizadevanja na tem področju. Vsem občinskim in medobčinskim odborom tega sindikata je priporočilo, naj bi takšne dneve delavcev družbenih dejavnosti organizirali po vsej Sloveniji, kjer je mogoče v obliki zborovanja za vso občino ali pa tudi posebej v večjih delovnih organizacijah. V poštev bi prišli zlasti dnevi prosvetnih delavcev, dnevi delavcev vzgojno-varstvenih zavodov, kulturnih delavcev, zdravstvenih delavcev, dnevi delavcev v notranjih zadevah, upravnih delavcev, pravosodnih delavcev, dnevi delavcev denarnih zavodov itd. Ti dnevi bi bili lahko v okviru občinskih praznikov ali pa tudi ob drugih priložnostih (npr. dan kulturnih delavcev okrog 8. februarja; dan zdravstvenih delavcev okrog 7. aprila - svetovnega dneva zdravja; dan delavcev v notranjih zadevah 13. maja; dan delavcev denarnih zavodov 12. marca itd.). Predsedstvo je dalo predloge tudi glede vsebine in financiranja teh praznovanj. 13. Seminarji za člane občinskih in medobčinskih vodstev Sindikata delavcev družbenih dejavnosti V programu nalog republiškega odbora je bilo določeno, da je treba pripraviti seminarje za predsednike in tajnike občinskih in medobčinskih odborov, za predsednike njihovih pododborov in komisij in za druge člane najožjih vodstev. Te seminarje smo organizirali januarja 1970, in sicer v Radovljici, Dolenjskih Toplicah in v Dobrni. Vsak seminar je trajal tri dni, na njih pa je bilo prisotnih 128 funkcionarjev Sindikata delavcev družbenih dejavnosti iz 33 občinskih oziroma medobčinskih odborov (na seminarjih ni bilo predstavnikov iz občin Krško, Lenart in Ormož). Seminarji so razmeroma dobro uspeli. Obravnavali smo tale tematska področja: organizacija in delovne metode sindikatov, program dela za leto 1970, oris sistemskega in gmotnega položaja družbenih dejavnosti na Slovenskem, metode komuniciranja in sistem informacij, skrb za človeka (vidiki zaščitne funkcije sindikata), strokovni, idejni in moralni vidiki dela družbenih dejavnosti, družbeno in samoupravno dogovarjanje, razlaga Kataloga nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. Poleg teh seminarjev, ki so bili neke vrste delovni dogovor za nadaljnje delo, so bili mnogi seminarji tudi za člane vodstev osnovnih sindikalnih organizacij. Dobro organiziranih seminarjev je bilo precej, zlasti v Ljubljani in Mariboru, imeli pa so jih tudi drugod (npr. Ptuj, Kranj, Koper itd.). 14. Analiza delovanja izobraževalnih skupnosti V programu dela republiškega odbora je bilo določeno, da bo pododbor za šolstvo pripravil analizo nekaterih problemov, ki se kažejo pri delu izobraževalnih skupnosti. Taka samostojna analiza pa ni bila potrebna, ker jo je opravila skupina za prosveto, kulturo in znanost republiške konference SZDL Slovenije. Analiza je bila končana v juliju, zato bo predmet razprav v republiškem odboru v jesenskih mesecih. Analiza je dokaz uveljavljanja izobraževalnih skupnosti in pobija posamezne trditve, češ da so te skupnosti ostale v bistvu le nekdanji skladi za šolstvo in da s cehovsko zaprtostjo ne uresničujejo funkcij resnične samoupravne skupnosti. Analiza pa dokazuje, da šo se izobraževalne skupnosti v kratkem času in v neurejenih materialnih razmerah v šolstvu hitro uveljavile in da čedalje bolj postajajo odločujoč samoupravni dejavnik napredka na področju vzgoje in izobraževanja. 15. Zaposlovanje pedagoškega kadra v Sloveniji Republiški odbor in njegovi organi so skupaj z izobraževalno skupnostjo, republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo in drugimi republiškimi pristojnimi organi večkrat obravnavali problematiko dopolnilnega izobraževanja prosvetnih delavcev. Opozarjali so na to, da se zakonski rok, ki je predviden za dopolnitev šolske izobrazbe učiteljev naglo bliža in da je treba pospešiti ustrezne družbene akcije, če hočemo zagotoviti izpolnitev zakonskih zahtev. Analize, ki bi omogočile podrobnejšo razpravo o zaposlovanju pedagoškega kadra v prihodnje, bodo pripravljene predvidoma v septembru, zato rok, ki je bil določen v programu, ni mogel biti uresničen. Naloga bo torej opravljena v jesenskih mesecih. 16. Uveljavljanje zakona o samoupravljanju v kulturi Večkratne zahteve republiškega odbora in njegovih organov, da bi bilo treba zakon o samoupravljanju v kulturi in financiranju te dejavnosti sprejeti že v letu 1969, niso bile uresničene, toda zdaj je zakon v takšni fazi, da bo verjetno sprejet letos v jeseni. V septembru 1969 so sodelavci republiškega odbora tega sindikata in republiškega sekretariata za prosveto in kulturo v sodelovanju s skladom SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti izdelali gradivo „Kulturne dejavnosti v Sloveniji". To gradivo je bilo novembra 1969 dano v javno razpravo skupaj z osnutkom zakona o samoupravljanju in financiranju kulture. Republiški odbor in njegovi organi so sodelovali v javni razpravi o osnutku zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju, kulturnih dejavnosti. Skupaj s komisijo za kulturo in izobraževanje republiškega sveta ZSS so v sodelovanju z občinskimi sveti Zveze sindikatov in občinskimi odbori Sindikata delavcev družbenih dejavnosti organizirali razprave v šestih mestnih središčih in v nekaterih delovnih organizat;jah. Na skupni seji pod- odbora RO za kulturo in komisije RS ZSS za kulturo in izobraževanje, nato pa še na skupni seji predsedstva republiškega sveta ZSS in predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je bilo ugotovljeno, da sc osnutek zakona v glavnem sklada s stališči, ki so jih sindikati izrekli leta 1968 v gradivu „Osnove sistema samoupravljanja in financiranja kulture" in da začrtane rešitve omogočajo ustrezen razvoj novih družbenoekonomskih odnosov v kulturi. Ne glede na to so bile sprejete mnoge pobude iz javne razprave in dani republiški komisiji številni predlogi za spremembe in dopolnitve osnutka. Poseben poudarek je veljal dopolnitvam o družbenem in samoupravnem dogovarjanju in o vrednotenju dela. Predstavniki republiškega odbora so ves čas aktivno sodelovali v skupščinski komisiji za pripravo osnutka omenjenega zakona. Večino pripomb in stališč sindikatov je komisija upoštevala. Tako upamo, da bo novi zakon uveljavil sodobne rešitve in pomagal pri urejanju materialnega in samoupravnega položaja kulturnih dejavnosti ustrezno potrebam sodobnega razvoja. Pododbor za kulturo RO in predsedstvo republiškega odbora sta posebej obravnavala problematiko osebnih dohodkov v slovenskih poklicnih gledališčih. Zahtevala sta, da je treba osebne dohodke gledaliških delavcev sanirati še v letu 1970. Analiza o tem in predlogi sindikata so bili poslani vsem pristojnim republiškim in občinskim organom. Informacijo sindikata o nevzdržnih razmerah glede osebnih dohodkov v slovenskih poklicnih gledališčih je med drugim obravnaval pristojni odbor izvršnega sveta in sklad SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Menimo, da so bila stališča sindikata pomembna spodbuda, da je izvršni svet skupščine SR Slovenije v juliju 1970 zagotovil SNG Ljubljana dodatna sredstva in s tem pokril primanjkljaj zaradi manjšega deleža mestne skupščine Ljubljana. 17. Problematika oddiha in rekreacije V preteklem obdobju smo nadaljevali s prizadevanji za večji pritok sredstev v sklade skupne porabe, da bi tako zagotovili več denarja za rekreacijo delavcev. Razen tega smo težili za tem, da bi pozornost sindikalnih vodstev in organizacij usmerili tudi na taka področja, ki so bila doslej precej zanemarjena (prosti čas in zdravje, smotrnejša osebna rekreacija, proizvodna gimnastika itd.) S tem v skladu je komisija za oddih in rekreacijo poslala posebno pismo vsem osnovnim sindikalnim organizacijam. V preteklem letu smo prav tako kot prejšnja leta spremljali poslovanje počitniškega doma na Rabu in v Umagu. Podaljšali smo pogodbo o upravljanju domov s turistično agencijo „Alpe-Adria“ za nadaljnjih pet let. Izločili smo tudi nekaj sredstev za najnujnejše investicijsko vzdrževanje, znatnejši del sredstev za ta namen pa je bil zagotovljen z rednim poslovanjem. Po predhodnih podatkih je bilo leta 1970 (do 1. septembra) na Rabu 17.443 in v Umagu 2.780 nočitev. 18. Reforma pravosodnega sistema Posebna strokovna komisija za spremljanje reforme pravosodnega sistema, ki jo je imenoval pododbor RO za državno upravo in pravosodje, je obravnavala razpoložljivo gradivo o organizaciji in kadrovski problematiki sodišč in o oblikovanju in delitvi dohodka. Pripravljanje reforme pravosodnega sistema je šele v prvi fazi. Komisija bo delo nadaljevala. V republiškem odboru in njegovih organih, v občinskih vodstvih in v osnovnih organizacijah sindikata pravosodnih organov je bilo veliko razprav o položaju sodišč in o njihovih materialnih razmerah ter o sistemu oblikovanja in delitve dohodka. Sindikat je opozarjal na neurejena vprašanja s tega področja in se zavzemal za primerno vrednotenje dela pravosodnih organov in posameznih delavcev. Zlasti obsežne so bile interne in javne razprave v zvezi z uveljavljanjem količnikov (določili so jih skupščinski odloki) in za njihovo uporabo za določanje osebnih dohodkov. Republiški odbor in njegovi organi niso nasprotovali količnikom kot merilu za oblikovanje sredstev, opozarjali pa so, da je količnike mogoče uporabljati samo v zvezi z ugotovljenimi rezultati dela. Opozarjali so tudi na materialni položaj admini-strativno-tehničnih delavcev v pravosodnih organih in na potrebo, da se gmotne razmere uredijo tudi zanje. 19. Nadaljevanje začete dejavnosti v zvezi z življenjskimi in delovnimi razmerami delavcev za notranje zadeve, carine in civilnih oseb v JLA Omenili smo že, da so bile ustanovljene konference osnovnih sindikalnih organizacij s področja notranjih zadev, carine in civilnih delavcev na delu v JLA. Za te konference so bile opravljene ne le obsežne organizacijske, marveč tudi vsebinske priprave, ki so zajele vse poglavitne življenjske in delovne probleme članov sindikata na omenjenih področjih. Zato je bila razprava na vseh treh konferencah zelo konkretna in stvarna. Ponovno so bile potrjene ugotovitve republiškega odbora in njegovih organov in jim je bila dana polna podpora. Razprava na sejah teh konferenc in v njihovih izvršilnih organih je pripomogla k načrtovanju ukrepov pristojnih organov za reševanje perečih vprašanj. Tako so bili delno že izboljšani osebni dohodki delavcev milice in carinskih delavcev, pripravljajo pa se ukrepi za tehnično izpopolnitev v službi javne varnosti, ukrepi za ureditev stanovanjskih zadev v organih za notranje zadeve in civilnih delavcev na delu v JLA in ukrepi za postopno ureditev osebnih dohodkov. Ob navedenih problemih so se zelo razgibale zlasti osnovne organizacije sindikata, kar je velikega pomena za nadaljnji razvoj na navedenih področjih. 20. Služba pravne pomoči Za člane Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije opravljaa službo pravne pomoči odvetniška pisarna pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, ki jo republiški odbor sofinancira skladno z obsegom njenega dela za' to področje (10.000 dinarjev letno). Služba brezplačno svetuje delavcem in jih zastopa v sporih iz socialnega zavarovanja, delovnih razmerij, v sporih zaradi kršitve samoupravnih pravic ipd. V obdobju oktober 1969 — september 1970 je služba prevzela v zastopanje 68 delavcev družbenih dejavnosti in dala 626 nasvetov. Od prevzetih zadev jih je največ s področja osebnih dohodkov in prenehanja dela, nekaj pa je bilo odškodninskih zadev, sporov v zvezi s premestitvami, razpisi, sprejemom na delo, disciplinskih zadev, ocen delovnega mesta, dopustov itd. Organi republiškega odbora so neposredno obravnavali tudi nekaj težjih primerov sporov v delovnih skupnostih, ker so se delavci zatekli k nam po zaščito in pomoč. Intervencija republiškega odbora je v vseh teh primerih omogočila primemo rešitev. 21. Informacije o delu sindikata v sredstvih za javno obveščanje Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je v letu 1969/70 nadaljeval z izdajanjem ..Prosvetnega delavca". Izdajateljski svet in uredniški odbor sta težila k temu, da bi list ohranil oziroma izpopolnil doseženo raven in da bi delavce na kulturno-prosvetnem področju čimbolj ustrezno informiral o vprašanjih življenja, dela in napredka. V obravnavanem obdobju je izšlo 21 številk, poprečno na 10 straneh in v nakladi poprečno 8.000 izvodov. Za leto 1970. je list prejel dotacijo od sklada za tisk, raziskave in izobraževanje sindikalnih kadrov republiškega sveta ZSS v višini 55.000 dinarjev. Probleme družbenih dejavnosti in aktivnost sindikata na tem področju je v številnih prispevkih obravnavala ..Delavska enotnost", glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Precej prispevkov o tem je bilo objavljenih tudi v „Delu“, ..Ljubljanskem dnevniku", ..Informatorju", „Borbi“, „Večeru“ in v drugih listih ter v radiu in televiziji. Tisk, radio in televizijo smo seznanjali s svojim delom in problematiko tako, da smo jih redno vabili na vse pomembnejše seje in jim pošiljali vsa naša gradiva. Veliko pogavorov smo imeli s posameznimi novinarji. III. PREGLED SEJ REPUBLIŠKEGA ODBORA IN NJEGOVIH ORGANOV V obravnavanem obdobju so bile 4 plenarne seje republiškega odbora, 8 sej predsedstva, 23 sej pododborov in 8 sej komisij. Poleg tega so republiški odbor in njegovi organi organizirali: - 2 konferenci predsednikov občinskih in medobčinskih odborov Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije o nalogah občinskih in medobčinskih vodstev v zvezi s programom republiškega odbora za sezono 1969/70, o akcijah glede financiranja družbenih dejavnosti v letu 1970 ter o delu občinskih in medobčinskih odborov v zadnjem letu, o programu dela republiškega odbora in njegovih organov za sezono 1970/71 in o akciji za pomoč Banjaluki; - 3 tridnevne seminane za predsednike in tajnike občinskih in medobčinskih odborov, za predsednike njihovih pododborov in komisij in za druge člane najožjih vodstev (vsebina seminarjev je navedena v poročilu); - 12 sej iniciativnih odborov za ustanovitev konferenc osnovnih sindikalnih organizacij organov za notranje zadeve, carine in civilnih oseb v JLA; - konferenco samoupravljavcev denarnih in zavarovalnih zavodov; - 92 obiskov (seje, sestanki, razgovori, predavanja) občinskih ali medobčinskih vodstev in osnovnih sindikalnih organizacij (obiske so opravili funkcionarji, ki so zaposleni na republiškem odboru), poleg teh pa so obiskovali občinska in medobčinska vodstva tudi neprofesionalni člani republiškega odbora. Predstavniki republiškega odbora in njegovih organov so sodelovali v delu: - republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, njegovega predsedstva in komisij; - centralnega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, njegovega predsedstva in pododborov; - sekcij in izvršnega odbora republiške konference SZDL; - prosvetno-kultumega, zdravstveno-socialnega in republiškega zbora Skupščine SR Slovenije in njihovih odborov ter komisij; - skupščine in izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti; - v delu številnih drugih organov in organizacij, v katerih ima republiški odbor bodisi stalne predstavnike ah pa so se člani repubhškega odbora občasno udeleževah njihovih akcij v zvezi s problematiko družbenih dejavnosti itd. Plenarne seje republiškega odbora 1. VIL plenarna seja (1/10-1969): - razrešitev dosedanjega in izvohtev novega predsednika repubhškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in razrešitev dosedanjega in izvohtev novega predsednika pododbora RO za kulturo - poročilo o izvršitvi programa nalog repubhškega odbora -a sezono 1968/69 in sprejem programa nalog repubhškega odbora in njegovih organov za čas oktober 1969 - september 1970 - uvodna razprava o samoupravnem dogovarjanju delovnih organizacij glede delovnih razmerij - informacija o pripravah republiške zakonodaje s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. 2. VIII. plenarna seja (14/1-1970): - poročilo o izvršitvi sklepov VII. plenarne seje repubhškega odbora - razprava in sklepanje o stališčih sindikata v zvezi z delovnimi osnutki zakonov o zdravstvu in o zdravstvenem zavarovanju - razrešitev dosedanjega in izvohtev novega predsednika pododbora RO za banke in zavarovalstvo ter izvohtev nekaj novih članov tega pododbora. 3. IX. plenarna seja (31/3-1970): - poročilo o izvršitvi sklepov VIII. plenarne seje repubhškega odbora - moralni, strokovni in idejni vidiki dela v družbenih dejavnostih - razrešitev dveh članov repubhškega odbora in izvohtev dveh novih članov - določitev sklica naslednje plenarne seje. 4. X. plenarna seja (23/4-1970): - pohtični cilji in naloge slovenskih sindikatov - izvohtev delegacije Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za konferenco slovenskih sindikatov. Seje predsedstva republiškega odbora 1. XXIII. seja predsedstva (22/10-1969): - poročilo o izvršitvi sklepov XXII. seje predsedstva RO (17/9-1970) - obravnavanje osnutka statuta Zveze sindikatov Slovenije - sklepanje o podaljšanju pogodbe s turistično agencijo „Alpe-Adria“ o upravljanju s počitniškim domom na Rabu in s počitniškimi hišicami v Umagu - projekcija financiranja šolstva, kulture in zdravstva v letu 1970 - prevzem pokroviteljstva nad učiteljskim pevskim zborom Slovenije „Emil Adamič". 2. XXIV. seja predsedstva (22/12-1969): (skupna seja s predsedstvom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije): - razprava in sklepanje o stališčih k osnutku zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti v SR Sloveniji - poročilo o izvršitvi sklepov XXIII. seje predsedstva RO (22/10-1969) - informacija o akcijah v zvezi s XV. amandmajem zvezne in XIII. amandmajem republiške ustave - problematika količniških sistemov v upravi in pravosodju - Proračun republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za leto 1970. 3. XXV. seja predsedstva (6/2-1970): — poročilo o izvršitvi sklepov XXIV. seje predsedstva RO (22/12-1969) — ocena seminarjev za člane občinskih in medobčinskih vodstev — finančne zadeve — problematika nagrajevanja s količniki v upravi in pravosodju. 4. XXVI. seja predsedstva (11/3-1970): — poročilo o izvršitvi sklepov XXV. seje predsedstva RO (6/2-1970) — odločitev o sklicu IX. plenarne seje republiškega odbora in dogovor o dnevnem redu te seje — idejna skica za Katalog-2 — informacija o poteku sporazumevanja za skle- nitev družbenih dogovorov na podlagi svoječasnih zahtev predsedstva RO - kadrovske in finančne zadeve - problematika osebnih dohodkov v slovenskih poklicnih gledališčih - sklenitev kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih in drugih pogojih dela jugoslovanskih delavcev pri predstavništvu ..International inve-stiment Corporation for Jugoslavia s. a. Luxem-burg“. 5. XXVII. seja predsedstva (14/5-1970): - poročilo o izvršitvi sklepov XXVI. seje predsedstva RO (11/3-1970) - informacija o osebnih dohodkih v slovenskih poklicnih gledališčih - informacija o sklepanju pogodb za izvajanje zdravstvenega varstva za leto 1970 - dnevi delavcev družbenih dejavnosti - sklepni račun republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za leto 1969 - deformacije v delitvi osebnih dohodkov v bolnici Trbovlje - ureditev samoupravljanja v bolnici Idrija. 6. XXVIII. seja predsedstva (25/6-1970) (razširjena seja predsedstva s člani komisije za spremljanje reforme pravosodnega sistema): - poročilo o izvršitvi sklepov XXVII. seje predsedstva RO (14/5-1970) - smernice za izdelavo programa dela republiškega odbora in njegovih organov za sezono 1970/71 - informacije o poteku razprav o materialnem položaju pravosodnih organov - informacija o rezultatih zaključnih računov za leto 1969 - priprave za II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. 7. XXIX. seja predsedstva(11/9-1970): - poročilo o izvršitvi sklepov XXVIII. seje predsedstva RO (25/6-1-970) 8. XXX. seja predsedstva (5/10-1970): — osnutek programa nalog republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in njegovih organov za obdobje oktober 1970 -oktober 1971 - poročilo o izvršitvi programa nalog republiškega odbora in njegovih organov za obdobje oktober 1969 - september 1970 - informacija o predlogih, ki jih je pododbor RO za zdravstvo in socialno varstvo posredoval pristojnim organom (orgnizacija službe socialnega zavarovanja, stažisti) - kadrovske zadeve. Seje pododbora RO za šolstvo 1. XIV. seja pododbora (26/9-1969): - razprava o poročilu in izvršitvi programa dela republiškega odbora in njegovih organov za 1968/69 - razprava o programu nalog republiškega odbora in njegovih organov za sezono 1969/70 - priprava operativnega programa dela pododbora za šolstvo. 2. XV. seja pododbora (17/11-J969): - obravnava osnutka zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij - obravnava predloga zakona o glasbenih šolah - razprava o tezah za izdelavo meril za delitev osebnih dohodkov - razprava o predlogu učiteljev praktičnega pouka šolskega centra za oblačilno in frizersko stroko Maribor za skrajšanje učne obveznosti. 3. XVI. seja pododbora (27/1-1970) (skupna seja s komisijo republiškega sveta ZSS za kulturo in izobraževanje): - razprava o osnutku zakona o organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem - razprava o nekaterih elementih za delitev osebnih dohodkov v šolstvu. 4. XVII. seja pododbora (26/3-1970): - razprava o osnutku zakona o raziskovalni dejavnosti - rezultati ankete o nekaterih elementih delitve osebnih dohodkov v šolstvu (informacija) - moralni, strokovni in idejni vidiki dela v družbenih dejavnostih. 5. XVIII. seja pododbora (10/6-1970): - priprave za izdajo Kataloga-2 (izpolnitev vprašalnika) - uvodna razprava o nalogah pododbora za šolstvo za prihodnje obdobje. 6. XIX. seja pododbora (23/9-1970): - analiza o delu temeljnih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji - razprava o programu nalog republiškega odbora in pododbora za šolstvo. Seje pododbora RO za kulturo 1. X. seja pododbora (25/9-1969): - razprava o poročilu o izvršitvi programa dela republiškega odbora in njegovih organov za sezono 1968/69 - razprava o programu nalog republiškega odbora in njegovih organov za obdobje 1969/70 - informacija o gmotnem položaju kulture v letu 1969 in kvantifikacija za leto 1970 - informacija o poteku razprav o osnutku zakona o samoupravljanju in financiranju kulture. 2. XI. seja pododbora (4/12-1969) (skupna seja s komisijo republiškega sveta ZSS za kulturo in izobraževanje): - razprava o osnutku zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti v SR Sloveniji. 3. XII. seja pododbora (9/3-1970) (razširjena seja s predstavniki Drame SNG Ljubljana): - razprava o dopolnjenem osnutku zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti - razprava o osnutku tez za 12. plenum CK ZKS o nekaterih temeljnih vprašanjih kulture - problemi osebnih dohodkov v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Seje pododbora RO za zdravstvo in socialno varstvo 1. XIII. seja pododbora (25/9-1969): - razprava o poročilu o izvršitvi programa dela republiškega odbora in njegovih organov za sezono 1968/69 - razprava o programu nalog republiškega odbora in njegovih organov za sezono 1969/70 - informacija o zakonodaji na področju zdravstva. 2. XIV. seja pododbora (16/12-1969): - dosedanji rezultati javne razprave o pred-osnutku zakona o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju - informacija o postopku za podpis družbenega dogovora za področje zavodskega socialnega varstva. 3. XV. seja pododbora (6/4-1970): - razprava o osnutku zakona o zdravstvu - razprava o osnutku zakona o zdravstvenem zavorovanju in obveznem obsegu zdravstvenega varstva - razprava o predlogu resolucije o socialnem varstvu (obravnava zveznega gradiva). 4. XVI. seja pododbora (17/6-1970): . - Katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih - pripombe in dopolnitve za drugo izdajo - informacija o poslovanju zdravstvenih delovnih organizacij v letu 1969 na osnovi analize zaključnih računov. 5. XVII. seja pododbora (16/9-1970) (razširjena seja s predstavniki komunalnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev): - vprašanja bodoče organizacije socialnega zavarovanja — družbeni dogovor o ureditvi položaja stažistov v zdravstvenih zavodih - sprožitev postopka za ustanovitev medobčinskih strokovnih organov za zadeve zdravstva. Seje pododbora RO za državno upravo in pravosodje 1. XV. seja pododbora (26/9-1969); - poročilo o delu pododbora v pretečenem obdobju in program dela za obdobje oktober 1969 — september 1970 - imenovanje iniciativnega odbora za ustanovitev konference osnovnih organizacij carinarnic v SR Sloveniji. 2. XVI. seja pododbora (28/10-1969): - akcijski načrt za izvedbo nekaterih programiranih nalog (družbeni dogovor za oblikovanje dohodka v upravnih in pravosodnih organih za leto 1970, ustanovitev in delo komisije za spremljanje in proučevanje reforme pravosodja, proučitev samoupravljanja ter oblikovanja in delitve dohodka v pravosodnih organih, samoupravni dogovor o delovnih razmerjih za manjše delovne organizacije v skladu z novelo temeljnega zakona o delovnih razmerjih) - informacija o poteku priprav za ustanovitev konferenc osnovnih sindikalnih organizacij v organih za notranje zadeve in v carinarnicah. 3. XVII. seja pododbora (5/3-1970) (razširjena seja s člani komisije pododbora za spremljanje reforme pravosodnega sistema in predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij okrožnih in republiških pravosodnih organov): - obravnavanje informacije o materialnem položaju in samoupravljanju v pravosodnih organih. 4. XVIII. seja pododbora (11/6-1970) (razširjena seja s predsedniki konferenc osnovnih sindikalnih organizacij organov za notranje zadeve, carinarnic in civilnih oseb na delu v JLA): - obravnava osnutka dokumenta o materialnem položaju pravosodnih organov in osnutka družbenega dogovora za pravosodne organe ter odgovorov sodišč na oba osnutka - uvodna razprava o nalogah pododbora za obdobje oktober 1970 - september 1971. 5. XIX. seja pododbora (15/10-1970): - informacija o predlogih za kadrovske spremembe (dopolnitve) v pododboru za državno upravo in pravosodje RO - izvršitev programa nalog pododbora RO za državno upravo in pravosodje iz preteklega obdobja in izvajanje programa dela konferenc - konkretizacija in sprejem nalog pododbora na osnovi programa nalog republiškega odbora za obdobje oktober 1970 - oktober 1971. Seje pododbora RO za banke in zavarovalstvo 1. XII. seja pododbora (29/9-1969): - poročilo o delu pododbora v pretečenem obdobju in program dela za obdobje oktober 1969 - september 1970 - usklajevanje samoupravnih aktov z ustavnimi amandmaji. 2. XIII. seja pododbora (23/1-1970): - obravnava in sprejem akcijskega načrta za delo pododbora - konkretna izvedba nekaterih predlaganih nalog. 3. XIV. seja pododbora (16/4-1970): - informacija o problematiki v bankah in zavarovalnicah (povzetek iz razgovorov) - sklic posvetovanja o samoupravljanju v bankah in zavarovalnicah. 4. XV. seja pododbora (11/5-1970) (razširjena seja s predsedniki in tajniki osnovnih sindikalnih organizacij poslovnih enot Zavarovalnice „Sava“): - obravnava osnutka statuta Zavarovalnice „Sava“ - naloge osnovnih organizacij sindikata v zavarovalnicah. Seje organizacijsko-kadrovske komisije RO 1. XII. seja komisije (26/1-1970): - uresničevanje napotkov o izpopolnitvi organizacije in delovnih metod sindikalnih organizacij in vodstev - dogovor o obisku nekaterih odborov in osnovnih organizacij - aktivnost članov republiškega odbora in pododborov - predlog za predstavnike Sindikata delavcev družbenih efejavnosti Slovenije v delegacijah centralnega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. 2. XIII. seja komisije (23/4-1970): - obravnava predloga kandidatov za delegate Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za konferenco slovenskih sindikatov. 3. XIV. seja komisije (5/10-1970): - razprava o nekaterih kadrovskih vprašanjih v republiškem odboru - uvodni razgovor o kadrovskih spremembah y republiškem odboru v zvezi s III. kongresom Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. 4. Organizacijsko-kadrovska komisija RO je imela še štiri korespondenčne seje v času, za katerega poročamo, na katerih je obravnavala določitev nadomestila za opravljeno delo za predsednike pododborov in komisij. Seje komisije RO za oddih in rekreacijo 1.11. seja komisije (4/3-1970): - program dela komisije - informacija o sezoni 1969 v počitniškem domu na Rabu. V času, za katerega poročamo, je bila ustanovljena pri pododboru RO za državno upravo in pravosodje stalna komisija za spremljanje reforme pravosodnega sistema. V,tera času sta delovali tudi občasni strokovni skupini za dopolnitve in spremembe statutov delovnih organizacij v zvezi z ustavnimi amandmaji in za pripravo osnutka Kata-loga-2. IV. POMEMBNEJŠI AKTI, KI SO BILI SPREJETI NA SEJAH REPUBLIŠKEGA ODBORA IN NJEGOVIH ORGANOV 1. Poročilo o uresničevanju programa republiškega odbora in njegovih organov za čas 1/9-1968 do 30/9-1969 (štev. 02/4-1/1 z dne 17/9-1969) 2. Program nalog republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in njegovih organov za obdobje oktober 1969 - september 1970 (štev. 02/4-2/1 z dne 1/10-1969) , 3. Komunike o plačilu dela družbenih dejavnosti v letu 1970 (štev. 17-6/1 z dne 22/10-1969) 4. Moralni, idejni in strokovni vidiki dela v družbenih dejavnostih (gradivo IX. plenarne seje RO, Pogovori DE 70 z dne 18/4-1970) 5. Uvodna informacija o samoupravnem dogovarjanju glede delovnih razmerij (gradivo za sejo RO dne 1/10-1969) 6. Osnutek družbenega dogovora za zdravstvo ha republiški ravni (pismo štev. 50-6/1 z dne 10/11-1969) 7. Osnutek dogovora o vrednotenju dela občinskih (mestnih, medobčinskih) upravnih organov (pismo štev. 78-7/1 z dne 11/11-1969) 8. Osnutek družbenega dogovora o vrednotenju dela pravosodnih organov v SR Sloveniji (junij 1970) 9. Pismo skupščini SR Slovenije o interpretaciji XIII. amandmaja ustave SR Slovenije (štev. 01/1-2/1 z dne 6/11-1969) 10. Samoupravna zakonodaja v delovnih organizacijah, zvezek C (december 1969) 11. Pismo sindikalnim organizacijam na ravni zdravstvenih zavodov v zvezi s spremembami in dopolnitvami statutov glede na ustavne amandmaje (štev. 01/1-1/1 z dne 26/2-1970) 12. Stališča predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o osnutku zakona o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti (december 1969) 13. Stališča republiškega odbora o delovnem osnutku zakona o zdravstvu (štev. 50-2/1 z dne 14/1-1970) 14. Stališča pododbora RO za šolstvo k predlogu zakona o raziskovalni dejavnosti (štev. 61-3/1 z dne 30/3-1970) 15. Pismo občinskim in medobčinskim odborom . Sindikata delavcev družbenih dejavnosti v zvezi z akcijskim programom za uveljavitev zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva ter zakona o zdravstvu (štev. 50-2/5 z dne 14/7-1970) 16. Razlaga ciljev in smotrov Kataloga nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih (Interne informacije republiškega sveta ZSS štev. 12 / VI z dne 17/ 2-1970) 17. Pismo vsem organizacijam in organom Sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Sloveniji in vprašalnik za Katalog-2 (štev. 17-3/1 z dne 15/4-1970) 18. Informacija o anketi za Katalog-2 (štev. 17-3/2 z dne 16/6-1970) 19. Pismo pristojnim komisijam skupščine SR Slovenije in predsednikom skupščin občin SR Slovenije v zvezi s sistemom količnikov za upravne in pravosodne delavce (štev. 70-2/1 in 78-9/1 z dne 30/12-1969) 20. Informacija o materialnem položaju in samoupravljanju v pravosodnih organih (z dne 25/2-1970) 21. Informacija o aktivnosti pododbora RO za državno upravo in pravosodje pri reševanju problematike pravosodnih organov v SR Sloveniji (štev. 704/1 dne 8/7-1970) 22. Nekaj podatkov o osebnih dohodkih - informacija (štev. 17-7/1 z dne 29/12-1969) 23. Informacija o osebnih dohodkih v slovenskih poklicnih gledališčih (štev. 69-2/1 z dne 21/5-1970) 24. Pripombe k osnutku dokumenta ..Politični cilji in naloge slovenskih sindikatov" (štev. 02/5-2/1 z dne 29/4-1970) 25. Pripombe k predlogu začasnega statuta Zveze sindikatov Slovenije (štev. 02/8-1/2 z dne 23/10-1969) 26. Pismo vsem osnovnim sindikalnim organizacijam o aktivnosti sindikalnih organizacij na področju oddiha in rekreacije (štev. 14-2/1 z dne 15/4-1970) 27. Pismo vsem občinskim in medobčinskim odborom o dnevih delavcev družbenih dejavnosti (štev. 02/24/1 z dne 21/5-1970) 28. Informacija o rezultatih zaključnih računov za leto 1969 (gradivo za sejo predsedstva dne 25/6-1970) 29. Proračun republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih djeavnosti Slovenije za leto 1970 (štev. 40-9/1 z dne 22/12-1969) 30. Sklepni račun republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za leto 1969 (štev. 404/1 z dne 14/5-1970). v. seznam Članov republiškega odbora SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE IN NJEGOVIH ORGANOV Republiški odbor 1. BAUMAN-CENClC Silva - Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slo- venije, gJ^j^JAK dr Jože _ Splošna bolnica. Murska Sobota . 3. BERCE Ivan - Osnovna šola „Tone Čufar", Ljubljana 4. BERClC dr. Branko - Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Ljubljana 5. BERTONCELJ Zora - Zavod SRS za rehabilitacijo invalidov, Ljubljana 6. BIRSA Marija - Osnovna šola. Rogaška Slatina 7. BOLTAVZER Frenk - Zdravsvetni dom, Maribor 8. BOŽIC Jožko - Skupščina občine, Ajdovščina 9. BOŽNAR Srečko - Osnovna šola „Tbne Tomšič", Ljubljana 10. BREZEČ Alojz - Služba družbenega knjigovodstva, Postojna 11. CAHUK Geza — Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana 12. ClSAR Aleksander - Gimnazija, Murska. Sobota 13. DERNOVSCEK dr. Marjan - Splošna bolnica, Maribor 14. FRBEŽAR Vekoslav - Osnovna šola „Fran Albreht", Kamnik 15. GALIC France - Pedagoška akademija, Ljubljana 16. GAZVODA Jože - Osnovna šola, Kranjska gora 17. GOLJA Evgen - Občinski svet Zveze sindikatov, Tolmin 18. GRČAR Slavko - Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana 19. GREGORIČ Marijan — Gimnazija, Brežice 20. HACLER Albin - Jugobanka, Ljubljana ' 21. HANŽIČ Miloš — Zdravstveni dom Ljubljana, Ljubljana 22. HARI ing. Štefan — Šolski center za kovinsko stroko, Lendava 23. JAMNIK France - Drama Slovenskega narodnega gledališča, Ljubljana S 24. KAMENŠEK Marko — Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana 25. KASTELIC Vinko - Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Ljubljana 26. KLEMEN Tone - Skupščina občine Mo-ste-Polje, Ljubljana 27. KOČIJAN Gregor - Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana 28. KOSMAČ France — Radio-televizija Ljubljana, Ljubljana 29. KOVlC dr. Mitja — Kirurgična klinika, Ljubljana 30. KUHAR dr. Boris - Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 31. LEKSAN Jože - Skupščina občine. Koper 32. LORENCI Marija - Zdravstveni dom, Trebnje / 33. MEJAK dr. Sonja — Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana 34. MLAKAR Oton — Komunalni zavod za socialno zavarovanje Maribor, podružnica Ptuj 35. MUŽIC Milutin - Okrožno gospodarsko sodišče, Ljubljana 36. OGRIS Marijan - Splošna bolnica Koper, poslovna enota, Ankaran 37. PAVLINA Zdenko - Občinsko sodišče, Celje 38. PEČEČNIK Vladimir - Carinarnica, Sežana 39. PETERNELJ Lado - Zavarovalnica „Sa-va“, centrala, Ljubljana 40. PIANO Jože - Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, Ljubljana 41. PIVK Valentin - Gimnazija, Škofja Loka 42. PONIKVAR Igor - Medobčinski odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, Celje 43. PUREBER Marijan - Uprava javne varnosti, Novo mesto 44. RAIČKOVlC Milorad - Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 501, Ljubljana 45. SBIL Marko - Zavod za klimatsko zdravljenje otrok, Kranj 46. SIMONČIČ Ivo - Kreditna banka in hranilnica, Ljubljana 47. SOTLAR Drago - Radijska postaja, Trbovlje 48. SUVOROV ing. Jože - Tehnična šola strojne stroke, Ljubljana 49. ŠEBART Niko - Osnovna šola „Boris Kidrič", Maribor 50. TOMAŠIČ Milica - Zdravstveni dom Koper, enota, Izola 51. TAUTOVIČ Ivica - Splošna bolnica, Jesenice 52. WEISS Kamil - Zavod za kulturno prosvetno dejavnost, Črnomelj 53. ZEMLJIČ Vlado - Skupščina občine, Maribor 54. ZIRKELBACH Slavica - Osnovna šola „France Prešeren", Kranj 55. ZUPANČIČ dr. Stane - Splošna bolnica, Slovenj Gradec 56. ŽELE dr. Milena - Splošna bolnica, Celje 57. ŽULA Stane - Skupščina občine, Velenje 58. ŽUŽEK Ivan - Osnovna šola, Šmartno pri Litiji Nadzorni odbor 1. KASESNIK Ida - Maribor 2. KOBENTAR Bine - Jesenice (predsednik) 3. TRAMPUŽ Miloš - Ljubljana Predsedstvo republiškega odbora 1. BERČIČ dr. Branko - Ljubljana 2. GALIČ France - Ljubljana (predsednik pododbora RO za šolstvo) 3. GRČAR Slavko - Ljubljana (tajnik RO) 4. HAČLER Albin - Ljubljana (predsednik pododbora RO za banke in zavarovalstvo) 5. HANŽIČ Miloš - Ljubljana 6. JAMNIK France - Ljubljana (predsednik pododbora RO za kulturo) 7. KASTELIC Vinko - Ljubljana (predsednik RO) 8. KOSMAČ France - Ljubljana 9. KLEMEN Tone - Ljubljana (predsednik pododbora RO za državno upravo in pravosodje) 10. KUHAR dr. Boris - Ljubljana 11. MEJAK dr. Sonja - Ljubljana (predsednica pododbora RO za zdravstvo in socialno varstvo) 12. MUŽIČ Milutin - Ljubljana 13. PONIKVAR Igor - Celje 14. SBIL Marko - Kranj 15. SUVOROV in^ Jože - Ljubljana 16. ŠEBART Niko - Maribor 17. TAUTOVIČ Ivica - Jesenice Pododbor RO za šolstvo 1. BAUMAN-ČENČIČ Silva - Ljubljana (sekretar) • 2. ČEPIN Gvido - Markovci pri Ptuju 3. FRBEŽAR Vekoslav - Kamnik 4. GALIČ France - Ljubljana (predsednik) 5. GAZVODA Jože - Kranjska gora 6. GREGORIČ Marijan - Brežice 7. PIVK Valentin - Skolja Loka 8. RADOVAN dr. Aleksander - Ljubljana 9. SITAR Mirko - Maribor 10. ŠUŠTERŠIČ Darinka - Bovec 11. ZIRKELBACH Slavica - Kranj 12. ŽELEZNIK Janez - Ljubljana Pododbor RO za kulturo 1. BAUMAN-ČENČIČ Silva - Ljubljana ( splcrptaf ^ 2. BELAK Slavko - Ljubljana 3. BERČIČ dr. Branko - Ljubljana 4. JAMNIK France - Ljubljana (predsednik) 5. KOCIJAN Gregor - Ljubljana 6. KOSMAČ France - Ljubljana 7. SVOLJŠAK Drago - Nova Gorica 8. UJČIČ Andrej - Maribor Pododbor RO za zdravstvo in socialno varstvo 1. BLEJC Lucija - Ljubljana 2. BOLTAVZER Frenk - Maribor 3. BURNIK Janko - Jesenice 4. KAMENŠEK Marko - Ljubljana (sekretar) 5. LORENCI Marija - Trebnje 6. MEJAK dr. Sonja - Ljubljana (predsedni- 7. MLAKAR Oton - Ptuj 8. OGRIS Marijan - Ankaran 9. TOMAŠIČ Milica - Izola 10. ZUPANČIČ dr. Stane - Slovenj Gradec Pododbor RO za državno upravo in pravosodje 1. ČAHUK Geza - Ljubljana (sekretar) 2. FIRM Tone - Maribor 3. KANDUČ Stane - Koper 4. KLEMEN Tone - Ljubljana (predsednik) 5. KOBAL Katja - Ljubljana 6. LEKŠAN Jože - Koper 7. LENARČIČ Marina - Ljubljana 8. PAVLINA Zdenko - Celje 9. PEČAN Bogo - Ljubljana 10. PUREBER Marjan - Novo mesto 4. MUZlČ Milutin - Ljubljana 5. PAVLIČ dr. Marijan - Ljubljana 6. PAVLINA Zdenko — Celje (predsednik) Izdajateljski svet »Prosvetnega delavca" Pododbor RO za banke in zavarovalstvo 1. ČAHUK Geza - Ljubljana (sekretar) 2. BREZEC Alojz — Postojna 3. BUH Pavle - Celje 4. FABČIČ Branko - Maribor 5. FLORJANČIČ Marijan - Ljubljana 6. HACLER Albin - Ljubljana (predsednik) 7. HRAUSKV Libuša - Ljubljana 8. HRIBAR Angelca — Maribor 9. PAVLIČ Peter — Koper 10. PETERNELJ Lado - Ljubljana 11. RAIČKOVIČ MUorad - Ljubljana Organizacijsko-kadrovska komisija RO 1. GRČAR Slavko - Ljubljana (predsednik) 2. MUŽIČ Milutin - Ljubljana 3. PONIKVAR Igor - Celje 4. SBIL Marko - Kranj 5. SUVOROV ing. Jože - Ljubljana 6. ŠEBART Niko - Maribor 7. TAUTOVIČ Ivica-Jesenice Komisija RO za oddih in rekreacijo 1. CESTNIK Miha - Trbovlje 2. HVALICA Emil - Nova Gorica 3. INTIHAR Jože - Ljubljana 4. JERINA Mirjana - Ljubljana 5. LOVŠE Vojko - Lovrenc na Pohorju 6. MESARIČ Stefan - Koper 7. OCVIRK Sonja - Store 8. OMAHEN Sonja - Ljubljana (sekretar) 9. PREŠEREN Vida - Ljubljana 10. REPOVŠ dr. Dušan - Ljubljana (predsednik) 11. SLEMENSEK Franc - Olševek pri Kranju 12. ZUPANČIČ Jože - Ljubljana 13. ZUPANČIČ Stane - Novo mesto Osnovna šola „Tone 1. BITENC Ivan - Komite mestne konference ZK, Ljubljana 2. BOHANEC Slavko — Republiški sekretariat za prosveto,in kulturo, Ljubljana 3. BOŽNAR Srečko Tomšič", Ljubljana 4. ČAHUK Geza - Republiški odbor SindF kata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Ljub- 5. GALIČ France - Pedagoška akademija, Ljubljana n' - Prosvetni delavec, Ljubljana 7. KEJŽAR Polde - Centralni komite ZKS, Ljubljana 8. KLINAR Tone — Šolski 'industrijski kovinski center, Štore 9. KOMPARE Dušan — Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, Ljubljana 10. KUNEJ Marjana - Prosvetni delavec, Ljubljana J 11. MARČIČ Adi Vrunča", Celje Osnovna šola »Frana 12. MARUŠIČ Milan - Gimnazija, Koper 13. SUVOROV ing. Jože - Tehnična šola strojne stroke, Ljubljana (predsednik sveta) 14. TRČEK Jože - Zavod za prosvetno-peda-goško službo, Kranj 15. UNGER Marija - Pedagoška gimnazija, Maribor 16. VOŠNJAK Vera — Gimnazija pedagoške smeri, Ljubljana VI. FINANČNA SREDSTVA Komisija pododbora RO za spremljanje reforme pravosodnega sistema 1. BALOH Jože - Ljubljana 2. GRAHOR Andrej - Koper 3. KANDUČ Stane - Koper Za uresničevanje svojih nalog je republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije v letu 1969 in v letu 1970 razpolagal z dohodki na podlagi 9-odstotne udeležbe pri članarini. Izdatki so se gibali v okviru razpoložljivih dohodkov. Predsedstvo republiškega odbora vsako leto določa izdatke s proračunom in-zaključnim računom. Izdatki so znašali: - skupaj - za seje republiškega odbora, predsedstva RO, pododborov in komisij - za potne stroške - za osebne dohodke s prispevki - za druge stroške (pisarniški material, PTT stroške, najemnino, piblikacije itd.) Po zaključnem računu za leto 1969 534.743,45 29.403,50 27.522,85 350.322,60 127.494,50 Po proračunu za leto 1970 608.000 39.950 31.000 426.050 111.000 Finančno poslovanje redno pregleduje nadzorni odbor republiškega odbora. Številka: 02/4-2/1 Datum: 30/10-1970 Tajnik RO: Slavko GRČAR / Indeks 114 136 113 122 87 Predsednik RO: Vinko KASTELIC 'A SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Republiški odbor PROGRAM NALOG republiškega odbora SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE in njegovih organov za obdobje oktober 1970 — september 1971 PRILOGA »PROSVETNEGA DELAVCA« TKAJM 12 PROSVET . 1. S tem programom nalog vstopa republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije v četrto in poslednje leto svojega mandata. Kot vsa tri leta doslej se tudi v naslednjem letu želi posvečati najaktualnejšim vprašanjem življenja in dela članstva s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva, uprave, pravosodja, bančništva, zavarovalstva in drugih družbenih dejavnosti. Tudi v obdobju 1970-71 bodo republiški odbor in njegovi organi aktivno sodelovali z osnovnimi sindikalnimi organizacijami, z občinskimi in medobčinskimi vodstvi, z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije in njegovimi organi, s Centralnim odborom Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, z drugimi družbenimi organizacijami, s samoupravnimi organi in asociacijami ter z organi družbeno-političnih skupnosti. Ta program nalog je neposredno naročilo za republiški odbor in njegove organe je-pa tudi smernica za uskladeno politično delovanje vseh organov in organizacij Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in podlaga za njihove programe konkretnega delovanja. H. Na II. konferenci slovenskih sindikatov sta bila sprejeta statut Zveze sindikatov Slovenije in dokument o političnih ciljih in nalogah sindikatov Slovenije. Oba dokumenta pomenita podlago za konkretno aktivnost sleherne osnove sindikalne organizacije in vseh občinskih, medobčinskih in republiških organov sindikata obenem pa spodbudo in oporo za to aktivnost. Zato je pri programiranju nalog za naslednje enoletno obdobje treba oceniti lastne razmere tudi z vidika stališč in začrtanih ciljev v teh dokumentih in določiti konkretne naloge za njihovo uresničevanje. m. Republiški odbor, predsedstvo republiškega odbora, pododbori in komisije bodo v obdobju oktober 1970 — oktober 1971 opravili zlasti tele naloge: 1. NAČRTOVANJE DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA RAZVOJA SLOVENIJE Za javno razpravo je objavljen osnutek izhodišč za resolucijo o dolgoročnem ekonomsko-politič-nem razvoju Slovenije, kmalu pa bo na voljo tudi gradivo o srednjeročnem razvoju Slovenije. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije meni, da so republiški in občinski načrti nadaljnjega razvoja izrednega pomena, enako tudi razvojni načrti delovnih organizacij. Zato bo: - na plenarni seji obravnaval republiške osnutke dolgoročnega in srednjeročnega razvoja, zlasti z vidika družbenih dejavnosti; te dokumente bodo predhodno obravnavali tudi na razširjenih sejah pododborov RO. Rok: do konca leta 1970; - priporočil vsem občinskim in medobčinskim vodstvom sindikata, da na svojih plenarnih sejah obravnavajo osnutke načrtov razvoja svojega območja in republiške osnutke ter sporočijo se-stavljalccm pripombe in predloge; - težil k temu, da bi bila organizirana ustrezna aktivnost v delovnih organizacijah, ki bi prav tako morale čimprej izdelati dolgoročnejše načrte svojega razvoja in jih na načelih družbenega in samoupravnega dogovarjanja uskladiti med seboj in z načrti družbenopolitičnih skupnosti. 2. OBČNI ZBORI OSNOVNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ, Do konca leta 1970 bodo v večini osnovnih sindikalnih organizacij opravili redne občne zbore, ker je sedanjim vodstvom v večini potekla dveletna mandatna doba. Kot običajno je tudi letos prvenstvena naloga občnih zborov, da ocenijo delo sindikalne organizacije v pretekli dveletni dobi, sprejmejo smernice za delo v prihodnje, izvolijo izvršni odbor in nadzorni odbor, tam kjer je potrebno pa tudi delegate za občni zbor občinskega ali medobčinskega vodstva. Posebno skrb bi morali nameniti kadrovanju v nova vodstva osnovnih organizacij. Člane teh vodstev bi morali izbrati izmed najsposobnejših predvsem tudi mlajših članov sindikata, ki so pripravljeni dati svoj prispevek k razreševanju temeljnih življenjskih in delovnih problemov članstva. Republiški odbor in njegovi organi bodo sodelovali z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije pri pripravljanju vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih usmeritev za občne zbore, pomagali občinskim vodstvom in se po svojih članih udeležili čim večjega števila občnih zborov. Razen tega bodo pomagali občinskim in medobčinskim vodstvom, da bi do aprila 1971 organizirali seminarje za novo izvoljene člane izvršnih odborov osnovnih organizacij. Na teh seminarjih naj bi se novoizvoljeni člani podrobneje seznanili z organizacijo sindikata, vsebino njegovega dela in,z 'učinkovitimi delovnimi metodami. 3. PRIPRAVE ZA 111. KONGRES SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE IN III. KONGRES SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI JUGOSLAVIJE Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je bil ustanovljen na ustanovnem občnem zboru 8. in 9. aprila 1963 z združitvijo takratnih sindikatov zdravstvenih, kulturnih in prosvetnih delavcev ter delavcev državnih organov. Tako ustanovni občni zbori leta 1963 kot II. redna skupščina 29. maja 1967 sta imela značaj kongresov, saj so ju sestav-Ijali delegati izvoljeni v osnovnih in občinskih organizacijah. V 32. členu statuta Zveze sindikatov Slovenije je predvideno, da je najvišji organ sindikata posamezne dejavnosti republiški kongres in ne več občni zbor ali skupščina. Ker 1971. leta poteče štiriletna mandatna doba sedanjemu republiškemu odboru, bo jeseni 1971 III. kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. V pripravah na III. kongres je treba zlasti: - na seji republiškega odbora sprejeti odlok o sklicu III. kongresa (čas, kraj, dnevni red, ključ za volitve in način izvolitve delegatov); Rok: december 1970; - izdelati poročilo o položaju družbenih dejavnosti na Slovenskem in o delu sindikata med II. redno skupščino in lil. kongresom; Rok: april 1971; - pripraviti osnutke dokumentov III. kongresa o nalogah Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za nadaljnje štiriletno obdobje, o organizaciji in delu itd. in jih dati v razpravo osnovnim organizacijam in občinskim ter medobčinskim vodstvom; Rok: maj 1971; - organizirati občinske (medobčinske) predkongresne konference in izvoliti delegate za kongres; Rok: maj, junij 1971; - opraviti vse druge vsebinske organizacijske, kadrovske in tehnične priprave; Rok: september 1971. Vse navedene priprave omogočajo, da bi bil HI. kongres oktobra 1971. leta. Proti koncu 1971. leta bo tudi III. kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Vsi organi RO morajo sodelovati v vsebinskih in drugih pripravah za ta kongres, skladno z rokovnikom centralnega odbora. Dolžnost vseh organov in organizacij Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je aktivno in ustvarjalno sodelovati v pripravah za zvezni in republiški kongres, da bi oba kongresa resnično pripomogla k povečanju uspešnosti sindikata in k čim ustreznejšemu uresničevanju interesov našega članstva. 4. PRIPRAVE ZA II. KONGRES SAMOUPRAV-UA VCEV J UGOS LAVIJE Zavedajoč se velikega pomena II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije za nadaljnji razvoj samoupravljanja bodo organi republiškega odbora nadaljevali s pripravami za ta kongres tako, da bodo zlasti: - organizirali razgovor z delegati za kongres s področja šolstva in s predstavniki republiške konference ZMS o problematiki študentske in dijaške samouprave (podlaga monografija celjske gimnazije in drugo gradivo); Rok: november 1970; - pripravili konference samoupravljavcev v zavodih za socialno zavarovanje v novem sistemu zdravstvenega zavarovanja; Rok: november 1970; - sklicali posvete s posameznimi strokovnjaki, predstavniki društev, združenj in drugih zainteresiranih organov in organizacij za področje zdravstva, šolstva, kulture, uprave in pravosodja o nekaterih problemih, ki so obravnavani v sklepih RO o moralnih, idejnih in strokovnih vidikih dela družbenih dejavnosti (in v raziskavi „Med ideali in resničnostjo"). Med cilji teh razgovorov je tudi nadaljna organizirana aktivnost za izdelavo kodeksov poklicne etike; Rok: december 1970; - spodbudili nekatere občinske in medobčinske odbore Sindikata delavcev družbenih dejavnosti, da bi organizirali konference samoupravljavcev. Na njih bi izmenjali izkušnje s področja organizacije in delovanja samoupravnih organov in vloge sindikalnih organizacij v samoupravljanju delovnih skupnosti, da bi se dogovorili o ukrepih za določene izboljšave, zlasti glede samoupravljanja v delovnih enotah zdravstvenih zavodov in kulturnih ustanov in glede zboljšanja organizacije in metod delovanja samoupravnih organov; Rok za konference: od novembra 1970 do februarja 1971; - razpravljali o osnutkih dokumentov kongresa skupaj z izvoljenimi delegati in spodbujali k raz- pravi tudi osnovne sindikalne organizacije ter občinska in medobčinska vodstva. Rok: po objavi osnutkov dokumentov. 5. SPREMLJANJE PROBLEMATIKE OBLIKOVANJA IN DELITVE DOHODKA, SODELOVANJE PRI REŠEVANJU FINANCIRANJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN SPODBUJANJE DRUŽBENEGA DOGOVARJANJA Večletna praksa je utrdila spoznanje o nujnosti, da sindikat tekoče analitično spremlja problematiko oblikovanja in delitve dohodka ter da ustvarjalno sodeluje pri reševanju vprašanj s področja financiranja družbenih dejavnosti. Taka aktivnost sindikata je potrebna na republiški ravni, še posebej pa tudi v regiji in občinah ter v vseh delovnih organizacijah (organih). Pokazalo se je tudi, da je sindikat na vseh ravneh svoje organiziranosti nepogrešljiv dejavnik v družbenem in samoupravnem dogovarjanju kot iniciator, organizator in soustvarjalec. Mnogi sistemski in praktični ukrepi s tega področja so v znatni meri prav posledica konkretnih akcij sindikata. Za učinkovitost na tem področju je nujno potrebna večja iniciativnost in samostojnost vseh občinskih in medobčinskih vodstev ter vodstev osnovnih sindikalnih organizacij. Republiški odbor in njegovi organi bodo tudi v naslednjem enoletnem obdobju uvrščali akcije za ustrezno vrednotenje dela družbenih dejavnosti med svoje poglavitne naloge. Prizadevali si bodo za pravilno vrednotenje dela družbenih dejavnosti in za to, da bi dehtev po delu dala primerne rezultate v napredku organizacije in kakovosti delovanja. Med drugim bodo tudi: - sodelovali v razpravah o temeljih gospodarske politike za leto 1971, o bilancah skupne porabe in o osnovah in merilih za plačevanje dela posameznih zvrsti družbenih dejavnosti; - spremljali uresničevanje načel osnov in meril, ki so navedena v Katalogu-2 in se zavzemali za njegovo pravilno uporabo na ravni delovne organizacije (organa), občine, regije in republike; - usmerjali akcije občinskih in medobčinskih vostev sindikata delavcev družbenih dejavnosti pri nadaljnjem urejanju materialnega položaja družbenih dejavnosti in notranje dehtve dohodka; - sodelovali pri prizadevanjih občinskih in medobčinskih vodstev za sprejem samoupravnih sporazumov o delovnih razmerjih, po potrebi pa inicirali tudi sprejem takih sporazumov za vso republiko; - sodelovali v pripravah za sprejem družbenih in samoupravnih dogovorov na vseh področjih družbenih dejavnosti in zlasti na podlagi nove zakonodaje o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju, o kulturi in o socialnih zavodih. 6. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA DELAVCEV NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Organi republiškega odbora bodo sodelovali z organi republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije pri določanju stališč in akcij v zvezi s sistemskimi spremembami na področju stanovanjskega gospodarstva. 7. SODELOVANJE PRI REVIZIJI REPUBLIŠKE ZAKONODAJE IN PRI PRIPRAVLJANJU NOVIH REPUBLIŠKIH ZAKONOV, KI ZADEVAJO INTERESE DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V teku je revizija republiške zakonodaje. Republiški odbor in njegovi organi bodo po svojih predstavnikih v ustreznih komisijah republiške skupščine nadaljevali začeto sodelovanje pri pripravljanju sprememb in dopolnitev zakonov, ki zadevajo interese delavcev družbenih dejavnosti. O osnutkih pomembnejših predpisov bodo razpravljali tudi pododbori RO in po potrebi še predsedstvo ali tudi republiški odbor na plenarni seji. Med drugim bodo organi RO podrobneje obravnavali osnutek zakona o socialnih zavodih, osnutek zakona o gledališčih in osnutek zakona o vzgojno varstvenih zavodih, o nezadostno razvitih območjih in osnutek zakonika o družini in o združenem delu. Zaradi predvidenih sprememb političnega sistema se bodo republiški odbor in njegovi organi vključili v razpravo o novih rešitvah zlasti z vidika samoupravnega položaja upravnih delavcev. 8. URESNIČEVANJE NOVE ZAKONODAJE O ZDRAVSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Po večletnih pripravah in razpravah sta bila letos sprejeta zakon o zdravstvu in zakon o zdravstvenem zavarovanju in o oblikah zdravstvenega varstva. V teku so priprave za sprejem izvršilnih predpisov, za ustanovitev novih skupnosti, za sprejem statutov novih skupnosti in druge priprave za uresničevanje določb novih zakonov. Republiški odbor in njegovi organi bodo aktivno sodelovali v teh pripravah, posebno pozornost pa bodo namenili: - pripravam družbenih in samoupravnih dogovorov 6 programih zdravstvenega varstva in o vrednotenju dela zdravstvenih zavodov; - sodelovanju pri pripravljanju statutov komunalnih skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev; - pripravam dogovorov o stažistih, njihovem razmeščanju in nagrajevanju; - organizaciji izvrševanja zadev socialnega zavarovanja na sodobnih principih koncentracije, strokovnosti, samoupravljanja in odgovornosti; - usklajevanju ustrezne aktivnosti občinskih in medobčinskih vodstev sindikata na tem področju. Pretežni del navedenih nalog mora biti opravljen do konca leta 1970. Organi republiškega odbora bodo posebej sodelovali pri samostojnejšem oblikovanju enot združenega dela v zdravstvenih delovnih organizacijah in spremljali prizadevanja za funkcionalnejše povezovanje bolnišnic in drugih zdravstvenih zavodov. 9. USTANOVITEV KULTURNIH SKUPNOSTI Po obsežnih razpravah o kulturnih skupnostih in o financiranju kulturnih dejavnosti bodo jeseni 1970 predvidoma le sprejeti ustrezni zakoni. Že sedaj so v teku organizacijske in vsebinske priprave za ustanovitev in delovanje kulturnih skupnosti. Te naj bi zaživele v letu 1971. Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je sistemsko ureditev samoupravljanja in financiranja kulturnega področja ves čas uvrščal med svoje temeljne naloge in precej pripomogel pri urejanju nerešenih problemov. Zato bodo republiški odbor in njegovi organi skupaj z organi republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije še naprej aktivno sodelovali pri pripravah za konstituiranje kulturnih skupnosti za uresničenje družbenega dogovora in drugih zakonskih določb. Predvsem bodo: — sodelovali pri pripravi statuta republiške skupnosti, pri kandidiranju članov republiške skupnosti, pri izdelavi meril za financiranje, metodologije programiranja ipd.; — pomagali pri pripravah družbenih dogovorov o programu, financiranju in o drugih vprašanjih skupnega interesa; — koordinirali delo občinskih in medobčinskih odborov pri akcijah za ustanovitev in delovanje občinskih oziroma medobčinskih kulturnih skupnosti. Pretežni del navedenih nalog je treba opraviti do konca leta 1970, oziroma takoj po sprejemu zakona. 10. PROBLEMATIKA OTROŠKEGA VARSTVA Razvito otroško varstvo je pomemben sestavni del družbenega standarda in eden od temeljev za učinkovitost nadaljnjega vzgojnoizobraževalnega procesa. Zato so ukrepi za hiter razvoj otroškega varstva nujni tako glede povečanja kapacitet kot tudi v vsebinskem pogledu. Organi republiškega odbora bodo na podlagi gradiva republiške izobraževalne skupnosti in republiške skupnosti otroškega varstva obravnavali problematiko smotrnega razvoja mreže vzgojno-var-stvenih zavodov, financiranja dejavnosti in investicij, kadrov in podobno in dali ustrezne predloge. Rok: december 1970. 11. PROBLEMATIKA SREDNJEGA ŠOLSTVA Družbeno-ekonomska povezanost gospodarstva in izobraževanja je premajhna. Zato je nujno čim-prej uveljaviti tiste določbe zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki omogočajo neposred-nejšo povezavo, med drugim tudi s pomočjo posebnih izobraževalnih skupnosti. Prav tako je treba vzpostaviti čimbolj ustrezno mrežo srednjih šol. Pri obravnavanju teh vprašanj bo republiški odbor sodeloval z republiško izobraževalno skupnostjo in pristojno komisijo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Na podlagi dosedanjih razprav bo pripravljena informacija o posebnih izobraževalnih skupnostih in natančnejše določen načrt aktivnosti sindikata na tem področju. Obravnavano bo tudi uresničevanje akcijskega programa za izvajanje racionalizacije na področju vzgoje in izobraževanja (racionalizacija mreže, programi, osip, kadri, opremljenost šol in podobno). Rok: december 1970. 12. DRUGE TEKOČE NALOGE Razen nalog, ki so posebej omenjene v prejšnjih odstavkih tega programa, bodo organi republiškega odbora (predsedstvo, pododbor za šolstvo, pododbor za kulturo, pododbor za zdravstvo in socialno varstvo, pododbor za državno upravo in pravosodje, pododbor za banke in zavarovalstvo, komisije itd.) opravljali še druge naloge, ki jih bodo zahtevale razmere med letom. Poleg tega bodo nadaljevali z nalogami, ki so bile deloma zastavljene že v prejšnjih obdobjih kot npr.: - obravnavanje problematike uvajanja sodobne računske tehnike v družbenih dejavnostih ter pravilnega urejanja položaja prizadetih delavcev; - analiza delovanja izobraževalnih skupnosti; - zaposlovanje pedagoškega kadra v Sloveniji; - sodelovanje v razpravah o vzrokih osipa v osnovni šoli in pomoč pri odpravljanju le-teh; - sodelovanje v razpravah o komunalni samoupravi, interesnih skupnostih in asociacijah delovnih organizacij družbenih dejavnosti; - analiza kadrovske sestave v denarnih in zavarovalnih zavodih; - reforma pravosodnega sistema; problematika oddiha in rekreacije; - ustanovitev konferenc Osnovnih organizacij zavarovalnih zavodov in zavodov za socialno zavarovanje; - spremljanje uresničevanja stahšč republiškega odbora in njegovih organov ter konferenc osnovnih otganizacij za področje notranjih zadev, carine in civilnih oseb v službi JLA; - sodelovanje pri pripravljanju družbenega dogovora o štipendijah in posojilih študentom; - - spremljanje dela občinskih in medobčinskih vodstev z obiski članov RO in na druge primerne načine; - nadaljevanje stikov s sorodnimi sindikati sosednjih pokrajin v skladu s programom republi-3cega sveta Zveze sindikatov Slovenije in centralnega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije; - proučitev sistema odgovornosti v sindikalni organizaciji; - itd. Republiški odbor bo predlagal ustreznim strokovnim institucijam nadaljevanje raziskave o odnosih med izvajalci uslug v družbenih dejavnostih in uporabniki teh uslug (kot npr. odnos zdravnik - pacient, učitelj - učenec in podobno- po potrebi pa tudi druge raziskave. IV. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je na XI. plenarni seji dne 30. oktobra 1970 sklenil, da NAJ BI VSI OBČINSKI IN MEDOBČINSKI ODBORI SPREJELI PROGRAM DELA ZA LETO 1971, NAJPOZNEJE DO 15. DECEMBRA 1970. V programu naj natančno določijo naloge, ki jih bodo opravili v naslednjem letu, roke, nosilce in načine delovanja. Za zagotovitev enotnosti akcije vseh vodstev Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije naj vsi občinski in medobčinski odbori predvidijo v svojih programih zlasti tudi naloge, ki so navedene v razdelkih 1., 1., 3., 4., 5., 8. in 9. programa nalog republiškega dobora. Prav tako NAJ SPREJMEJO DO 15. DECEMBRA 1970 PROGRAM NALOG ZA LETO 1971 VSI IZVRŠNI ODBORI OSNOVNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ. Tudi v teh programih je treba opredeliti naloge, roke, nosilce, metode itd. povsem konkretno in zagotoviti uresničevanje, v Programe nalog za naslednje leto naj izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij uvrstijo zlasti: - aktivno sodelovanje pri pripravljanju kalkulacij in zahtev za pravilno financiranje dejavnosti njihove delovne organizacije v letu 1971' na načelih, osnovah in merilih Kataloga - 2; - aktivnost pri prilagajanju notranje delitve dohodka in osebnih dohodkov načelom, osnovam in merilom Kataloga - 2; - prizadevanje za sklenitev samoupravnih dogovorov o delovnih razmerjih na temelju 4. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 12/1970); - uresničevanje sklepov IX. plenarne seje republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije o moralnih, idejnih in strokovnih vidikih dela v družbenih dejavnostih; - spremljanje in kritična analiza dela samoupravnih organov, predlogi za izboljšanje njihovega dela; tudi uskladitev statuta s XV. ustavnim amandmajem, kjer tega še niso opravili; - sodelovanje v pripravah srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja delovne organizacije (glej temeljni zakon o družbenem načrtovanju. Uradni list SFRJ, št. 28/1970); ■ - razprava o gradivu za III. kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in sodelovanje v drugih pripravah na ta kongres skladno z napotki republiškega odbora; - temeljite vsebinske, organizacijske in kadrovske priprave na občni zbor osnovne sindikalne organizacije in izvedba občnega zbora, kjer je od zadnjega občnega zbora preteklo dve leti; - ugotovitev, kateri zaposleni delavci niso člani sindikata in njihovo včlanjenje; - redno plačevanje in odvajanje članarine; - razprava o ustreznosti lastne organiziranosti in ukrepi za zboljšanje (glej napotke predsedstva republiškega odbora o izpolnitvi organizacije in delovnih metod sindikalnih organizacij in vodstev, št. 02/2-1/1 z dne 7. maja 1969 in statut Zveze sindikatov Slovenije, objavljen v knjižici „11. konferenca slovenskih sindikatov,,); - priprave na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije, zlasti tudi temeljita razprava o stališčih (sklepih), ki bodo sprejeti na tem kongresu; - strokovno in družbeno-politično izobraževanje delavcev; - ukrepi za smotrno rekreacijo delavcev; - druge naloge, ki jih narekujejo življenjski in delovni problemi oziroma interesi članstva osnovne sindikalne organizacije. Izvršni odbori osnovnih organizacij naj programe dela za leto 1971 pošljejo v vednost svojemu občinskemu oziroma medobčinskemu odboru najpozneje do 30. decembra 1970. V. Pododbori in komisije republiškega odbora morajo sprejeti operativne načrte za uresničenje nalog, določenih s tem programom in drugih nalog, ki jih terja problematika njihovega delovnega področja. Številka: 02/4-1/1 Datum: 30/10-1970 Tajnik RO: Predsednik RO: Slavko GRČAR Vinko KASTELIC I »c> ) ' '. v ; ■ . • . / - " • ■ - ■ ' ", : ; • < • ' Stran 1 S o p > o !S Ne glede na to, kaj in kje kdo poučuje - povsod pričakujejo, da bodo prav prosvetni delavci pripravili slavnostni spored za novoletno praznovanje. Prireditev je navadno tudi uvod v obdarovanje Dedka Mraza. Kakorkoli že -ljubko lutkovno igrico NOVOLETNO PRAZNOVANJE lahko uprizorite samostojno ali pa z obdaritvijo otrok. Brez obdaritve traja približno pol ure. S svojo preprostostjo in prisrčnostjo — oživele igrače ter kombinacija živega in lutkovnega odra - si igra hitro pridobi otroške gledalce, pa tudi odraslim je prijetna. Glede izvedbe je tolikanj nezahtevna, dajo lahko v kratkem času pripravijo tudi tam, kjer nimajo lutkarske skupine. Upamo, da nam boste sporočili, kako ste uspeli. Novoletno praznovanje ŽIVE OSEBE: LUTKE: LUTKOVNE FIGURE: MAMA DEDEK MRAZ PUNČKA MEDVEDEK MOJSTER JADRNICA VLAK KROGLA KEGELJ PRIZORIŠČE: Španska stena, pred njo mamin stol in Jakčeva pručka. MAMA (stoji pri novoletni jelki, kot da prižiga svečke ali obeša okraske nanjo. Nato prisluhne ob steni): Jakec je zaspal. Slišim ga, kako diha. (Se obrne k publiki.) Ves večer je bil pokonci, da bi videl Dedka Mraza in kakšne igrače mu bo prinesel za Novo leto. Sedel je tule na pručki, gledal , in poslušal, od katere strani se bo prikazal Dedek s svojimi sanmi. Potem je naenkrat zaspal, da sem ga morala odnesti v posteljo. Sezula sem mu čeveljčke, pa se je zbudil in vprašal: „Ali je Dedek že v kuhinji? “ Ampak Dedka še ni od nikoder, Jakec pa spi kot polh. (Zaskrbljena.) Samo da se dobremu starčku ne bi kaj zgodilo na cesti; posebno zdaj, ko je toliko avtomobilov v našem mestu? Ne, saj to ni mogoče. Saj se mu morajo vendar vsi umakniti s poti, na križiščih morajo goreti zelene luči, da lahko čim hitreje pride ti o svojih malih prijateljev, ki vsepovsod čakajo nanj. - (Zase.) Tako rada bi ga videla! Kaj ga je že prosil Jakec? (Potegne pismo iz žepa.) Sinoči namreč, ko sem ugasnila luč in se mu je zdelo, da že spim, je tiho vstal, šel po prstih do moje postelje in mi položil na zglavje takole pismo: „Ljubi Dedek Mraz! Lepo Te prosim, da mi na dan Tvojega praznika prineseš 1 nalivno pero, 1 škatlo Mehanotchnike, pa ne številko 1 ampak številko 3, ker imam že številki 1 in 2 in mi manjka samo še 3, pa 2 din, da si bom kupil žvečilni, ker pri nas vsi fantje žvečimo, pa še eno bolj veliko lokomotivo z vagoni in sladkarij ne pozabi in še spominsko knjigo te prosim. Lep pozdrav od Tvojega Jakca." Takole je napisal! - (Zase.) O, kako sem trudna! Ves teden pred Novim letom sem pospravljala, čistila, prala. Jakec mi je pomagal. Jaz sem pometala z veliko metlo, Jakec pa z majhno metlo, jaz sem oprala rjuhe, Jakec pa svoje robčke, jaz sem očistila pohištvo, Jakec pa knjige in svetilke, jaz sem iztepavala preprogo, Jakec pa svoje hlačke, ki jih je imel za na dvorišče — polne prahu so bile, kamenčke je imel v žepih, prazne škatlice od globina, vrvice, žico, gumbe . . . Vse sva uredila, da bi bilo lepo za Dedkov obisk. Nič čudnega, da sva tako trudna. (Zazeha, prisluhne.) Pst! Nekaj slišim! (Prisluhne, tišina.) Nič! Samo zdelo se mi je. (Gre k stolu.) Noge me nič več ne drže. Kar sedla bom in se malo odpočila. (Sede, se oklene naslonjala, da bi nekoliko zadremala. Premor. - Nato glas zvončka in udarci Dedkove palice.)... O, moj bog, on je! (Vstane in se prikloni.) DEDEK (ljubeznivo): Seveda sem jaz, gospa. Nič sc ne bojte! MAMA: Oh, gospod . . . gospod Dedek Mraz, oprostite mi, ne bi smela ostati tako dolgo pokonci. Morala bi že spati. .. DEDEK: Nič hudega! Ce otroci bedijo, nikoli ne pridem. In če ne spijo zato, da bi videli, kako bom prišel, že poskrbim, da zaspijo. Očetje in mamice pa me nikoli niso motili. Celo rad se kdaj pa kdaj srečam z njimi, posebej, če imajo pridne otroke, dobre malčke, ki jim ni treba nositi grdih šib ali hudih opominov. Vi ste torej mamica tega srčkanega Jakca, ki spi tamle v sobi? MAMA: Ja, gospod. DEDEK: Gospod! . .. Lepo vas prosim, gospa, recite mi Dedek Mraz, tako kot mi pravijo vsi! Ali sem kaj podoben gospodu? In dovolite, da sedem. Ne, kar obdržite svoj stol, jaz bom vzel Jakčevega. Prejle ste govorili; poslušal sem vas tam zunaj in sem se vam prišel zahvalit, da ste vse tako lepo pripravili za moj obisk, vendar . . . MAMA: O, saj vidim, da letos nimate nič igrač, kajne. Dedek Mraz? Škoda, prav tega sem se bala! DEDEK: (plane v smeh): Kaj vam ne pride na misel! Imate pa slabo mnenje o Dedku Mrazu! Ravno to sem hotel reči: vendar bodite potolaženi, imam igrače. Dokler bo kaj otrok, s čevlji ali brez, bodo tudi igrače za Novo leto; igrače Dedka Mraza, od najstarejših do zadnjih novosti, od najbolj preprostih do najbolj imenitnih, od lesenega vozička do električnega vlaka, od papirnatega zmaja do aviona. Ce bi mi bil kdo recimo pred 300 leti rekel, da bom lepega dne prinašal otrokom aviončke, leteče krožnike, rakete, bi ga imel za šaljivca! MAMA: Torej imate igrače! Imate Mehanotehniko, loko ... lokomotivo? DEDEK: Imam Mehanotehniko, imam lokomotivo. MAMA (vznemirjeno): Vendar ... (vstane). Oprostite mi, ampak ... saj nimate ničesar š seboj. Dedek Mraz. Nobene vreče, nobenega koša. DEDEK: Ah, seveda, koš! Še zmeraj si me zamišljajo s košem. Nekoč sem ga nosil. Bil je čudovit koš, ki sem iz njega jemal, ne da bi se kdaj izpraznil. Samo - bil sem malo podoben strašilu in lutke, igrače in pajaci, ki sem jih spravljal tja noter, so me imeli za Bavbava. Razen tega pa je koš utrudljiv in nepotreben. MAMA: Kako pa potem napravite? DEDEK: Vidite, draga moja hčerka - lahko vam tako rečem, ker sem stari oče vseh starih očetov - vidite, draga hčerka, igrače so zame živa bitja kot vi ali jaz. Govorim z njimi, one me poslušajo, mi odgovarjajo, ubogajo moje ukaze, stopajo za menoj v vrsti, zdaj vidne, zdaj nevidne. Tako skozi tisoče in tisoče hiš opravljam svojo pot praznega hrbta, praznih rok, s prazno malho. MAMA: Pa boste poklicali igrače za mojega Jakca? DEDEK: Priklical bom igrače za Jakca. Prikazale se bodo tam zgoraj. In vsaka od njih vam bo zapela svojo pesmico. Začnimo! Najprej ... MAMA: Oh, Dedek Mraz, železnico . . . DEDEK: Vem, vem: železnica in Mehanotehnika. Ampak ta dva bom pri-hranil za konec. Najprej bi dal Jakcu nekaj igrač, ki ni mislil nanje, ki ga bodo presenetile, igrače, ki jih bom jaz sam izbral! Glejte, rad bi mu dal na primer jadrnico! MAMA (vesela): O! DEDEK: No, kar sedite sem k meni. Tako, zdaj pa pridi, moja mala ladjica! (Zaploska ali udari s palico po tleh.) LADJICA (pride med ..pihanjem vetra" izpod stranske stene na desni; najprej zastavica na jamboru in konica jadra, nato se barčica v potegu dvigne-in ponosno zapluje na igralno polico čelne stene, kjer se ustavi in zasuka proti gledalcem): Saj nisem tako majhna, Dedek Mraz! (Poje pesmico in se sorehaia eugare sem in tia. V nremoni med nBema *— ' Lesena, iaračka (1 Bi Tene) JAHčl BrTEfrC Jaz i - o Ja - ke.c sel na morje f tja> ko DO Ja - «ec Stran po - jk - aaj i -H i vzel me ssa-bo bo) se - ve. mu pa- vjf - n - ko bom u- sla. ¥ * o 2 DEDEK (mami): Vidite, ta je najbolj pametna ladjica izmed vseh. (Ladjici.) Pojdi zdaj lepo k Jakcu v sobo, moja prijazna barčica, in se postavi pod njegovo novoletno jelko. Jakec te bo jutri navsezgodaj že potreboval. JADRNICA: Že grem, Dedek Mraz! Že jadram! (Izgine med močnim pihanjem na levi.) MAMA: Kakšna lepa igrača, Dedek Mraz! In ob slabem vremenu, ko Jakec ne bo mogel ven, bo spuščal jadrnico po kopalni kadi. DEDEK: Ali pa se igral s kakšno drugo igračo. Svojo spretnost bo preizkušal na primer s podiranjem kegljev. MAMA: Kaj bo imel keglje? DEDEK: Seveda! Pritecita, kegelj in krogla! (Zaploska.) KEGELJ: (Priskaklja od leve in se pri tem neprestano obrača, kot da ga zasledujejo. Togo obstane na desni strani igralne police.) KROGLA: (Nastopi z nekaj skoki, se ustavi in grozeče zavrti.) DEDEK (se smeje): Ta dva se kar naprej prepirata. KROGLA: Pazi se, kegelj, da te ne podrem! (S skokom in zvokom poudari grožnjo.) KEGELJ (zasopel, a izzivalno): Kar poskusi me podreti! KROGLA: Čuvaj tace, čuvaj rebra/čuvaj nos! (Se odmakne nazaj, da bi vzela zalet.) KEGELJ: Kar daj, krogla, kar teci. KROGLA: Ti bom že pokazala, norčevati se iz mene! (Se zaleti, podre kegelj in jo ucvre nazaj.) KEGELJ (se pri priči postavi spet pokonci): Kar daj, krogla, kar daj krogla, kar daj še enkrat! KROGLA: Pazi se. Kegelj! KEGELJ (se obrne h gledalcem in zapoje): L kitico KROGLA (proti gledalcem zapoje): II. kitico Kegelj in Krogla. (7. airenc ) rt i ;H .s v Hh J' 3 kakšna. * dedek Mraz jemljeta in dajeta malčkom. Enkrat prineseta darila na polico kegelj in mojster, drugič punčka in medvedek — dvojice se med seboj menjajo — manjše zavoje pa lahko pripelje medvedek na jadrnici ali mojster na vlaku. Če so za darila smučke ali sanke, jih prinesejo vsi in to seveda med strašnim sopihanjem. Da se darila ne izmuznejo iz rok lutk, jih lutkarji pridrže od spodaj s prosto roko, ki pa mora ostati nevidna. Veselo bo, če bo kak otrok deklamiral ali zapel dedku Mrazu pesmico, pa mu bo zaploskala ali ga vzpodbudila lutka. Na vse ostale domisleke pa bodo prišli igralci spontano med predstavo in obdaritvijo. Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti govoril o osipu obraževalne skupnosti - uspeha pri tem zefo pomembna vpraša-osnovne šole ne bo mogoče nja in da bo o njih moral še raz-zboljšati. Odbor je sodil, da gre pravljati. J. S. Srečanje na beneškem bienalu Na seji, ki je bila minulo 'edo v Ljubljani, je izvršni od-w republiške izobraževalne •upnosti najprej govoril o pri-ftvah finančnega načrta repnike izobraževalne skupnosti 1 republiško izobraževalno hipnost v 1971. letu. V zvezi s ■>n pravzaprav še ni mogoče ■či nič bolj konkretnega kot 'los poleti, ko je republiška ‘obraževalna skupnost na pod-, znanih sklepov slovenske hipščine iz 1968. leta sestavila fčrt in predlog za financiranje ^venskega šolstva v 1971. 'tu. Omenili pa so, da republika izobraževalna skupnost opa-s> da je premalo sodelovanja ted njo in drugimi sestavljavci ^venskega finančnega načrta 8 prihodnje leto. Odbor je razbijal na tej seji tudi o izhodi-(ih za pripravo finančnih meril ^1971. leto. Izredno zanimiva in - lahko I zapisali — nova je bila razpra-8 o osipu učencev v osnovnih 8 drugih šolah. Ni izhajala iz ^otovitve, da je ta osip toliko ^ toliko odstotkov ter da je v Hem kraju za toliko odstot-°v večji kot v drugem kraju, tfnpak je izhajala iz ugotovitve, h deset in deset tisoč otrok 'Naja za zmeraj brez dokonča-8e osnovne šole. In ne samo to. tisoči in tisoči otrok so potis-^kni v položaj, ko jih iz dneva II dan tepe neuspeh v šoli. Tako ^znamovan učenec je dobil bat ne samo za svoja šolska *ta, ampak za vse življenje. Krivica, ki tepe tisoče in ti-naših otrok, izvira iz tradi- cionalne šole, v kateri je še vse preveč podedovanega uradniškega duha, tistega duha, da šola vzgaja človeka, ki bo delal kot uradniški sluga in ki ne bo mislil s svojo glavo. Učni načrt osnovne šole je tako napet in celoten ustroj šolskega dela tako uravnan, da je za učitelja in učenca prvi pogoj, ■ da formalno predelata zelo zahteven učni načrt, pa če za to so objektivne in subjektivne možnosti ali jih pa ni. Učitelj nima časa - ali ga pa tudi niso naučili in navadili -da bi se posebej in bolj ukvarjal z otrokom, ki snov težko zmaguje. Otrokova nezadostna ocena se tako spremeni v odstotek, ki bo predstavljal osip, nimamo pa pri tem časa pomisliti na usodo tega otroka. V šoli ni ■ časa in največkrat tudi možnosti ne, da bi otroku zbudili veselje do učenja, se pravi do dela, ni časa, da bi ga lahko pedagog vodil od uspeha do uspeha in ga tako spodbujal, da bo voljan dati od sebe vse, kar zmore. Namesto tega pa togi šolski sistem s svojimi objektivnimi in subjektivnimi posledicami ubija takim učencem vsako voljo in vsako veselje do dela. Drugače tudi ne more biti, če pa te otroke vsak dan leta in leta tepe z oznako, da so nesposobni. Šola se je usmerila k učnemu načrtu, namesto k otroku. Marsikaj bo treba spremeniti, da bo središče dela v šoli resnično postal otrok, učenec. Brez takih sprememb - tako so menili na seji izvršnega odbora republiške iz- Med letošnjimi grškimi raz-stavljalci na beneškem bienalu izstopa kipar Yannis Parma-keliS, rojen na Kreti 1932. Kratek pogled nazaj na novogrško plastično ustvarjalnost nam pokaže, da je odličnemu kiparstvu neoklasicizma v 19. stoletju sledilo obdobje povprečnih dosežkov vse do druge svetovne vojne. Po tej pa je pričel razcvet nove generacije z najpomembnejšimi umetniki: Capralos, Apartis, Zongolopoulos, Lou-kopoulos, Pappas, Lameras, Apergis in Coulentianos. Med temi umetniki z novimi pobudami in revolucionarno formo zavzema pomembno mesto letošnji razstavljalec Parmakelis. Šolal se je v Atenah in v Parizu na Ecole des Beaux Arts in razstavljal v Atenah,-Aleksandriji, San Paolu, Bukarešti in na EXPO v Osa ki (1970). Po sodbi mnogih je njegova plastika zelo občutena in lep prikaz kvalitete, sloneče na tisočletjih. Grki človeka ne zmorejo postaviti v drug plan in zanje, kot kaže ostaja človek merilo vseh stvari. Prav je tako. Ob vseh mogočih eksperimentih na bienalu, katerih avtorji s svojimi idejnimi in formalnimi rešitvami daleč zapuščajo področje upodabljanja in oblikovanja, ostaja Parmakelis zvest teži večno zastavljenih nalog. Tokrat jih je rešil zelo dobro. Oglejmo si pred nami nastajajočega človeka. Tistega človeka, za katerega je dejal grški filozof Demokrit, da je prav tako sestavljen iz materialnih delcev kot priroda sama, iz okroglih njegov duh in iz oglatih njegovo telo. Kaj ni na naši podobi plastike nekaj Demokri-tovega duha? Če nadaljujemo še korak do helenistične filozofije Epikura, ki potrdi Demokri-tov atomizem in pravi, da je življenje slučajni spoj atomov in smrt prav tako slučajno slovo atomov, potem spoznamo, da grški kipar pozna svojo tradicijo in je ta veliki nauk ovekovečil s prekrasno stvaritvijo. Človek pred nami ne nastaja kot biološko bitje, ampak kot malik samega sebe, samemu sebi, kot spomenik človeku. Nanizane mase se še niso spojile, osrednja masa že kaže, da gre za tvorbo človeka, toda ustavljena je v neki fazi odmora. Lahko bi dejali: Ali ima smisel stvoriti, ko vemo, da se bo raz tvorilo? In v njegovem delu uresniči. Čuti kip je izdelan v jazi, ki kaže ne- potrebo, da da „smisel“ temu, gotovo, nedovršeno. Človek je kar dela. Kipar je famtik, ki zmogel delati le do tod, funk- išče globino stvari. V tem ga cije mu ni uspel dati. Če ga ne vodi močan instinktivni talent, more oživeti, naj ga pusti v tej Parmakelis veruje v svoje tridi-fazi. menzionalno kiparstvo. V eno- Kipar izraža dejbrmirano ob- stavni kiparski prepis ne ver-liko z mnogo bojazni v poiz- jame. Zanj kiparstvo ni struk-kusu, da obleče, spravi v ze- tura, ampak globina. Opazujoč meljski kalup substanco življe- to dovršeno, lahko nadaljujemo nja. Prav to substanco pa išče v razmišljanje, da to ni torzo, da svojem delu. To pa je prav sub- pa so mnogi ljudje podobni tej stanca njegovega umetniškega podobi nedovršenosti, četudi so deta. Zato njega ne zanima „te- spojeni in žive. matična epizoda", četudi se mu IGOR PLEŠKO Najprej priznanje, potem denar Pogovor ob jubileju Staneta Habeta se je spremenil v pogovor o domžalski glasbeni šoli Komajda bi verjeli, da je bila sedanja domžalska stavba zavoda za Masbeno izobraževanje nekdaj dom vseh mogočih krajevnih organi-*acij. Danes je namenjena samo glasbeni dejavnosti, kajti „čimvečje ,e bilo razumevanje do glasbene šole, tem več organizacij je odšlo iz ^ hiše", ki je danes prav gotovo ena najlepše urejenih glasbenih šol. y dat ni leseni stropi so napravili prostore modernejše, polepšale so nb funkcionalno razporejene svetilke in okrasno zelenje, ki bi ga btto, skupaj zbranega, prav gotovo za čeden rastlinjak. Prepleskane ‘tefie so goljufija, saj te prepričujejo, da si je vsa domžalska šola '‘“dela bahavo tapetno preobleko. Pod živobarvnimi slikami, s kakimi so se trudili učenci domžalskih osnovnih šol, postanejo stene Mjana barvna paleta. Instrumenti in notna stojala kot da so sestav-n' del teh olepševalnih elementov. . Prvo nadstropje, ravnateljeva sobica: s stene pogleduje ciganska ^Potica s kitaro. To bi moral biti pravzaprav jubilejni intervju ob fvnateljevi petdesetletnici. Toda zdi se, da ravnatelj Stane Habe akega intervjuja ne mara. Niso mu kdovekaj pomembni njegovi °Jebni podatki, v pripovedovanje venomer vpleta glasbeno šolo. [° niti ni presenetljivo, saj je postala sestavni del, smisel njegovega Oljenja in dela. Uspehi te šole so mu prinesli najbrž najlepše tre-hpfke in priznanja za delo. In vendarle je zanimivo, da je temu Vrhničanu, ki je od leta :s32 pravzaprav Domžalčan, oče namenil ključavničarski poklic, Oljenje pa mu je poklonilo muziko. Oživljanje kulturno-prosvetnega življenja, kamorkoli pridejo -0 je značilno za ljudi, kakršen je Stane Habe. Pove, da je začel v "Srcu" Suhe krajine, v Hinjah, se po osvoboditvi - potem ko je Oživel vojna leta v zaporih in taboriščih - vrnil na Vrhniko, kjer organizirali godbo; tu je vodil razne zbore - mešani ženski in ^oški pevski zbor KUD Stane Dobovičnik. Poklicali so ga v Beo-'®ad k vojakom, pa je postal korepetitor zbora JLA. In zopet v*hnika, kjer je prevzel mesto učitelja glasbe na tedanji gimnaziji, "testo kapelnika in vodstvo pevskih zborov. Nato so odločili, naj poučevat na kranjsko gimnazijo, Domžalčani pa so mu ponudili j^žbo glasbenega učitelja na nižji gimnaziji v Domžalah. Leta ?59, ko sta se združili občini Domžale in Mengeš, sta postali tudi pmžalska in mengška glasbena šola enoten zavod. Dirigentsko pa-‘co ravnateljevanja je prevzel Stane Habe. Z domžalsko šolo ugla-fne pa so danes tudi podružnične šole v Moravčah, Radomljah in ^ogomliu. Domžalske glasbene šole pravzprav niti ni treba posebej pred-^vljati, toliko smo že slišali o njenem delovanju. Po čem je slava psbene šole, kakršna je vaša in kakšna je bila pot njenega razvoja? vprašala ravnatelja Habeta - Razumljivo je, da tudi pot naše glasbene šole ni bila z rožami "psu ta. Veliko volje in prepričevanja je bilo treba pa tudi truda, da ‘ je šola izoblikovala današnjo podobo. Od skromnih začetkov shsbene šole, ki je ob prizadevanju posameznih entuziastov neneh-^ rasla, se je razvila današnja ustanova, ki je svojo dejavnost predam vsebinsko širila Pestra dejavnost je pripomogla, da zavod ni ostal sam sebi namen, temveč eden pomembnih dejavnikov pri splošni vzgoji mladine in nosilec širokega kulturnega poslanstva Zato tudi občani niso ostali ravnodušni in so vsestransko pomagali pri razvoju zavoda. Najprej smo dobili priznanje, potem denar, saj je bilo očitno, da so prizadevanja za uveljavitev reformirane šole in sodobnejši koncept vzgoje našla odmev tudi v glasbeni šoli Sodobna glasbena vzgoja se je odzrcalila v številnih kulturnih skupinah in ansamblih. Glasba, skovana v stoletjih, je našla v mladih ljudeh s posredovanjem zavoda svoje ljubitelje in posrednike. Pomen glasbene šole na območju, kakršno je domžalsko? - Približali smo glasbeno vzgojo otrokom v določenih krajih, v območju, kjer žive. S tem smo dobili velik del zagovornikov. Ni bilo večje kulturne prireditve ali praznovanja v gospodarskih organizacijah, da ne bi povabili k sodelovanju tudi naših gojencev. S tem smo si pridobili ugled. Nikdar nismo nastopali v prazni d\ rani Občinstvo nas je s svojim priznanjem podprlo, to pa nam dajalo novih pobud za delo na glasbenem področju. Starši so začeli zanimati za uspehe svojih otrok, za glasbeno vzgojo, nove šili so se za lepo muziko. To pa je hkrati tudi neposredna glasbe vzgoja odraslih. Kaj bi rekli o delu glasbenih učiteljev v prvih letih po osvot ditvi in danes? Gotovo je, da smo najtežja bremena nosili vendarle starejši u< telji, mlajši so prišli na uglajeno pot. Začeli smo delati v slat materialnih pogojih, treba je bilo preusmeriti poglede ljudi na gh beno dejavnost, podreti pregrajo miselnosti, da glasbena vzgoja privilegij nekaterih. Skratka, ustvariti je bilo treba tradicijo. Kako je danes s kadrovsko zasedbo učiteljev glasbe na glasben in osnovnih šolah? — Za glasbene šole bi bilo vse najlepše urejeno, če bi vsaka šola sama poskrbela za kadre, predvsem kar zadeva šolanje. Neradi pa hodijo učitelji poučevat v osnovne šole. Ne zato, ker bi se bali dela - glasbene vzgoje v razredu, temveč zaradi skupinskega dela z zbori. Vzrok je na dlani: v mnogih osnovnih šolah nimajo zagotovljenih delovnih pogojev - primernih pevskih sob, v katerih bi našli dobre inštrumente; vaje šolskih zborov pa pogosto ovira dvoizmenski pouk. Tako najde glasbenik med eno in drugo izmeno komajda čas za poučevanje. Z zbori pa bi morali vaditi vsaj trikrat tedensko po eno uro. Vaše delo je nedvomno zelo zahtevno - ali si kdaj zaželite bolj mirnega poklica? - Nikakor. Imam žilico, da sem nenehno nekje. Rad doživljam, da se trud, ki ga vloži šola v svoje delo, tudi pokaže. Uspeh je kol motor, sila, ki te žene naprej in te spodbuja k novim akcijam. Kaj svetujete mladim učiteljem, ko pridejo na vašo šolo? - Želim jim predvsem, da bi se vživeli v kolektiv, da bi sodelovali z mladino, znali mlade ljudi pritegniti k delu, jih navdušiti za glasbo, ki človeka uravnovesi, mu provzgoji delovne navade in mu hkrati polepša življenje. Učenca je treba naučiti spoštovati delo, kulturno zapuščino naših prejšnjih ustvarjavcev, predvsem slovenskih. Ne pravimo zaman, da je glasba tista, ki ne pozna meja. Mnogo glasbenih pedagogov poznate. Katero značilnost jim pri pisujete? — Bistvena lastnost je tekmovanje med glasbenimi pedagogi, k, nastaja pravzaprav že zaradi same zvrsti dela. To je nenehna primerjava pedagogovega dela z učenčevim Pedagogovo individualno dele je bolj očitno v glasbenih šolah kot v drugih. Bolj do izraza pride, saj ga je treba predstaviti tudi v obliki javnih nastopov. Pri vsem tem se ustvarja neka pozitivna „klima", ki pa ima včasih lahko tud, negativne posledice, če nastopijo nezdrave ambicije. Kakšna je pri tem ravnateljeva naloga? Uravnavati prehude ambicije in individualne težnje. Katero pravilo je za vas najvažnejše? - Tisto, ki pravi, da se mora človek naučiti vrednotiti in spoštovati tudi delo svojega sodelavca. Vse je treba delati z voljo in optimizmom. Ravnatelj Stane Habe je večkrat poudaril, da si je šola veliko pomagala tudi sama, da niso čakali na „mano z neba". S tem je mislil šolanje glasbenih pedagogov po principu „kroženja kadrov". Glasbena šola je sama poslala pedagoge v nadaljnje šolanje na srednjo glasbeno šolo in nato na glasbeno akademijo. Ti učitelji pridejo potem zopet poučevat na „svojo" glasbeno šolo. Kakšne so prednosti takega .kroženja"? - Učitelj nima stanovanjskih problemov, pozna okolico in ljudi ter se laže vrašča v okolje. Naša šola je sama poskrbela za svoje kadre in pripravljala seminarje. V tistih prvih kritičnih letih smo zaposlili študente, nekdanje gojence naše glasbene šole, ki so poučevali in hkrati študirali Sedaj, po enajstih letih, imamo na šoli, ki jo obiskuje 400 učencev, sedem diplomantov glasbene akademije in tri predmetneiičitelje, ostali učitelji (razen tistih, ki imajo več kot 25 let službe) pa študirajo na glasbeni akademiji Pogovor, niti malo „jubilejen", je priromal do tistega zadnjega vprašanja, ko sprašujemo slavljence po željah in načrtih. Mene pa je zanimalo, o čem ravnatelj Habe največ razmišlja. - O tem, da bi v Domžalah ustanovili samostojen orkester -deloma simfonični orkester, ki bi deloval pri kultumo-prosvetnih organizacijah. Tako da bi breme stroškov in druge organizacijske skrbi prevzel občinski svet kultumo-prosvetnih organizacij, ker šola za to dejavnost nima denarja. Tak večji amaterski orkester bi lahko načrtno oblikoval repertoar raznih stilnih koncertov. Tako bi se ljudje seznanjali z deli svetovnih klasikov in domačih ustvarjavcev. MARJANA KUNEJ POSEBNE OSNOVNE ŠOLE ŠE VEDNO PREDRAGE? S seminarja za ravnatelje posebnih osnovnih šol in vzgojnih zavodov v Ljubljani Zadnje dni oktobra je bil v prostorih zavoda za šolstvo SRS petdnevni seminar za ravnatelje posebnih osnovnih šol in vzgojnih zavodov iz vse Slovenije. Predavali so najboljši pedagogi in drugi strokovnjaki iz naših visokošolskih zavodov. Tako so lahko udeleženci zvedeli marsikaj novega za svoje nadaljnje učno in vzgojno delo. V razpravi so spregovonli o mnogih učnih in vzgojnih problemih, ki jih ne manjka na nobeni tovrstni šoli ali zavodu. Pokazalo se je, do kod je prišlo naše posebno šolstvo in kakšne perspektive ima to šolstvo v prihodnosti. Žal posebne osnovne šole še vedno marsikje odrivajo in se upirajo dajatvam, češ da so predrage. Posebne osnovne šole, zlasti na podeželju, so v nemogočih prostorih, posebno če gostujejo v osnovnih šolah. Res je, da nekatere temeljne izobraževalne skupnosti znajo ceniti težko delo naših defektologov in jih zato tudi vsestransko podpirajo, toda te so žal v manjšini. Treba je pre- Kinematografi prikazujejo OXYGEN je najnovejši film Matjaža Klopčiča. Narejen je po scenariju Dimitrija Rupla. Bil naj bi politična alegorija. Vendar se prav tu kaže določena nemoč zajeti problem v celoti in ga umetniško obdelati. Svet kar vrvi od politično* angažiranih filmov. Ponekod so celo sinonim za nov filmski izraz. In mogoče je osnovna hiba filma prav v tem, da je hotel to doseči. Zmanjkalo pa mu je življenjskega soka, ki bi film postavil na svoje mesto v tej zvrsti filmov. - MB MALO ČEZ LES (Bube u glavi ali kakor nekateri prevajajo Hrošči v glavi) je film mladega beograjskega režiserja Miše Radivojeviča. V osnovi zajema podoben problem kot OXYGEN brez kakršnekoli alegori-stične primesi. Stiska mladega človeka v svetu dvoličnosti in konflikt med resnično in zaželeno družbo je dan na svež in moderen način. Njegova moč je v posebnosti filmskega izraza. Mladi debitant, absolvent beograjske akademije, je z uspehom položil svoj prvi izpit pred javnostjo. - MB SRAM (ljubljanski napačni naslov se glasi Sramota) je novejši film Ingmara Bergmana. Večna njegova tema so najbolj intimni odnosi med ljudmi in odnos le-teh do sveta. Človek lahko eksistira le tedaj, če sam v sebi razčisti z ideološkimi in političnimi dogajanji. Lahko rečemo, da je zlata nit med njegovimi filmi prav to iskanje resnice o človeku samem. Le človek, ki je sposoben sam sebi povedati resnico in se izogniti človeku prirojenemu begu k olepševanju lastne resnice, lahko obstaja v svetu laži in nasilja. Če tega ne zmore, bo pač moral nositi občutek sramu ob vseh srečanjih z ljudmi. Njegovo življenje bo brodolom, kot ga kaže zadnja sekvenca filma Sram. Nasploh pa rabi ves vojni okvir filmu le za izpoved prej omenjene ideje. Filma mlajši gledalci ne bodo razumeli. — MB CINCINNATI KID je film ameri-Skega režiserja Normana Jewisona, ki se je to pot lotil obravnave moral- nih kodeksov med hazarderji. V boj za prvo mesto med pokeraši je vtkana moralna veličina obeh tekmecev. Ta se upira trgovanju z njunim igranjem in špekulacijami, ki jih igranje prinaša. Tudi v tem okolju zmaga poštenost, enaka osamelosti in navideznemu porazu. Zanimiv motiv, ki je tudi zanimivo izpeljan. To je eden od čvrstih in solidnih filmov, ki imajo le eno napako - preveč so gledališki. - MB VELIKA LJUBEZEN je najnovejši film Pierra Etabca. Film sem ter tja zablesti s posrečenimi in polnimi domislicami francoskega duha. Sicer pa je slikanje zakonskega življenja in poskusov skakanja čez plot obravnavano z malomeščanskimi (mogoče celo katoliškimi) barvicami. Problem je veliko bolj resen kot ga film kaže. Zahteva - pa čeprav skozi smeh - le bolj sodobno obravnavo. -MB SINOVI MUŠKETIR JEV je ameriška barvna pustolovka, režiserja Lewisa Allena. Vsebinska osnova je do take mere zamenjana s sliko, da tekst skoraj ni potreben, zato je film kot strip. Film nas ne dolgočasi, vendar nam zaradi ponavljanja trikov in šablonskega filmskega prikazovanja ne omogoča vzvratne komunikacije. - nd PRIDI, PRIDI, LJUBA MOJA je delo nemškega režiserja Rolfa Thie-leja. Film na dokaj ironičen način prikazuje seks v nemški zgodovini. Ne vem, zakaj je bil film deležen tolike reklame, ko pa človeku že preseda cela vrsta golih lepotic, ki imajo pač nalogo, da se gredo erotiko samo s seksualne plati. V filmu ni narejene morale, zato pa je primeren tudi za mlade gledalce. - nd BORA, BORA je italijansko-fran-coska koprodukcija in eden tipičnih cenenih filmov, ki zlorabljajo interes sodobnega človeka za vprašanje seksa in zakonske probleme. Zaradi cenenosti ga mladim gledalcem ne priporočamo. - MB pričevanja in dokazovanja, da potrebujejo tovrstne šole mnogo več učil, ponazoril, razgibalnega prostora, telovadnic, da ne govorimo o najmodernejših učnih pripomočkih in sredstvih, o katerih smo slišali na seminarju. Vsi smo bili navdušeni nad predavanji, nad učnimi pripomočki in učnimi sredstvi, ki smo jih videli in spoznali. A žal smo na koncu le lahko ugotavljali, da so predraga za mnoge posebne osnovne šole. Tudi o dolgoročnih načrtih za usposabljanje duševno prizadetih smo razpavljali, toda za to marsikje nimajo pravega razumevanja. Takole nam odgovarjajo: Najprej je treba poskrbeti za osnovne šole, šele potem pridete vi na vrsto. Pa vendar ne bomo mogli neskončno dolgo čakati, saj se je prav v tem letu pokazalo, koliko duševno prizadetih otrok še čaka na posebno šolanje. Letos so namreč naše komisije za kategorizacijo pri občinskih skupščinah opravile svoje delo tako, kot še nikoli. Število vpisanih otrok je že preraslo število, ki je bilo predvideno za leto 1975. Tako je nastalo pomanjkanje prostora, učnega kadra, opreme itd. Osnutek okvirnega dolgoročnega načrta usposabljanja duševno prizadetih oseb za vso Slovenijo nam to jasno potrjuje. Na seminarju nas je .s tem seznanil pedagoški svetovalec za posebno šolstvo pri republiškem sekretariatu SRS Milan Budič. Hvaležni smo vsem predavateljem, posebno pa organizatorju, republiškemu pedagoškemu svetovalcu Miletu Domanjku. Želimo si še več takih seminarjev, pa tudi to, da bi vsi odgovorni organi pri naših občinskih skupščinah, družbenopolitične organizacije in podjetja prav razumeli naše prizadevanje in nas podprii moralno in materialno. Prav bi bilo, da bi odpadlo mnenje mnogih, da je za posebno osnovno šolo vse dobro. NACE VODNIK O tehniki režije in igre v gledališču Kakor je amatersko gledališče na Slovenskem že od nekdaj živo, tako je priročnikov o gledališki režiji in igri bore malo na celotnem jugoslovanskem področju. Gledališko ljubiteljstvo je bolj ali manj prepuščeno intuiciji režiserja, sposobnosti igralcev, oporišče za svoje delo pa so amaterji lahko našli še največ - pri vzgledovanju poklicnih gledališč. Spričo tega je gledališki priročnik Prosvetnega servisa tehtna noviteta, vredna opozorila. Prevedel ga je in priredil Dušan Tomše; ime Henninga Nelmsa je sicer pri nas novo, v ZDA pa je njegova knjiga doživela več natisov in velja za praktičen priročnik, po katerem je vredno seči. ..TEHNIKA REŽIJE IN IGRE“ nam nudi praktično gradivo vse od organizacije gledališča do odrskega besedila, razlage dela, izraznih vrednosti ter preko načel in metod vse do zasedbe vlog, skupinske igre, grupacij, akcij na odru, do govora in obdelovanja vloge. Nič manj važna niso poglavja o igralčevi tehniki, o posebnih problemih pri uprizoritvi, o scenografiji in kostumih in končno o pripravah za celotno uprizoritev. Pri ..Tehniki režije in igre“ Henninga Nelmsa se pač da čutiti, da ga je pisal praktik iz svojih izkušenj. Zato v prirejenem besedilu ni odvečnih besedi, ne dolgoveznosti, pač pa tisto, kar potrebujejo in pričakujejo tako režiser kot igralci. Seveda ne smemo pričakovati od brošume študije o gledališki praksi, da bo do vseh podrobnosti in s širokopotezno cizelacijo takorekoč odkrila zveličavno formulo režijskega koncepta in igralske polnovrednosti. Prav zato, ker Nelmsov priročnik nima prevelikih pretenzij, je njegova ..Tehnika režije in igre" simpatičen pojav, ki temelji na realistični osnovi območja, ki bi ga naj amater spoznal in oviadal. Praktična napotila imajo svojo utemeljenost, ki jo avtor po potrebi podkrepi s skicami. Osnove igranja in režije so zgoščena in neposredno ilustrativne. Ko Nelms govori o govoru igralca, opozarja na vse potrebne funkcije z gledišča igralske učinkovitosti, ne spregovori pa o knjižnem jeziku, oziroma pogovornem jeziku, bržčas misleč le na zborno izreko. Zaključno poglavje o celotni pripravi za odrsko uprizoritev bi bilo lahko nadrobnejše. ..Tehnika režije in igre" Henninga Nelmsa je ena izmed tistih drobnih novitet, ki se nam ob pojavu mnogoštevilnih knjižnih izdaj kaj rade izmuznejo iz vidika - pa po nepotrebnem. G. > Delovna skupnost ? > OSNOVNE SOLE VAVTA VAS > 5 razpisuje prosto delovno mesto > S — PREDMETNEGA UČITELJA ZA TEHNIČNI S < IN LIKOVNI POUK ALI PROFESORJA < S Pogoji za sprejem: končana višja pedagoška s < šola oziroma diploma visoke šole < < Osebni dohodki po pravilniku zavoda. č < Samska soba zagotovljena. s < Nastop dela takoj. s s Prošnji priložite dokazila o strokovnosti in kratek živ- s < Ijenjepis. < Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. s OSNOVNA SOLA V BOROVNICI razpisuje delovno mesto — UČITELJA ZA GLASBENI POUK za določen čas Nastop službe 20. decembra 1970. Ugodne zveze z vlakom in avtobusom. DRAGI NAROČNIKI! Poravnajte naročnino za PROSVETNEGA DELAVCA — s tem nam prihranite neprijetno pošiljanje opominov, sebi pa zadrego ob sprejemanju opominov. GLASBENA ŠOLA ŽALEC razpisuje delovno mesto učitelja klavirja za nedoločen ali določen delovni čas. Umrl je Stanko ■ Gradišnik -mariborski Makarenko Nenadna smrt tovariša Stanka Gradišnika je hudo prizadela ne le njegovo družino, temveč tudi nas, prijatelje in tovariše, saj je bil Stanko Gradišnik nadvse značajen človek in poosebljena dobrota. Vedno smo se razveselili srečanja z njim, njegovega odkritega nasmeha. Takega, ki ga človek ne pozabi in ki mu vselej sledita krepak, topel stisk rok in prisrčna beseda. Kot dolgoletni učitelj v kazensko-poboljševalnem zavodu, kjer je vzgajal in poučeval predvsem mladolente prestopnike, .ptičke brez gnezda", vržene k po krivdi razmer in slabega okolja na stranska pota, je dodobra spoznal stiske iztirjene mladine. Samo človek takega zdravja in blagega značaja, kakršnega je imel Stanko Gradišnik, je zmogel težaško vzgojno in izobraževalno delo med mladimi iztirjenci-Žel je uspehe, kajti v njem je bila sugestivna moč, ki je avtoritativno in hkrati ljubeče vplivala na mlade ljudi. Stanko Gradišnik se je rodil 7. novembra 1900 v Polju pri Podčetrtku v učiteljski družini. Nižjo gimnazijo je končal v Celju in maturiral 1. 1920 na mariborskem učiteljišču. To je bilo zadnje šolsko leto, ko je bilo mariborsko učiteljišče pod vodstvom njegovega vzornika — velikega pedagoga Henrika Schreinerja. Služboval je v Velenju, Šentilju pri Velenju, Šmartnem ob Paki in od 1. 1939 v kazensko-poboljševalnem zavodu v ^ Mariboru. Ves čas je bil pristaš naprednega krila Jugoslovan-r skega učiteljskega udruženja. Med vojno so ga z družino izselili v Kragujevac, od koder je odšel v Adžine Livade. S svojo družino je pomenil vaščanoin vse. Tudi mnoge izgnane Slovence je reševal obupa z nezlomlji' vim optimizmom, pomagal jim je s hrano ter jim dajal zatočišče. Spodbujal jih je z vero v zmago, svobodo in upom na vrnitev v domovino. Po osvoboditvi je postal kot priznan pedagog-praktik najprej vzgojitelj v mladinskem domu in nato spet v kazensko-poboljševalnem zavodu, kjer je bil 1. 1962 upokojen. Delal je še dalje, nazadnje na zavodu za socialno ogroženo mladino. Umrl je 24-septembra 1970 v Mariboru. 'Za njim, ki se v svoji veliki skromnosti ni nikdar silil v ospredje, a ga smemo upravičeno imenovati mariborskega Maka-renka, žalujemo vsi, ki smo ga poznali, najbolj pa tisti mladi ljudje, ki jih je privedel nazaj na pot poštenega dela in življenja-Eden od mnogih njegovih nekdanjih gojencev, ki so ga spremljali na zadnji poti, je dejal: „Škoda je tako dobrega človeka' Nikoli ga ne bom pozabil. Brez njega najbrž danes ne bi bil na svobodi in zaposlen na uglednem službenem mestu. Vsem nam je bil kot oče.“ Ali ni to najvišje odlikovanje za prosvetnega delavca? ALFONZ KOPRIVA ¥ Prizadevni učitelji in učenci v Murski Soboti Osnovno šolo II. v Murski Soboti štejemo nedvomno lahko med najbolj napredne in delavne. Pisali smo že, kako skrbi ravnateljstvo za ciganske otroke: ciganski otroci iz Čemela-vec imajo organizirano varstvo in šolsko malico prav na II. osnovni šoli, „Karel Destovnik - Kajuh". Zanje so preuredili prostore tako, da otroci lahko v njih kosijo in malicajo. Učitelji so poleg drugega zaposleni tudi s sestanki: razen sestankov samoupravnih organov bodo pripravili še študijske Se- stanke. Obravnavali bodo up^ rabo grafoskopa in druge uCt* pripomočke, Id jih bodo rab* pri pouku. Radi bi seveda ^ liko več pripomočkov, kot r jih šola lahko kupi - toda f membno je že njihovo zanik^' nje za novosti. Učitelji te šole pa so tudi pf zadevni mentorji pionirjem n svobodnih dejavnostih. Pionitr IS posebno radi sodelujejo v K & kovnem krožku, sodeiovf bodo pri veseli šoli v Piorf skem listu, lotili pa se bo® tudi raznih akcij. > •* TILIKA KREf‘ V šl Predmetnik in učni načrt za osnovne šole Uprava PROSVETNEGA DELAVCA ima na zalogi samo s še nekaj izvodov PREDMETNIKA IN UČNEGA NAČRTA ! ZA OSNOVNE ŠOLE. Naročila sprejema uprava PROSVETNEGA DELAVCA, j i Nazorjeva 1, Ljubljana. Ko bo zaloga pošla, PREDMET- , NIKA ne bomo več ponatiskovali. Pišite nam takoj ali pri- !; dite osebno. PROSVETNI DELAVEC List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih ( dejavnosti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom 5 — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, t Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585 5 - Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284 - / Poštni predal 355-VH. Letna naročnina: 12 din za posameznike, za šole in druge / ustanove 30 din - Št. tek. računa: 501-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica ( l J