146. številka. četrtek S. decembra 1895 (▼ Trata, v četrtek »jntr^j dne 5 decembra 1895.)_ Tedaj XX. „■DHTOBT*1 Uhaja po trikrat aa teden t ieatili i«-daajih ob torkih, 6«tv«Klh ia aoboUth> Zjutranje isdanje i»-haja ob S, ari ijutraj, »ečurno pa ob 7. ari večer. — Obojno iidanj« atan* : ■a Jtitnantc . f. —.#0, irven A vatri] n f. 1.40 •a tri bmm . . . 2.00 ... 4,— ■a pol l«k , . , 5.— • • • H.— aa m lat« . . , 10.— • » . M.— Na iirielt krti prilaiena aaračaiae m m jaalj« Mir. PoaaaiiČDa številke te dobiTajo v pro-dajalnicah tobaka v Jrntn po % n»o„ iavra Trata po M arč. Sobotno rečemo iadanja v lratu « n«., iiren Trita • a«. EDINOST Oglasi *e račune po tarifa * potita; za naslov i debelimi črkami »o plačuj« prostor, kolikor obtoka navadnih t rat i«. t'o»lHn». oHtnrtniPo in javnmahvalo, lomači orni.i it- 13. V«ako pumo mor.i biti frankovano. kur uefr»nkoT«na ae no iprejjniHjo. Rokovim to no vračajo Glai Naročnino, mklamarije in ogla^n njir« joiua Hitravniitvo ulica Molino pic- r colo hit. 3, II. nadat. Odprte reklaaacije «o proate poatnina. lilo alcventkega političnega druitvn za Primopako. T «.UnotH j* mof Po iOtaMil volitvah na Kratite m Stranka kot taka, se svojim vodstvom in v svoji celoti, je grešila s tem, da ni izvajala sklepov shoda zaupnih mož isto ljubeznijo, isto brigo, ki je potrebna, ako hoćemo, da nale ideje prodro v Širše mase naroda in da smemo reči: narod, ali vsaj del naroda je za nami se svojim srcem, se svojim razumom, se svojim prepričanjem. Kakor vsikdar, tako se je pokazalo tudi ob sadnjih deželnozborskih volitvah na Kranjskem, da nobena stranka ne more delati čudežev v zadnji hip in ni je, četudi najokret-niie agitacije — kakoršne v našem slučaju ni bilo od strani narodne stranke — ki bi mogla popraviti neposredno pred volitvami, kar se je zamudilo tekom časa. Marsikje drugje bi morali opraščati take zamude, aH v Ljubljani ne moremo, kjer imajo toli velik zaklad na neodvisnem razumništvu — česar drugod pogrešamo toii bridko; o-prostiti ne moremo stranki, ki Šteje svojim pristašem po deželi celo armado kmečkega in posestniškega razumništva. Pri takih razmerah trebalo bi pred volitvami le živega in nepretržnega osebnega kontakta med voditelji v središču in pristaši po deželi in agi-tacijski aparat bi izborno posloval — ob volitvah. Te uredbe, takega kontakta ni bilo — in s tem je označen greh narodne stranke kot take. Ali veliko več, ker pozitivno, neprimer« nim postopanjem,je grešilo glasilo stranke. Častiti čitatelji naj nam verujejo, da nam je ueizrečeno mučno povedati tudi na to stran svoje menenje, kajti početju našemu utegnejo se podtikati vsakojaki ne baš lepi nameni. Toda odločili smo se, da jedenkrat spregovorimo, kar nam je 2e dolgo na srcu — in temu svojemu sklepu hočemo ostati zvesti. Vendar pa moramo izjaviti tu slovesno, da naša izvajanja nikakor in ni malo niso naperjena proti sedanjemu voditelju uredništva, s^j vemo, da pri sedanji uredbi pri uredništvu ne more nikdo delati Čudežev in tudi sedanji voditelj ne, čegar eminentno nadarjenost, neumorno trudoljubivost in redko žurnalistiško routino vemo ceniti tudi mi. Uprav okolnost, da po sedanji urodbi glavni urednik ne more posvečati listu vseh svojih sil, je provzročila, da list — svoje menenje hočemo povedati v najmilejši obliki — ni vsikdar koristil stranki, koje glasilo je. Uprav vsled te okolnosti prišlo je marsikaj v list, kar ne bi bilo smelo priti. Pred vsem pogrešamo v glasilu narodne stranke one trdnosti v načelih in nazorih, koja jedina mora vzbujati zaupanje. Kakor stranka sama na shodu zaupnih mož ni prav vedela kaj bi in kako bi, da bi bilo prav, tako je tudi nje glasilo le prepogosto omahovalo med prikupljivo odločnostjo in ne toliko prikupljivo obzirnostjo do — želja drugih. V poslednji čas smo pogrešali soglasja PODLISTEK. Slika iz duuujakega življenja. (Konec.) „Tukaj bode ! Daj venec, da mu ga položim in v sredi gori naj sveča, dokler je dež ne ugasne", rekla je mati in okiučala grob. Za trenotek sti stali obe črni senci pred gomilo in stari spomini poditi so se skozi dušo starikave žene. Kakor črni vrani, ki so se pripodili od daljnega vzhoda oblačni jssenski dan, prišle so temne misli in nosile na svojih perotih še temnejše spomine. Kaj je bil oni, ki leži tu notri v globo-čini, trhel in razpal ? Vrsta mučnih dnij sukala se je okoli med posamičnimi številkami in cel<5 med posamičnimi spisi jedne in iste številke, /lasti z ozirom na borbo med židovskim liberalizmom in krščanskim socijalizmom je tendencija jedne notice dijametralno često nasprotovala tendenciji druge: jedna je dišala po „N, Fr. ' Presse*, druga po „Reichsposti*. Nehote smo si morali misliti, da je jedno vest pisala ta, drugo pa druga roka, a ti roki nista niti mislili na to, da sti orodje jedne in iste glave. Gospoda nam najbrže ne bode hoteli verjeti, ali gola resnica je, da je po takem nesoglasju in taki nestalnosti mnogo trpel ugled stranke in to pri ljudeh, ki bi nas šli tožit, ako bi jim rekli, da so „Slovenčevci". Nebrojnokrati smo morali čuti od strogo narodnih ljudi: naj le propadejo, saj ne zaslužijo drugega! Po našem menenjn najhujšega greha se pa hočemo dotakniti sedaj. In ta bi bil, da se je opravičena borba proti teorijam veleč, g. dra. M ah niča in proti za narodnost našo nevarnim težnjam sedanjega vodstva konserva-tivne stranke na Kranjskem v glasilu narodne stranke čestoprelcvljala v neopravičeno borbo proti duhovskemu stanu samemu, ali v nepotrebno osebno ialjenjc posamičnih členov lega stanu. Vemo, da se nam bode prigovarjalo : saj so istotako delali na nasprotni strani. Vse res, ali mi konstatujemo le neutajljivo resnico, da so se pogreški glasila narodne stranke britko maščevali nad stranko samo. Nepotrebno tiranje v javnost zasebnih slabosti tega ali onega duhovnika in potem gene-ralizovanje takih grehov, potisnilo je med sovražnike narodne stranke mnogokaterega duhovnika, ki je morda stal ravno na križ-potju ne vedd, kam bi se obrnil. Poglejte: pri nas na Primorskem smo se tudi borili isto odločnostjo proti nazorom veleč. g. dra. Mahniča in kako vse drugače, povoljuiše, je pri nas razmerje med duhovščino in posvetnim razum ništvom 1 Pogovorili smo se in sporazumeli v toliko, da spoštujemo in cenimo drug drugega ~ tudi v takih redkih slučajih, ko so morda navskrižja v menenju. In Bog vš, da to razmerje ni na škodo ni veri, ni narodu ! Sploh ne bi smeli mi Slovenci poznati borbe med liberalizmom in klerikalizmom. Tu si stojita nasproti svetovni naziranji in svetovnih vprašanj ne bodeino reševali ui mi v Trstu, ni gospoda v Ljubljani. Jedino, kar morame storiti v tem pogledu, je to, da z vso odlčnostjo odklanjamo od sebe tisti liberalizem, ki i d e n t i-fikuje svobodo z brezverstvo m. Kakor na jedni strani moramo najstrožje obsojati vsako zlorabljanje verskih stvari v posvetne namene, istotako moramo čuvati versko čutstvovanje kot svetinjo svojega naroda. Pri nas ne sme biti verskega vprašanja ; to vprašanje je za nas že rešil narod sam s tem, d a j e o s t a 1 nepremično zvest in u d a n svoji v e r i t njegove osebe od prvega dne, ko jo je združil i njim nepremišljeni zakon. Mal privatni uradnik je bil in mala bila je plačn, za katero je posedal noč in dan v pisarni. Bil je '/.v. postareu petdesetleten človek, ko so jo prisilili, mlado, lepo in imo-vito deklico, da se naveže nanj za večno, Nepreračunljivi so ukrepi velikomestne zlobe in skrivnogrešnega življenja ! Koliko je prebila revica poleg smernega, zlobnega in trhlega starega grešnika, dokler je ni odrešil Večni nezaslužene kazni! Ali pa je morda trpela v aakonu za pozneje svoje grehe ? Saj ji je otrpnola v istem mlada, lepa duša za vse blago in dobro in kar je prišlo pozneje, bilo je samo znak neuteine razkoinosti in hrepenenja po brezdušnem uživanju. Li čuda, da je bila v svoji družiui, med Torej že se stališča svojega prepričanja in verskega čutstvovanja morali bi obžalovati vsaki dogodek, ki bi spravljal v navskrižje naše narodne težnje z dolžnostmi do vere ; a ne le se stališča verskega čutstvovanja, ampak tudi se stališča narod nega oportunizma moramo želeti dobrih razmer med duhovščino in posvetnim razumništvom. Mi ne smemo nikdar pozabiti na nevenljive zasluge, ki si jih je pridobila duhovščina za naš narodni napredek in ne smemo pozabiti, da brez sodelovanja duhovščine tudi v bodoče ne bode napredka. Nikakor pa nismo hoteli reči, da radi starih zaslug duhovščine naj bi se opraščali mladim duhovnlkom-politikom grehi proti narodni stvari. O ne: kakor vsakdo drugi, podvržen je javni kritiki tudi duhovnik, kakor hitro se je podal v javnost. A vsikdar treba mahniti po p o 1 i t i k u, ali po osebi, ki je grešila, nikdar pa po d u h o v n i k u , še manje pa po stanu. V tem pogledu je često grešilo glasilo narodne stranke, da-si radi verjamemo, dane namenoma, ampak večinoma vsled že gori označenega nedostatka pri uredbi uredništva in pa v viharju strasti, razvnetih po bratomornem bojti. Cesto Često se nam je zdelo, či-tajočim „Slov. Narod", da gospodje pri uredništvu tega 1'sta hote po vsej sili iti na roko agitatorjem — konservativno stranke. Mnogo-kateri spis je bil res tak, da agitatorjem konservativne stranke ni trebalo čisto nič druzega, nego vzeti dotično številko „Slov. .Naroda* ter preči tati jo preprostemu ljudstvu. Le par besed komentarja zraven — in število nasprotnikov narodne stranke se je pomnožilo navadno za toliko glav, kolikor je bilo poslušalcev. Torej čujte nas gospoda: nam ne treba borbe za liberalizem v navadnem in vulgarnem zmislu, ampak nam treba borbe za resničuo narodno svobod©, za osiguranje narodne bodočnosti. V tej borbi treba odločnosti in radikalizma. Tudi najverniši konservativec je lahko narodni radikalne in konservativni stranki hočemo povedati na vsa usta, kako sodimo mi o nje početju, s katerim je narodno odločnost ali takozvani „radikalizem* pripravila ob ugled med nerazsodnim ljudstvom, podtakuivši mu lastnosti in uamene, kojih nima. Politiške vesti. V Tratil, d 10 4. decembra 1805. Državni zbor. Včeraj je razpravljala poslanska zbornica o zakonu glede rudniških nadzornikov. Minister za poljedelstvo je izjavil, da vlada goji simpatijo do tega načrta. Zasnuje se 25 novih mest nadzornikov, od kojih se popolni 11 že v letu 18%. Vlada želi, da se ustvari zakon, toda le tak, ki ne bode škodoval avtoriteti cesarskih oblasti. Rudarski nadzornik mora biti prijatelj svojimi otroci tujka iu da je zavladalo v njeni hiši življenje, kakoršnega se mora sramovati dober neizprijen človek ? ... Toda kaj bi govorili dalje, ko nam zastaja peru — nepregledna vrsta tacih in jednacih klik zakriva starodavni Dunaj v dvojeui sivem okrilji iu vernih duš dan je jedini v letu, ki pričara na pozorišČe mrtvili senc, ki so samo tužni a težko, težko u m-ljivi odsev tacih velikomestnih odnošajev. Ko pa se nanizne noč, izginejo v njenej temi tudi te grobne sence prave človeške sreče. Hitro kakor ste prišle, odišie ste tudi mati iu hči in hitele proti domu. „Hvala Bogu, dela je starka, da sem se kouečuo odkrižala tega neprijetnega posla, — tiščalo me je že ves teden*. „Neumnost je bila pa tudi še nocoj, in svetovalec delavcem, spoštovati njih človeško dostojanstvo, toda poučevati jih tudi zajedno, da naj nikar ne vidijo v vsakem podjetniku svojega sovražnika in nasprotnika. Nadzornik si mora pridobiti zaupanje delavcev, z drugi struni pa tudi dušiti strasti, ki se zanašajo k nam iz inozemstva. K notranjemu položaju. Tudi danes je zabeležiti raznih vesti. V prvo naj omenimo počeščenje, ki je došlo našemu parlamentu z Najviše strani. Dvorna etiketa je določala do sedaj, da je na dvorne obede vabiti le predsedništvo zbornice, one poslance, ki so zajedno komorniki ali tajni svetovalci, in pa člene delegacij. Odslej se bodo vabili na dvorne obede vsi državni poslanci (seveda po gotovem redu) brez ozira na njih stališče ali dostojanstvo. Za prihodnji obed, ki bode jutri v četrtek, je že povabljenih 25 poslancev, med temi „Slovenec* grof H o-li e n w a r t, Hrvat dr. K 1 a i t!. in Mladočeh dr. £ nge I — Potem govore v parlamentarnih krogih na jedni strani o pogajanjih med Mladočehi in — Nemci, na drugi pa med Mladočehi in veleposestniki. Vesti o pogajanjih /. Nemci ne moremo verjeti, prej pa o pogajanjih s konservativnim plemstvom, dasi tudi o teh ne gojimo mnogo nad. Kes e sicer, da je konservativno plemstvo odločno odklonilo kompromis z Nemci, vsled česar bi bilo le naravno — ker tudi ono ne more vedno samotariti v javnem življenju — da bi skušalo približati se zopet narodu češkemu, oziroma p r a v o v e I j a v n i m zastopnikom istega, toda na drugi strani ne smemo pozabiti na stare predsodke visokega plemstva, ki jim branijo stopiti v tesnišo dotiku z demokratskimi Mladočehi. No, kot ugoden simptom naj navedemo tu, da je novi poslanec za veleposestvo češko, knez Friderik Sclnvarzetiberg, storil obljubo v češkem jeziku. A le kot simptom sedanjega vrvenja navajamo to, ne pa kot posebno dejanje. A naklonjenost treba kazati z dejanji. Iz poslaii.ske zbornice Ogorke. Večkrat smo že naglašali, kolika je razlika ined našo in poslansko zbornico ogersko, kolikor se dostaje pravice do uplivanja na vnaujo politiko. Kadar-koli se pokaže oblaček na obzorju evropskem, hitro so po koncu v ogorski zbornici z vprašanjem, kaj in kako misli naša država, dočitu se naša zbornica v svetem strahu izogiblje takim vprašanjem, češ, mi nimamo pravice spuščati se na to opolzlo polje. Posledica je seveda ta, da vsa naša vnanja politika je nosila do sedaj na svojem čelu ogersko znamko. Take je inter-peloval te dni posl. Ugron, češ, vojno mini-sterstvo premalo skrbi za utrdbe v Bukovini in v Sedmograjski — torej proti liusiji; zajedno je menil, da Avstrija kuje kake hudobne naklepe proti Turčiji. Sni do Rusije, iu skrb za ljubo Turčijo, to je tista os, okolo katere si; suče in vrti vse stremljenje in mišljenje ogerskih šovinistov. Na vso srečo samo glej, kako sem vsa premočena; ako zbo-lim, kriva bodel ti, ker si me spravila seboj*. „Mari bom hodila sama, pa — saj je bil tvoj uče..." „Ha, ha! Veš kaj. hitro se preobleči ve, v koncert bode še baš v pravi čas". „V kuiicert ? Ako hočeš, idi sama ti, jaz sem povabljena že ves kam ?" „A tako ! Želim ti srečno — mrtvašnico !* „Lahko noč, hčerka ! Moram v tramvay !" .Lahko noč, uiama, do jutri!* „Do jutri !• Po dolgi široki cesti žvenklal je tramvajski voz iu peljal v daljni konec mesta tropo mokrih ljudij. Po bližnji ulici pa ju švignola črna senca mlade ženske. Malo tre-notij pozneje pak kti imeli prilike dovolj, da pozabljata neprijetnega trenutka na pokopališču — mati in hči. je ministerski predsednik Banft> potolažil hudega Ugrona, da sedaj ni še čas za to, da bi slikali vojne slike na steno, a tudi proti Turčiji ne guji Avstro-Ogerska nikakih hudobnih naklepov, ampak želi le, da se ohranita mir in red in — status quo, dosedanje razmerje. Sledujič je še zatrdil Banft'y, — česar mu pa ne moremo prav verjeti, vsaj do najnovejšega časa ni bilo tako — da vnanje ministerstvo jednako čuva avstrijske in ogerske interese. Položenje na Vstoku. Povodom otvoritve državnega zbora nemškega je zatrdil kancelar v svojem govoril, da vlasti soglašajo v tem, da treba spoštovati pogodbe ter podpirati sultanovo vlado, da zopet napravi mir in red. Vse države hočejo služiti stvari miru. Pri tem pa se turški vladi nič kaj ne mudi, da bi ona stopila v soglasje z evropskimi državami. Sultan se namreč odločno upira in noče dati dovoljenja za druge stacijonarne ladije. Rusija in Francija bi menda hoteli še nekoliko potrpeti, a Angleška noče baje ni čuti o tem. Pravijo cel6, da angleška la-dija hoče prepluti dardanelsko ožino, ne da bi čakala dovoljenja sultanovega. Različne vesti. i Dr. Bogoslav Šulek. V Zagrebu umrl je učenjak in hrvatski pisatelj, član hrvatske akademije dr. Bogoslav Šulek, 79 let star. Pokojni, velezaslužni pisatelj bil je rodom Slovak iz Nitranske županije. Kot mladenič oklenil seje Sulek iste z vsem mladeniškim ognjem. Kot protestantiški duhovnik-začetnik zapustil je svojo ožjo domovino, preselivši se na Hrvatsko. Še leta 1846. bil je urednik »Narodnih Nov in" ter v njih odločno branil prava hrvatske države. Za Bachove dobe uredoval je liberalni list »Slovanski Jug'', pozneje pa se je bavil samo s pisateljevanjem. Spisal je mnogo knjig pedagogiške in znanstvene vsebine, objavil je pa več politiških brošur ter bil sotrudnik raznih listov. Meitnl svet trlaftki. Predsinočna, XXI. letošnja seja našega občinskega zastopa bila je zanimiva ne-le zato, ker so v njej odkrili gorostasni primankljaj v občinskih računih, ampak tudi radi tega, ker se je v tej seji pokazalo, da nekaterim »liberalnim" svetovalcem roji vedno še po glavi oni slavno-znani »XX settembre". Seji je predsedoval župan dr. Pitteri, vlado je zastopal namest* niiki svetovalec dr. baron Conrad, prisotnih bilo je 33 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika XX. javne seje in po prečitanju nekaterih priobčenj spregovoril je svetovalec dr. S p a d o n i, sklicuje se na svojo interpelacijo izza poslednje seje gledć znane „nezaupnice" c. kr. policiji. Spadoni je pozval svetovalca E. Rascovicha, da naj se izjavi z ozirom na pismo, katero je bil doposlal policijski ravnatelj tržaški županu Pitteriju v odgovor .nezaupnici". Svetovalec Edgar K a s c o v i c h, ki je v tej stvari najbolj kom-promitovan in ki se je bil svoječasuo stavil nekako v nasprotje z resničnimi dogodki, isti Edgar Rascovich je ua ta poziv zatrjeval na svojo častno besedo, da je govoril pred sodiščem »golo resnico". Ker je s to izjavo došlo protislovje med c. kr. redarstvenim ravnateljstvom in „liberalnimi" mest-nemi svetovalci do skrajnosti, spregovoril je vladni zastopnik baron Conrad, da z jedne strani pojasni to navskrižje z vladnega stališča, z druge strani pa-da zasoli pljusko Rascovichu in tovarišem. Baron Conrad je namreč naglasil, da se tu dva dogodka zamenjata drug z drugim. Kar se dostaje »krivice", ki se je baje dogodila E. Rascovichu, ista ui ▼ nikakošni zvezi z očitanji, katere je izjavil svetovalec dr. Consolo proti policiji. Vladni zastopnik se čudi, da se o teh očitanjih ni spregovorilo pred sodišče m, da si so bile tri razprave o tej stvari, ampak da se pobija policijo v mestnem svćtu in s tem krati nje ugled pred občinstvom. — Svetovalec Spadoni je na to izjavil, da spregovori o isti stvari v deželnem zboru. Potem je zbor razpravljal o zgradbi deželne norišnice. Z ozirom na sklep mestnega sveta izza nejavne seje dno 30. m. m., da kupi občina zemljišče uložna št. 108 na Ivo-lonji in št. 123 v Iiojanu za 45.000 gld. za zgradbo deželne norišnice, sklenil je mestni svet: dasi se Istra še ni obvezala glede skupnih stroškov za zgradnjo deželne norišnice v Trstu, ampak je le obljubila, da bode no- sila jeden del stroškov, naj se razpiše mednarodni natečaj za zgradnjo norišuiee (»mednarodni", to pomeni toliko, kakor da jo bode gradil koji italijanski stavbar. Stavec.), vodja stavbinskega urada in vodja zdravniškega oddelka pa naj gresta na potovanje, da si ogledata najmodernije norišnice. Na to je prišel na dnevni red proračun mestne uprave za leto 1896. Tu ponavljamo bistvene številke ; Redne potrebščine: Dohodki f. 2,924.790 Izdatki t 2,978.630 torej primankljaja f. 53.840 Izredne potrebščine: Izdatki f. 204.570 Dohodki f. 9.050 torej primanjkljaja f. 195.520 Skupni primanjkljaj: f. 240.360 Finančni odsek pa je našel pri reviziji proračuna še nekatere „neobhodne potrebščine* pri naslovih pouk, lokalna policija, preskrbljenje z vodo ter ceste in šetališča ter povišal izdatke še za 19.880 gld. Vsled tega kaže se skupni primanjkljaj v znesku 269.240 gld Finančni odsek ne stavlja nikakoršnih konkretnih predllogov za pokritje primanjkljaja, ampak izraža svojo nadejo, »da v resnici menda ne bode tako hbd6, kakor je na papirju". (Oj blaženi optimizem !). Mestni magistrat pa predlaga: 1. Naj zbor odobri proračun, 2, naj sklene prositi c. kr. vlado, da ista dovoli mestni občini, da sme pobirati še nadaljna tri leta nezavisne občinske doklade in pa doklade na erariški užitmnski davek (kakor e bilo to doslej dovoljeno z Najvišim sklepom z dne 20, dec, 1894.) in 3. naj pooblasti občino, da sme vzeti pri kojem tržaškem denarnem zavouu 600.000 gld. za svoj tekoči račun (conto-corent). K temu je dodal še finančni odsek z ozirom na »povišani" primanjkljaj Š3 te-le zahteve k gornji II. točki: n) da se poviša užitninska doklada na voli, ki ne tehtajo nad 400 kg., na 190% polne erariške uži-tnine; b) da se poviša občinska doklada na mošt na 2507* (!) polne erariške nžitnine. Nadalje naj eksekutiva izposluje pri vladi, da ista zniža občini donesek za c. kr. javno stražo. Zbor je vsprejel po kratki razpravi in z neznatnimi spremembami proračun v drugem čitanju. Prečitali so tudi spomenico zadruge tržaških gostilničarjev in hotelirjev, v kateri zahtevajo, da se zniža užitnina na vino in pivo. Po kratki razpravi izročili so to spomenico eksekutivi na proučenje in poročilo. - - Župan je napovedal za nocoj nadaljevanje razprave o proračunu in ob 9. uri 15 min. zaključil sejo. Razpisane dote. Iz ustanove Searamangi razpisane so tri dote po 200, oziroma po 250 gld. za ubožne neveste katoliške vere, pristojne v tržaško občino, ki se namerujejo poročiti tekom prihodnjega predpusta. Prošnje do 24. decembra t. 1. mestnemu magistratu, kjer je dobiti tudi pobližnjih pojasnil. Dote se izplačajo dne 19. januvarja 1896., t. j. na obletnico smrti ustanovitelja. Ako pa se loiiuie neveste, katerim je magistrat prisoji! doto iz te ustanove, ne hi poročile do 18. januvarja 1897., izgube pravico do prisojene jim dote. Telovadno društvo „Tržaški Sokol" vabi ua Miklavžev večer, kateri bode v soboto dne 7. decembra 1895 v društveni telovadnici, ulica Farneto (na voglu ulice Amalia), s prijaznim sodelovanjem „Slovanskega pevskega društva" in tamburaškega zbora „Tri. Sokola". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina: za nečlane 40 nvč., za člane 20 nvč. ; člani došli v sokolski o-bleki in otroci so ustopnine prosti. — Vspo-red: 1. Brož : „Niipried", koračnica, udara tamburaški zbor; 2. »Nek dušman vidi", zbor, »Slov. pevsko društvo*; 3. „Nemanjino Kolo", udara tamburaški zbor; 4. ,Na straži*, »Slov. pevsko društo"; 5. Brač solo s preinljevanjem klavira; 6. »Miklavžev nastop*. Svobodna zabava. NB. SI. občinstvo je naprošeno, da, kadar nastopi »Miklavž", vsakdo ostane na svojem mestu. Akad. društvo .Slovenija" na Dunaju priredi v soboto dne 7. t. m. svoj III, redni občni zbor. Lokal: Restavracija Buchinger »zum goldenen Lihven", VIII. Alserstrasse 63. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Slovanski gosli dobro došli! Zopet »narodne demonstracije". Tržaški „liberalni* listi pripovedujejo, da so minolo nedeljo vprizorili Zadeiski meščani „narodno demonstracijo*. Ta demonstracija obstala je v tem, da so nekateri (bržkone najeti in plačani) Lahoui kričali: »Kvviva le souole italiane !" in pa : »Abbasso le parallele croate!" Kolike vrednosti so take »demonstracije", to vemo vsi, ki poznamo lahonsko nestrpnost, njih sovraštvo nasproti Slovanom in pa njih »pravicoljubje". Nadejamo se, da dobi Zaderski gimazij kljubu tem kričačem prepotrebne vsporednice v jeziku ogromne večine prebivalstva. Samomor. Predvčerajšnjem si je zavdala s karbolno kislino 19letna Noemi Zamarin, soproga železniškega uradnika, stanujoča na železniški po3taji. Nje soprog našel jo je, vmivši se zvečer domov, ležečo na tleh. Pozval je zdravnika z zdravniške postaje, toda žena bila je že mrtva. Vzroka temu samomoru ne poznamo. Nepričakovana smrt. V ponedeljek zvečer so pozvali zdravnika z zdravniške postaje v pomoč 79letnemu zasebniku Emeriku Hartlierlendyju, stanujočemu v podstrešju liiie št. 4, ulice Ghega. Ko je prihitel zdravnik, bil je starec že mrtev. Zadušila ga je bila naduha. Ker pokojnik, rodom iz Ogerske, ni imel v Trstu sorodnikov, vzeli so mali iinetek njegov v sodnijsko pohrano. Ogenj. V ponedeljek popolndne prevrnila je g. a Predonzani, stanujoča v ulici delle Acijtie hšt. 14, gorečo petroljevo sve-tiljko. Ogenj se je lotil perila v skrinji, sto-eči poleg mize, kjer je žena prevrnila sve-tiljko. Prestrašena žena je izgubila glavo: pobegnila je iz stanovanja, zaklenivša vrata za seboj! Na vso srečo opazili so sosedje, da gori ter pozvali so gasilce. Isti morali so ulomiti vrata, potem so kmalu udušili ogenj. Izgorelo je dokaj perila. Caserjev brat. Morilec Caserio, ki je zabodel predsednika francoske republike Car-nota, imel je sedaj 23letnega brata, Ivana, ki je bil takrat, ko se je dogodil umor, v Turinu pomočnik v neki kavarni. Vsled umora moral je ostaviti Blužbo ter šel je v Milan, toda tudi od tam so ga pregnali. Nesrečni brat morilca sklenil je vstopiti v kapucinski samostan v Borgo San Domenico. Bil je že tri mesece v samostanu, ko je prijor dotičnega samostana, rodom Francoz, doznal, da je novicijat Caserio brat morilca Caserija. Prijor je na to naprosil Caserija, da naj samostan zapusti. Ivan Caserio nameruje poprositi vlado, damu dovoli premeniti svoje ime, kajti osve-dočen je, da pod pravim svojim imenom Caserio ne dobi nikjer službe in kruha. Medvedje v Bosni. Iz Trnovega v Bosni poročajo, da tam prihajajo medvedje o belem dnevu »redi sela. Te dni napadel je velik medved čredo, ki se je pasla ob Željepnicl. Prijel je vola, toda isti mu je ušel in vsa čreda je ubežala preko vode. To je medveda tak6 razkadilo, da je zasolil ubogemu pastirju strašno zaušnico. Fantič sicer ni umrl, toda svoj živ dan bode pomnil medvedovo taco. —Te dni je raztrgal medved sredi sela Trnovo pitanega vola. Ko je prihitelo več Častnikov, oboroženih s puškami je bil kosmatinec že ušel. Sodnijsko. Brivec Boštjan Huber iz Bavarske je bil predvčerajšnjim pred tukajšnjim sodiščem obsojen zaradi zadolžene kride na teden dnij zapora. — 36letni kmet Ivan Petelin in njegov 241etni tovariš Auton ltavbar sta po noči od 28. na 29. septembra t. I. ukradla v Črnćtovem vinogradu v Tomaju pri Sežani okolo 80 kg. grozdja. Predvče- rajšnjem obsodilo je tržaško sodišče zaradi te tatvine Petelina ua šest, Ravbarja pa na 4 mesece težke joče. Koledar. Danes (5.): Saba, opat; Krispin, mučenec. — Jutri (6.): Nikolaj (Miklavž), škof. — Polna luna. — Solnee izide ob 7. uri 28 min., — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 4 5 stop., ob 2 pop. 9 stop. C. Najnovejše vesti. Rim 3. Povodom obletnice, ko je cesar Fran Josip zašel prestol, vršila se je danes služba božja v cerkvi Santa Maria dali' Anima. Službe božje so se udeležili avstro-ogerski poslanik, osebje poslaništva, mnogi odličnjaki avstro-ogerske naselbine in druge osebe. London 4. »Daily News* javljajo iz Rima: »Po vseh italijanskih arzenalih je veliko delovanje v ta namen, da se pripravi vsa pomorska sila za vsaki slučaj. Brodovja stoje pripravljena v pristaniščih Gaeta in Spezia. Križar «Piemontew je dobil povelje, da odpluje na Vstok." Tv^ovlnake braoJ»wka. BudimptiU. PHonica j«i«n 7.11 7.13 Plenica za spomlad 1896 0.83—.—