St. 150 hMii »Kan strnu (ta* turan m h prt« + A H TrsVj, v torek 24. Juniia 1934. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX flffrsja, lrv«mši poođrfjek vsak da> ajntrsf. UsednflKvo: uU^i rr. PtaaEUki AfJllreca ŠL 20, L nadstropje. DofM ■*) M pošiljko ur « ^ ptema m h« sprejemajo. rekopM m m Izdajatelj ^ ** Ait«xi Oerbec. — I »lil tfatosrns W Tlak Mana E&aiu . za mesec L a rance L " L c*!ol8to i- — Za Inozemstvo mestfho 5 Hr t«C. — ^SJk^T i»va In oprava it. 11-57- i M* DINOST Posamezne Številke v Trstu ia okolici po 30 cent — Oglati se računajo t Urokostl ene kolone <72 mm.) — Oglasi trgovcev Ia obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zalivale, poslanice In vabila po l* 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv. ftančifta AslSkega fiev. 20, L nadstropje, — Telefon uredništva ia uprave 11*67. Sedemdesetletnica Župnika Ivana Vrhovn Ljubljen in spoštovan od vseh pošteno iiiislečih Slovencev, poseben ljubljenec svakih župljanov Traovčanov (v Ljubljani) praznuje danest dne 24- jmiija 1924, umi-rovljesi župnik Ivan Vrhovnik sede m dese i letnic o svojega rojstva in obenem svoj imendan. Ivan Vrhovnik je bil rofen dne 24. junija 1854. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani- V mašnika je bi4 posvečen dne 27. julija 1877. Od leta 1891. do leta 1917., ko je stopil prostovoljno v pokoj, je bU jubilar župnik v Trnovom. Župljani so ga visoko čislali in iskreno ljubili, ker je bil ž njimi vedno ljubezniv, skromen in postrežljiv. Ko so ga upokojili, se je preselH iz župnisča v svojo hišico v Kopališki ulicii, kjer dela še vedno ne-!umorno dan na dan...! Ivan Vrhovnik ni samo uzoren duhovnik, ampak tudi odličen pisatelj, neumorpn kulturen delavec in slovenski nacijonalist v najplemenitejšem pomenu te besede. Spisal je mnogo zgodovinskih spisov v I zvest jih muzejskega društva in drugod. Pokojni dr. Karel Glaser, bivši večletni profesor na gimnaziji v Trstu, ga prišteva v svoji zgodovini slovenskega slovstva k najodličnejšim zgodovinarjem na Kranjskem. «Vrhnikovi spisi — pravi dr. Glaser — se odlikujejo po temeljitosti in poljudni obliki.* Prav posebno blagoslo /l^eno je pa njegovo neumorno delo pri šolski družbi sv. Cirila in Metoda od njenega postanka pa do danes. Znano je, da je bila ustanovitev tega obrambnega društva njegova misel, dasi ni napisan med ustanovitelji družbe in ga ne vidimo v odboru do leta 1904. V knjižici »Pogled na prvo četrtletje družbe sv. Cirila in Metoda* čitamo: «Ker je bila tisočletnica smrti slovanskega apostola sv. Metoda pred durmi, nasvetoval je nekdo v «Slov. Narodu > dne 28. listopada 1889., da naj nova prepotrebna obrambna organizacija nosi ime slovanski!: apostolov sv. Cirila in Metoda. Oni ~nekdo ni bil nihče drugi nego Vrhovnik sam in 1 van Hribar je na veliki skupščini !. 1910. pribil javno tajnost, da je inicijativa za ustanovitev CMD izšla od Ivana Vrhovnika , ki je izvršil tudi večhio pripravljalnega iela sam.U r ' V svoji ve\iki skromnosti se je Vrhovnik. vedno skrival za druge in ker je izvestja družbe pisal večinoma sam, je izpuščal dosledno svoje ime. S svojim delom pri družbi sv. Cirila in Metoda je Ivan Vrhovnik obvezal tudi nas primorske, posebno pa tržaške Slovence v globoko in neminljivo hvaležnost. Obmejno šolstvo mu je bilo prav pri srcu H ves razvoj tega šolstva je spremljal z velikim zanimanjem in iskrenim veseljem. Neizmerno je žrtvovala družba sv. Cirila in Metoda za tržaško slovensko šolstvo, ker je videla, da ne država ne občina nočeta vršiti svoje dolžnosti napram slovenskemu prebivalstvu na polju šolstva. Da se je naše šolstvo v mestu tržaškem razvilo od skromnih početkov do bujnega raz-cvita — je bila zasluga družbe sv. Cirila in Metoda. A misel za -ustanovitev te obrambne organizacije je prišla od današnjega jubilarja in on je bil glavni spi-ritus agens v nji. Zato je ime Ivana Vrhovnika častno združeno s šolskim in kulturnim razvojem tržaškega Slovenstva. S srcem in duhom bom z Vami», je pisal, ko so ga tržaške podružnice vabile na svoje slavnostL Priti pa, žal, ni mogel nikoli iz službenih ozirov. Prisrčno rad je imel Primorce in je visoko cenil njihovo narodno delo. Prežet skoz in skoz od slovanske misli, e spremljal zadnje svetovne dogodke — akor prej balkansko vojno — s strahom in upom v srcu za usodo Slovanov. Koncem leta 1917. je pisal v zasebnem pismu: O da bi že minil naš pepelni dan in bi napočil našemu teptanemu narodu » ni ne uradna, ne poduradna. Cenzor« brzojavk v inozemstvo odpravljena RIM, 23. Brzojavna cenzura za časnikarska poročila, namenjena v inozemstvo, je bila davi odpravljena. (Štefani.) Krvav pretep Dovodom demonstracije narlSUh komunistov radi mm Hitteotflla Enajst oseb »tiranih . Dva agenta težko, več lahko ranjenih PARIZ, 23. Včeraj popoldne je priredila komunistična stranka protestno demon- ____ stracijo zaradi umora poslanca Jakoba sami Matteotti-ja. Sprevod, katerega so se ude« omenjate v svojem včerajšnjem pismu. S ležili tudi komunistični poslanci, se je spoštovanjem. Filippo Turati. i obrazovni na zunanjih bulevarjih ter se je podal v Pre samt Gervais, kjer se je vršil javni shod na planem. V sprevodu je bilo tudi mnogo italijanskih komunistov. Na shodu so nastopili številni govorniki, ki so žigosali fašizem. Proti koncu shoda so mislili demonstranti, da se vrši protidemon-stracija, ker so imeli domačini neki obhod z godbo na čelu. Prišlo je do hudega spopada, pri katerem je bilo ranjenih več oseb na obeh straneh. Neki italijanski komunist je splezal na drog pred občinsko hišo ter snel z njega zastavo, ki je bila izvešena povodom tamkajšnjega domaČega praznika. Zastavo je potem sežgal. Ko ga je hotela poiicija aretirati, je prišlo med policijo in demonstranti do hudega spopada. Več policistov je bilo ranjenih s kamenjem, steklenicami in drugimi predmeti. Dva sta bila težko ranjena, enajst pa lahko ranjenih. Ob 19. uri je bil mir zopet vzpostavljen. Poiicija je aretirala 11 oseb, izmed katerih sta bili dve zadržani v zaporu. Italijan Matassi, t. j. tisti, ki je raztrgal zastavo, je zbežal in se išče. -_ Pašič zahteva volilni mandat BEOGRAD, 22. Kakor poroča «Vreme» na podlagi razpoloženja v radikalnih krogih, se je ministrski predsednik Nikola Pašič resno odločil, da zahteva od kralja volilni mandat in da vztraja na tej svoji zahtevi. Če ne dobi mandata za sestavo volilne vlade oz. da se njegovemu rekonstruiranemu kabinetu ne poverijo volitve, govore v radikalnih krogih, da bo Pašič podal demisijo. Kakor tudi «Vreme» piše, odpotuje ministrski predsednik Pašič še danes na Bled. Jugofilovensko-bolgarski Incident zaključen BEOGRAD, 23. (A.) Ker je bolgarski poslanik Kalfov sporočil opravičbe sv°jp vlade ju*oslovenskemu poslaniku v Sofiji, smatra beograjska vlada incident, ki je nastal vsled vdora v stanovanje jugoslo-venskega atašeja v Sofiji, za zaključenega Ahmed Beg Zoglou se hoče umakniti iz Albanije e BEOGRAD, 23. (A.) Po vesteh, ki prihajajo z albanske meje, je Ahmed Beg Zoglou, ki se ni mogel zaporstaviti četam Redzeba Chalija, prekoračil jugoslovensko mejo ter zaprosil dovoljenje, da sme prekoračiti jugoslovensko ozemlje. Slovenski umetnik pri jugoslovenskem kralju LJUBLJANA, 22. Današnji «Slovenski Narod» poroča: 20. t. m. ob 12. opoldne je kralj Aleksander sprejel v daljši privatni avdijenci ak. slikarja Rudolfa Marčiča. Kralj je želel videti slikarjeva najnovejša dela, ki mu jih je umetnik predložil v belem salonu. Kralj je bil izredno ljubeznjiv in se je prav laskavo izrazil o umetnosti slikarja Marčiča. Odkupil je zopet 4 slike. Kakor smo izvedeli, bo v kratkem pokli can slikar Bucik, da izvrši lani naročeni portret kraljice Marije. Oba umetnika sta člana kluba «Vesne». Primorski list »stavljen. SUŠAK, 22. Ministrstvo notranjih del je sinoči izdalo uradni komunike, da je ustavljeno nadaljno izdajanje «Primorskega Novega Lista«. Oblasti so list ustavite na podlagi člena 138. ustave, ker je hujskal proti državni enotnosti in sejal plemensko sovraštvo. Imenovani list je šel v napadih proti kralju in vladi tako daleč, da je grozil, da bo4o Hrvatje iskali zavetja pri Nemcih, Madžarih m Italijanih in celo pri Bolgarih. Hrvatje se pripravljajo na grozovito maščevanje in se združijo z vsemi, samo da uničijo Srbstvo. Na podlagi zakona o zaščiti države je bil aretiran glavni urednik tega lista. Takoj v soboto je izšel naslednik prejšnjega lista «Novi list*, ki pravi, da bo zastopal splošne jugoslovenske interese, posebno pa interese hrvatskega primorja ter da bo delal za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. ________ Francija, Amerika in priznanje Rusije PARIZ, 23. Agencija Havas javlja: Ne odgovarja resnici, kar so trdili nekateri listi, da je namreč Francija začela posebna, pogajanja z Zedinjenimi državami za priznanje sovjetske Rusije. Francoska vlada je Zedinjenim državam in nekaterim drugim vladam le sporočila besedilo mesta v vladni izjavi, ki se tiče tega vprašanja. Nove aretacije v Porurju PARIZ, 23. Listom poročajo iz Diissel-dorfa: V belgijski in francoski coni so bile izvedene preiskave po sedežih raznih nacionalističnih organizacij in na domu njih predsednikov in članov. Mnogo oseb je bilo aretiranih in zaplenjeno veliko število listin, ki pričajo o pripravah za revanšno vojno. _ Poizvedba Društva narodov o finančnem ( položaju Avstrije DUNAJ, 23. «Neues Wiener Tageblatt* pravi, da se poizvedbe o finančnem položaju, ki jih je sklenilo Društvo narodov in od katerih bodo odvisne nadaljne odločitve, začnejo 12. avgusta t. 1. Odposlanci Društva narodov pnaejo na Dunaj pred omenjenim dnevom, da stopijo v stike s finančnimi krogi. Strašno maščevanje vacanega moža PARIZ, 23. Italijanski delavec Franchetti, rodom iz Fivignana, je zvedel, da ga njegova žena, od katere je bil ločen, vara s francoskim delavcem Petrom Amier. Ljubimca sta stanovala v nekem hotelu. Danes zjutraj se je Franchtti skril v hotelu na hodniku in ko je Arnier stopil iz sobe, je ustrelil nanj s samokresom, nato ga^je ponovno zabodel z nožem v vrat- Ko je nesrečnik izdihnil, je Franchettl vdrl v sobo k ženi ter jo zaklal. Nato je začel mirno umivati in oblačiti otroka, ki ga je žena imela s seboj. Krvolo&než se je dal aretirati brez najmanjšega odpora. Šestomu med Motom m MncDonoNom Popoln uspeh svidenja - Sredi julija se sestane nova zavezniška konferenca - Zadoščenje javnega mnenja PARIZ, 23. Včeraj in predvčerajšnjim se je vršil v Chequersu napovedani sestanek med francoskim ministrskim predsednikom Herriotom in angleškim prvim ministrom MacDonaldom. Po sestanku je bilo izdano sledeče uradno poročilo; Poluradni in prijateljski razgovor je imel za predmet vprašanja, ki se tičejo Dawesovega poročila in ukrepov, ki so potrebni za njej»a izvajanje. Ministrska predsednika seveda nista mogla priti do nikakega končnega sklepa, ker se je treba glede tega prej posvetovati z italijansko in belgijsko vlado. Razgovor med Herriotom in MacDonaldom je pokazal, da obstoja na splošno soglasje med francoskim in angleškim stališčem kakor tudi da sta oba ministra odločena se sporazumno boriti proti težko-čam, ki jih imajo ne samo Francija in Anglija, temveč tudi ves ostali svet. Sklenjeno je bilo, da se bo vršila, ako pristanejo tudi drugi zavezniki, najkasneje do druge polovice julija zavezniška koferenca v Londonu, na kateri naj bi se določilo končnoveljavno postopanje. Ministrska predsednika sta tudi sklenila, da skupno posetita za kratek čas Ženevo povodom otvoritve občnega zbora Društva narodov v prihodnjem septembru. Agencija Havas objavlja o sestanku sledeče poročilo iz Londona: MacDonald in Herriot nameravata predvsem ustvariti ozračje medsebojnih simpatij in zaupanja med obema deželama. Ko je g. Herriot postavil vprašanje jamstva in izvršitve načrta izvedencev, je MacDonald potrdil neomajno zvezo med Anglijo, Belgijo in Francijo proti Nemčiji, ki bi ne hotela izpolnjevati svojih obvez. Angleški ministrski predsednik je dodal, da fe kakor Francija tudi AngKja pripravljena se sporazumeti z miroljubno Nemčijo, toda obenem tudi pripravljena za odločno postopanje proti nacionalistični in pangermanski Nemčiji. Ta obveza Anglije bo brez dvoma mnogo olajšala rešitev kočljivega vpraša^ nja izpraznitve Porurja. Sklep obeh ministrskih predsednikov, da posetita Ženevo, dokazujeta, da imata namen izročiti Društvu narodov nalogo, da določi jamstva za varnost Francije. Zdi se zelo verjetno, da bo na konferenco, ki se bo vršila v juliju, povabljena tudi Amerika. Listi so na splošno zadovoljni z uspehom sestanka v Chequersu ter naglašajo njega primernost. «MaHn' označa iradno poročilo o sestanku kot senzacijo-nalno. «Figa-ro» pravi, da je solidarnost med obema državama najboljše sredstvo, da se prisili Nemčija k odkritosrčnosti. Posebni poročevalec lista «Matin» pravi, da sta stavila Herriot in Nollet za izpraznitev Porurja kot pogoj popolno nadzorstvo nad nekaterimi strategičnimi železnicami, po katerih bi se lahko naglo poslale čete na Ren v slučaju, da bi se hotela Nemčija odtegniti izpolnjevanju svojih obvez. Zavezniki bodo govorili Berlinu zelo odločno, zahtevali bodo natančno izvršitev inventarja ter nadzorovanje oborožitve s strani medza-vezniške komisije. Herriot in MacDonald sta sklenila, da določita vsak po enega izvedenca, ki bosta pripravljala ureditev vprašanja dolgov, ne da bi se čakala udeležba Zedinjenih držav. Nemci bodo najbrže povabljeni, da sodelujejo pri sestavi zapisnika za izvršitev Davvesovega načrta, «Intransigeant» pa zbija šale iz nove konference. Doba konferenc — piše omenjeni list — se zopet začenja. Prva je določena za 16. julija v Londonu, nato pride MacDonald pozdravit Herriota v Pariz, in sicer koncem julija ali še prej; končno pride v začetku septembra angleški prvi minister v Pariz po svojega francoskega tovariša in oba prva ministra pojdeta skupaj v Ženevo. Evo kar tri konference. Četrta se bo lahko vršila na italijanski meji, ako bo Mussolini zahteval kak razgovor, preden se poda v juliju v London. Francoski ministrski predsednik Herriot je odpotoval danes predpoldne iz Londona v Bruselj. WASHINOTON, 23. Povodom sporazuma med MacDonaldom in Herriotom izjavljajo uradni krogi Zedinjenih držav, da spremlja ameriška vlada z veliko simpatijo vsak korak, ki je v stanu pospešiti izvajanje Dawesovega načrta. Čarusa obsojen" nn smrt ZAGREB, 22. Proces o znanem tolovaju Čarugi, ki ima na vesti več umorov, tet! o njegovih tovariših je bil zaključen. Izre-« čena je bila obsodba, na podlagi katere sa na smrt obsojeni: Čaruga, Prpič veliki, Mihajlovič m Senekovič; ostali so obsojen ni: Sulentić na 20 let ječe, -Krpotič na 20 let, Poljanič na 16 let, Sekič na 15 let, Gerskir na 10 let, Kovače vi č na 10 let, Jugovič na 5 let, Prpič mali na 5 let, Lom čar na 8 mesecev m Rupe ž na 8 mesecevj ječe. 99 Sirite edinost" DNEVNE VESTI PHbođ nooe^o prefekta m novega Kuestorjn V nedeljo predpoldne ob 9,55 je prispel v Trst novi prefekt gr. uff. Amedeo Mo-ixmi. Na postaji so ga sprejeli zastopniki pokrajinskih, občinskih in vojaških obla-•tev. S spostaje se je novi prefekt v spremstvu viceprefekta Delli Santi in vit. Rizzo odpeljal v avtomobilu na prefekturo. Včeraj predpoldne je g. Moroni prevzel posle tukajšnje prefekture. — Včeraj predpoldne je prišel v Trst z vlakom 9.55 tudi novi kvestor kom. Um-berto Molassi, bivši inspektor javnega varstva v ministrstvu za notranje stvari. Na postaji so ga sprejeli podkvestor De Roma s kabinetnim načelnikom Lodi-jem, dalje zastopniki prefekture in karabinerskega poveljstva ter nekoliko policijskih komisarjev in uradnikov. Novi kvestor se je odpeljal s postaje naravnost v kvesturo, kjer je takoj prevzel posle svojega urada. Jezikovne zanimivosti s Tirolskega Prefektura v Tridentu je dovolila razprodajo itarih zalog razglednic z nemškim imenom • Tirol* do 1. novembra 1924. pod pogojem, da se pristavi na karto italijanski prevod besedila, ali pa vsaj napis *Alto Adige - Italia*. Kljub temu. da je bilo ustreženo temu pogoju, pa so se v posameznih krajih vendar zaplenile razglednice. To pa zato, ker so bila na razglednicah imena občin navedena v nemškem jeziku. Razprodajami razglednic morajo torej, k - podjetje izključno le njegove razen italijanskega prevoda besedna ali pe- , b tK-i ■ -x j___t-.1i u«. cata * Alto Adlgc - Italia, nadomestiti še ! P^6. ® nič c^gega^Jme^ bo imena občm z oficijelr.inii italijanskimi označbami kr. dekreta za 29. marca 1923. št. 500. bo Radić opravičeval pred hrvatskim narodom tudi to zadnjo prelevitev od svojega izključnega in absolutnega hrvatstva do zatajevanja lastnih sople men jako vf za katere se je toliko razgreval 6e nedavno temu?! Radovedni pa smemo biti tudi, ali se bodo narodne manjšine v Jugoslaviji res hotele kompromitirati s sodelovanjem z istim Radićem, ki je neizbrisno na indeksu kot zaklet sovražnik države. Ali res ne bodo nič mislile na posledice, ki utegnejo nastati zanje, ker država se bo gotovo branila z vsemi sredstvi ne le pred rovarjenjem Radića, marveč tudi pred njegovimi zavezniki v domači hiši? Slednjič bo zanimivo, na kako stališče se postavi diplomacija naše države napram Ra-dićevemu »kongresu*? Radićevo zatajevanje narodnih manjšim v Italiji ji gre seveda v račune. Toda vmes je tu dejstvo, da je sedanji režim v naši državi vse sile fašistovskega gibanja naperil proti komunizmu in boljševizmu. Kako naj bi sedaj ista diplomacija pritrjala politiki Radića, ko je postal zaveznik komunizma in boljševizma?! To bi bilo podobno človeku, ki si je hotel zdraviti prst in si je v ta namen odrezal — roko!! Pa le nekaj je tu vmes -=- nekaj zelo važnega. Italija je sklenila z jugoslovensko državo sporazum.^ Vršijo se tudi pogajanja. — ki so baje že blizu zaključka — za sklep trgovskih pogodb in ustalitev tesnih gospodarskih stikov. Sklenjeni so tudi dogovori v medsebojno varnost obeh držav! Radič pa je zaklet sovražnik — zaveznice Italije. On hoče razbiti Jugoslavijo na vsak način. Kako naj bi potemtakem italijanska diplomacija — pa bilo to tudi samo piatonično — sekundirala Radićevemu kongresu. Sicer pa ne jemljemo tragično, da hoče Radič obglaviti našo narodno manjšino. Njegov le Neverjetno ali vendar resnično je: tudi pred-*ednik tribunala v Bocenu izdaje jezikovne naredbe kar na svojo pest. Misliti bi bilo sicer, da je samo vlada kraljestva pooblaščena za izdajanje naredb uprvno-tehnične narave, za- _____ seg&jočih v javno življenje Tu pa se smatra, j goalaviji in v' čehoslovmški republiki! vsak uradni predstojnik za opravičenega, | - ■■ ■ isto usodo kokor njegovi vsiljivi obiski v Londonu in na Dunaju, in pa vse tiste njegove spomenice inozemstvu, ki so dobile svojo rešitev v — košu med drugim, brezpomembnimi papirji) Kar pa se tiče položaja drugorodnih manjšin v Jugoslaviji ponavljamo le Že tolikokrat rečene: da bi bul mi srečni, če bi bfli tako — preganjanj kakor so n. pr. Nemci v Jb- ze da samovoljno izdaja take naredbe. Predsednik tribunala v Bocenu je dal kar na vrata urada j nabiti listek z vsebino, da so v stvareh ločitve zakona nemške vloge nedopustne ter da se poizkus za spravo, ki jih mora po italijanskem zakonu voditi predsednik osebno, smejo vršiti le v italijanskem jeziku! Poprej je veljalo načelo, da je uradnik, ki dobiva plačo iz davkov, tu radi prebivalstva in ne prebivalstvo radi uradnika! Če torej predsednik radi nepoznanja jezika ne more vršiti svojih uradnih dolžnosti, nai bi torej namestili za to vsposobljenega uradnika, kakršen je bil preišnji na tem mestu, ki se je pa moral svoječasno umakniti. Še so uradniki, ki pdzna^o oba jezika in ki bi mogli voditi rečene poizkuse v stvareh ločitve zakona tako važnih za rodbinsko življenje, ter bi s spretnim posredovanjem preprečili marsikatero nesrečo. Nezaslišano in juristično neopravičeno pa je, da predsednik tribunala v Bocenu hoče vprašanja, ki so tako velikega pomena za prebivalstvo, reševati kar z napisom na vratih svoje pisarne! Dogaja da prefektura v Boccnu izdaja v kazenskih stvareh italijanska povabila na nemških obrazcih. Mi pa bi menili, da ima teliko nemško, kolikor naše slovansko, prebivalstvo pravico, zahtevati, naj ga vabijo k sodniji v niegovem nemškem jeziku. Občevanje med sodnikom m stranko je vra^eirrno. To je: stranka — posebno če ie obdelžena kakega kršenja zakona — nima le te pravice, da se brar.i v svojem jeziku, ampak ji gre tudi samoobsebi razumljiva pravica, da sodnik govori z njo v materinem jeziku! Prvi «nagovor» sodnika pa je povabilo, oziroma obvestilo, radi česa je obtožen povabljenec. To je pač sa^oobseb' razumljiva pravica državljanov v kulturni državi!! Te drobtinice o jezikovnih razmerah v nem-tkem Poadižju posnemamo po *JLandsmannu» cd I7. t. m. Naj pa omenimo tu še eno zanimivost, ki nam jo odkrivajo te drobtinice. Kar je pri nas že davno gotovo dejstvo —namreč popolna odprava našega jezika pred sodišči — ie je začelo med poadiškimi Nemci izvajati z nekako strogostjo šele sedaj. To kaže. da se poadiškim Nemcem vendarle mnogo bolje godi glede spoštovanja niihovega jezika, nego pa nam v Jul. Krajini. Človek bi rekel, da hočejo tudi rimski gospodje uporabljati v novih pokrajinah znano dunajsko geslo «Divide et impera.« Torej popolnoma v pristnem avstri-jakantskem duhu. Kolikor smo obveščeni, pa se to geslo ne bo obneslo. Toliko mi Slovani, kolikor poadiški Nemci, se točno zavedamo, kakšno usodo nam pripravlja sedanja politika hi zato je slei ko prej neobhodno potrebno, d p. se borimo za naše manišinske pravice! Rsđićev „Kan$?es narodoo" Italijanski listi prinašajo poročila o namenih, ki jih zasleduje Stjepan Radič s svojim potovanjem v Moskvo. Med drugim poročajo, da »odo na kongresu narodov, ki ga je zamislil in ki da se bo vršil na jesen v Ženevi, zasto- ____ _ pani iz Jugoslavije Hrvatje, Crnogorci. Nemci življenje, m Madžari, potem vse narodne manjšine v če- ' ioslovaški republiki, v Madžarski in Romunski. Nemci in Slovani, priključeni k Italia, P« ne bodo povabljen, ker jfih Radič v Moskvi ne smatra za narodne manjšine 1 Glede razlogov, ki so sklonili gospode v Mi>skvi, da so zavzeli to stališče, morejo biti razne domneve. Misliti bi mogli n. pr., da je bil med pogoji, pod katerimi je Italija priznala sovjetsko. Rusijo, tudi ta, da se ta poslednja obveže, da sc ne bo vtikala v notranje stvari Italije. Druga domneva bi bila, da so tu delovali komunistični vplivi iz Italije, ker računajo, da bi Slovani v Italiji, če bi se odrekli svojih narodnih stremljenj, izdatno pomnožili komunistični tabor v naših krajih. Dejstvo pa, da se je tudi Radič pridružil stališču potajevanja narodnih manjšin v Italiii, je zopet kričeč primer za to. kako akrobatski, neiskren in nepreračunljiv je Radič v vsej svoji politiki. Ni še dolgo temu, ko so opozi-cijonalna glasila — Radičeva posebno glasno _ rohmela proti Paiiču in Ninčiču, češ da sta Hrvate v našem Primorju *prodala» Italiji! Sedaj pa se isti Radič kar mirne duše odreka teh Hrvatov, jim odreka tudi svojstvo narodne manjšine, jim ne priznava pravice, da bi na njegovem »kongresu* zastopali svoje manjšinske pravice, marveč jih prepušča njihovi usodi. Če bi ne vedeli, da ima Radič na Hrvatskem pristaše, ki mu slepo verujejo vse in tudi slepo sledijo vsem njegovim skokom od enega stališča na tej do drugega, nasprotnega, na drw& strani, bi bili zares radovedni, kako POLITIČNO DRUŠTVO «EWNOST» V TRSTU ina v navadnih prostorih danes, v torek, 24. t. m. ob 10. dopoldne svojo odborovo sejo. Tajništvo. Popravek. V našem uvodniku od pretekle nedelje naj se (v 2. koloni, 5, in 6. vrta) pravilno čita: «Da pa ye kot načelnik ministrstva Slovcnce je povedal tudi imena svojfe tovarišev. Ti so: 14-letni Maksim Pregarz, stanujoč v ulici Do-nota št. 21, 15-letni Evgen Dagnolo, stanujoč v ulici Ghiaccera Št. 2 in 16-letni Er-nest Germek, stanujoč v uHci Picoola fornace št. 9, vsi dijaki. Kratkohlačai »tolovaji* so bili aretirani ter odvedeni začasno v zapor v ul. Coroneo, kjer si bodo par dni zdravili bolno fantazijo in hrepenenje po rokovnjaški slavi. Kolesarska nezgoda. Pekovski -vajenec Nikolaj Vitale, star 17 let, stanujoč v ulici S. Zenone št. 15, je včeraj zjutraj okoli 8. ure vozil s kolesom v predoru «Montuzza» proti trgu Goldoni. Približno v sredini predora mu je privozil nasproti neki drugi kolesar. Vitale se mu je hotel ogniti, to je hotel storiti tudi drugi kolesar, toda v hipni zadregi sta oba zavila v isto stran. Kolesi sta trčili skupaj in kolesarja sta zletela na tla. Vitale. ki je vozil s precejšnjo brzino, je padel na tla s tako silo, da je obležal na pol nezavesten; d ugi kolesar se je le nekoliko opraskal. Vitale je bil z nekim javnim avtomobilom prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima hudo pretresene možgane. Nesrečni kolesar ie bil sprejet v kirurgični oddelek. Zadušiti se je hotela. Iz neznanih vzrokov si je predsmočnjim skušala vzeti življenje 20-letna Valerija Zambon, stanujoča v Pendice di Scorcola št. 402. Okoli 20. ure, ko je bila sama dona, je odprla pipo pri pHnovi napeljavi v kuhinji ter čakala, da jo plin zaziblje v večen sen. Toda nekdo izmed domačih, ki se je kmalu potem vrnil domov, ji je preprečil njeno žalostno nakano. Poklical je na pomoč zdravnika rešilne postaja, katevemn se je posrečilo spraviti dekHco k zavesti. Ker je uvidel, da je njeno stanje precej opasno, jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. lovico za Žensko dobrod. udruženje, polovico pa za šolsko refekcijo pri Sv. Jakobu. Boruta porodi«* om avstrijske krone . . . ......0J032O 003*0 68 90 37.40 10.50 marke....... —•— dolarji........ ......23.07 23,17 125 5> švicarski franki . . . ...... 408.— 411.— angleški funti papirnati ......100.10 100.35 Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda, .pristojbina L beseda. — Kdor isce Najmanjša 2.—. Debele črke 40 stotink Najmanjša pristojbina L 4.— službo, plača polovično ceno. TRGOVSKA pomočnica, vešča v vseh strokah trgovine, pridna in poštena, išče službe. Naslov pri upravništvu. KRONE, goldinarje, srebro, plačujemo dosti več kot po objavljenih cenah. Prodajalna dragocenih kovin, via Borsa 2, telefon 12-97. 769 Iz tržaške pokrajine Krepijo Preteklo nedeljo se je vrftil v prostorih Vinarskega in bralnega društva izredni občni zbor. Na dnevnem redu je bila preos-nova društvenih pravil ter prevod pravil v italijanski jezik — Predsednik je pozdravil navsočne ter izrazil željo, naj bi se člani malo več zanimali za društveno delovanje in prihajali polnoitevilno na sestanke, zborovanja in seje. PovJarjal je da je opažati, da je društveno gibanje na Krasu precej na slabiem kot se jr. izkazalo prve dve leti po vofai. Vidi se, da to prihaja le od premalo z^iimanja članov za obstoj in prospe h društva. Rekel je, da nai kraj veliko pridobi na kulturnem in na gospodarskem polju le potom drufttev in da je društveno življenje zelo važno posebno za nos v Italiji, ker le potom zadružnega za notranje zadeve itd.». m ne za «zunan5e», kakor je pomotoma natisnjeno. Nalezljiv% bolezni v naSem mestu. V tednu od 14. do 21. t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 9, škr-latica 20, trebušni legar 19, paratifus 2, ošpice 29, malarija 9. Umrla je ena oseba vsled ošpic. DrailvM« vesffi Srednješolska skupina Safdb. Danes popoldan, točno cb 4. uri odborova seja. Vabljeni so tudi revizorji. Radi važnosti prosim polno-številnost in točnost. — Vodja. Ženski odsek MDP - Sv. Jakob. Danes zvečer ob 8. uri sestanek žen. odseka in Hazene. Načelnica. Pevsko društvo ♦Dirija» ima nocoj v navadnih prostorih točno ob 30.30 svojo vajo. Zahteva se od revk točnost in polnostevilnost. Odbor. Pevsko društvo «Dirija» ima jutri, v sredo, 25. t. m. ob 21. uri redno odborovo sejo. • Predsednik. Planinsko društvo. Danes zvečer ob 19.30 odborova seja v pisarni g. predsednika. Pevci ia pevke «GL Matice« so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil danes zvečer ob 7.30 pri Sv. Jakobu na stari policiji. Iz tržaškega iivlienia življenja se da nekaj doseči. Zategadelj je treba trdne volje m predsodka. — Končno je rekel, da potom društvenega življenja postanemo bližnji sosedje in prijatelji. — Občni zbor je potem enoglasno potrdil na novo izdelana pravila ter sklenil, da se obrne za prevod do tržaške «Prosvete», katere član postane dru-jjtivo. Dutovlje. V četrtek je po kratki bolezni umrl splošno znani Suc Andrej. Bil je več let občinski svetovalec ter poznan kot pravi značaj slovenskega rodoljuba. Poskusen samomor mladega mehanika. Včeraj okoli 13. ure si je 18-letni mehanik Ivan Bassi, stanujoč v ulici Ferriera št. 31, pognal v svojem stanovanju kroglo iz samokresa v prsa. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da je mladenič nevarno ranjen; krogla mu je predrla pljuča ter najbrž tudi poškodovala srčne žile. Po prvi pomoči je bil ranjenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga morali zdravniki takoj operirati. Po operaciji, ki se je posrečila, se je stanje mladeniča precej zboljšaio, vendar pa je še vedno zelo nevarno. Zdi se, da je Bassi izvrši! obupni čin radi nesrečnih družinskih razmer. Včeraj opoldne se je namreč iz neznatnih vzrokov hudo spri s svojo sestro. Po prepiru se je zelo razburjen zaprl v svojo sobo in trenutek pozneje je zadonel strel, «i mu je malone pretrgal nit mladega življenja. RokovnjaSki načrt štirih nadebudnih pa*av-cev. - Skušali izsiliti z grozilnimi pismi večjo svoto denarja. Pred par dnevi je lastnik kavarne Specchi» Cesar Cesareo prejel brezimno grozilno pismo, v katerem so ga neznani lopovi rotili, naj izroči nekemu dečku, ki bo v določenem dnevu in ob določeni uri čakal na trgu Unita pisemski zavitek s svoto 20.000 lir. Če se ne bo pokoril temu povelju tako je bilo zapisano v pismu — mu bo §k> za življenje. Kljub hudi grožnji pa Cesareu ni niti prišlo na misel, da bi izročil grozilcem zahtevani znesek. Pač pa se je nemudoma podal na policijski komisarijat v ul. Sanita ter razložil zadevo tamošnjim varnostnim organom. Past je bila kmalu pripravljena in je bila zelo enostavna. Ob določenem času je poslal Cesareo nekega znanega mladeniča na mesto, ki je bilo označeno v grozilnem pismu. Kmalu potem je prišel neki deček ter zahteval kuverto z denarjem, ki jo je mladenič držal v roki. Toda mladenič mu je odgovoril, da mora priti po denar tisti, ki je dečka poslal. Naslednji dan je prejel Cesareo drugo grozilno pismo, na podlagi katerega bi moral izročiti zahtevani znesek dečku, ki bo izgovoril besedo «Stedvar». To pot je bilo v pismu navedeno, da bo deček čakal na trgu Ponte-rosso. Cesareo je zopet poslal mladeniča na označeno mesto, kjer se mu je kmalu približal deček, ki je izgovoril tajinstveno besedo. Tedaj sta dva policijska agenta, ki sta stala na preži, priskočila ter vzela dečka v svoje varstvo. Odvedla sta ga na policijski komisarijat v ulici Sanita, kjer je bil zaslišan. Deček se je izkazal za 14-letnega dijaka Josipa Zac-cola, stanujočega v ulici Gkiaccera M. 8. Sprva je trdil, da ga je poslal po svoto neki neznanec, naposled pa je priznal, da si je ves rokovnjaški načrt izmislil tam ter se domenil s tremi sovrstniki, da bi ga skupno izvedli. Mislili so, da se bo vsa stvar tako lepo iztekla, DAROVI Za D$a§ko Matico: g. Ajdišek daruje v spomin pok dr. Nade Slavikove za Dijaško Matico L 20. Najprisrčnejša hvala. V počastitev pok. Andreja Širca v Dutovljah daruje družina Leopolda Sirca L 10 za Šolsko društvo. Vrabec Ema učenka 7 razr. slov. šole daruje L 2 za šolsko društvo. Gorenjec daruje v počastitev spomina dr. Nade Slavikove L 15 Šolskemu društvu. G. Kravos istemu društvu L 5 mesto cvetja pok. Franu Eržen. Zwitter Josip daruje v počastitev spomina pok, dr. Nade Slavik L 10 Šolskemu društvu. Srčna hvala vsem. Gg. Granduč U. in Likan sta nabrali v počastitev spomina pok. dr. Nade Slavikove med zavednimi Sentjakobčani L 203.10 in sicer po- BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29. 542 KRONE srebrne 1£8, goldinarje 5.05, petkron-ski komadi 9*85, via P onda res 6, 1., desno. 20 PRIZMAT1ĆNE daljnoglede kupuje Giusto Hirsch., optik, Via Mazzini 36. 808 B0R0V6 HLGD6 od 2 do 6 metrov, premer v sredi najmanj 16 cm., kupim v veliki množini. Ponudbe na upravništvo «Edinosti» pod «Borovi hlodi.» (418) družba z om. j. (29) Trst - Uia Msti 9 - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar I Krone, srebro, zloio, platin in zlat denar topiem Plačam vedno vet kol dlrugl Zlatarna ALBERT POVff Trst, VSa Mazzini 46. (21 po izrednih cenah za malo ¥ ¥Sih ¥Sdtl barvah wrsi:a!h @risi Ikol oDDODDaonaaaonDDD □□□□□ p □□□ □ □□□□ □□□ □□□□□□□□□□□□□□ a □ o j 1° a □ i a □ □ □ □ □ □ o a □ □ □ □ o □ a Ustanovljena leta 19G5. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana« Glavni sedež: TRST, Via S. NScolo 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo Jtundi italijanske kredite v Jugoslaviji in i&goslovenske kredite ▼ Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte. Otvifja akreditive zrn nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. SprefeM vlogo v Dlnarfih ter flh obrestuje najbolje po dogovoru. □ i u D a □ Đ □ a D □ a OOPODDDDOnO O O P O P □ □ D □ o □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□ a PODLISTEK W. Collins: £REZ IMENA (60) Romaii' Moke ga je ubogala. Sel je enkrat po sobi gori in doli, z rokami v stranskih žepih svoje dolge suknje- . .KolZko let imate?« je vprašal naglo iz nasprotnega konca sobe in je obstaL «Osemnajst let sem do*ržila(» je odgovorila skromno, ne da bi dvignila pogleda. «Za osemnajstletno dakle »te pokazali nenavaden pogum. Ali imate ie kaj poguma na ^Sklemla je roke in dve solzi ata ji zdrknili po licu. _ M . ,, «Ne morem pn*tati Franka.* ja rekla tiho. Vi nimate obzira do mene. pa« pa ga imate do mojega očeta. Ali nočete poaknaiti bih do- niSilU 5U, UO s* uu vam »»»•»■ » •-f« — - " —I —— -— — J—o— —---------. . « kakor so včasih videli v kinematografu. Dečko ber z menoj zaradi mojega očeta?» Zadnje besede so ji zamrle v šepetu, dalje I Njegove roke so s zopet pogreznile v žepe ni mogla nič reči. Nikdar ni še občutila v taki in zopet je pričel svojo enakomerno hojo po meri moč ženske ljubezni, ki odrine od sebe sobi. vsako drugo čustvo. Še nikdar ni tako ljubila j „Ali ste gotovi?, jc vprašal po kratkem Franka kakor zdaj v spominu na svoje sta- | času, nse* Poskusila je odgovoriti. «Oh, ne zahtevajte, da se mu odrečemU je prosila. In takoj nato je padla v nasprotni ekstrem «Še dve minuti vam dara,* je nadaljeva- in se zopet izprehajal z umerjeno^tjo ure. Pri tem si je mislil: «To so bitja, katerim sicer in ognjevito vzkliknila: «Ne pustim ga, in tudi j razumni iju