J J GLASOVA anorama F/ Mladi Oldhamci pripovedujejo ' -W»> 4__I_l_____ ___-r_____>___• ■ KRANJ, 3. AVGUSTA 1963 ŠTEVILKA 30 Srečanje z ljudmi, ki so doživeli skopsko tragedijo »Kot tujca, Id ne zna več kot nekaj besed vašega jezika, me je v Kranju najbolj presenetila ljubeznivost in uslužnost vseh Kranjčanov do nas. Kadarkoli sem bil v zadregi, npr. v trgovinah, so mi vaši ljudje vedno radi pomagali. Potovanja po vaši deželi in izleti v hribe so mi vtisnili v spomin podobo lepote in veličast- nosti Jugoslavije, ki ne bo nikoli zbledela!« ALAN POULTER, vodja fantov v oldhamski skupini »Od vsega, s čimer sem -se srečala med bivanjem v Kranju, mislim, da je naredila name največji vtis gostoljubnost kranjske mladine, ki jo je izkazovala naši skupini. Nič manj pa nisem bila na- vdušena nad lepoto pokrajine. Vse naokrog hribi, pokriti z gozdovi — to je razveseljujoč pogled za nekoga, ki živi v angleškem industrijskem mestu, kakršno je Oldham. Obiski tovarn, muzejev in krajev nepopisne lepote ... za nas so bile to najpri-jetnejše počitnice!« JEAN FIELDEN, »prvakinja« deklet v oidham-skl skupini z rusev Nihče izmed tistih, ki so minuli petek doživeli »skopsko jutro groze«, ko je katastrofalni potres uničil tričetrt makedonske prestolnice, svojih vtisov ne pripoveduje lahko. Misli na številne žrtve, ki so jih videli in jim niso mogli poma-1 gati, so jih napravile molčeče. Obzirno smo od prič velike nesreče kljub temu uspeli zvedeti nekaj zgodb, ki naj ostanejo kot dokument dogajanja okrog ene največjih elementarnih nezgod pri nas. »Ne vem, kakšna moč mi je bila dana, da sem odprl zaklenjena vrata.« |T službenec JLA Dobrislav U LABAN je 13 let srečno živel v makedonskem glavnem mestu, od petka pa njegovega stanovanja v Skopski ulici 7 ni. več — uničil ga je potres. Pripoveduje, da je nekaj dni pred »črnim petkom« z ženo in tremi otroki službeno odpotoval v Niš, vendar se je v četrtek sam spet službeno vrnil v Skopje. »Čeprav sem bil partizan in sem v vojni doživel marsikaj hudega, sem se neverjetno ustrašil, ko me je zbu- dilo strašno ropotanje. Nisem vedel, kaj se dogaja. Skočil sem skozi vrata, zgrabil sosedovega dečka, ki mi je pritekel nasproti in po stopnicah 2 njim pod pazduho šinil v pritličje. Še sedaj ne vem, kakšna moč mi je bila dana v tistem trenutku; vem le, da sem z otrokom kar padel skozi dvakrat zaklenjena vhodna vrata ... Zunaj naju je zajelo toliko prahu, da nisva videla ped pred sabo. V bližini se je zrušil dom JLA. Ko se je prah po- legel, je bilo okoli mene na tisoče paničnih ljudi. Začeli smo grebsti po ruševinah. Jaz sem izvlekel lažje ranjeno sosedo in nekega dečka iz naše hiše, ki pa je imel zdrobljeno glavo ...« Dobrislav je bil na robu živčnega zloma, tako kot mnogi okoli njega. Pomislil je na ženo in otroke, zato v porušenem Skopju ni zdržal več kot nekaj ur. Ko ga je žena v Nišu zagledala živega in zdravega, je izgubila zavest, potem pa so od sreče in nesreče zajokali... Kje je Dijana.... ? Drugi Skopjanec, ki smo ga te dni srečali v Kranju, je Nikola PANOV-SKI, podpolkovnik JLA. Z družino je živel v petem nadstropju lepega stanovanjske- ga bloka na Trgu svobode, vendar v petek zjutraj v njegovem stanovanju ni bilo nikogar, razen morda 19-letne ženine sestre Liljane, o kateri trenutno ne vedo še ničesar ... »17 družin je živelo v našem bloku, kot bi slutili nesrečo, pa so bile v petek doma samo tri izmed njih Jaz sem bil tedaj službeno v Nišu, žena z otrokoma pa na počitnicah ob Dojranskem jezeru. Ker bi se morali dva dni pred potresom vrniti do mov hči in ženina sestra, sem — ko sem zvedel za nesrečo — na vrat na nos odpotoval v Skopje, kamor sem prišel okrog 11. ure. čeprav so mi hoteli preprečiti, sem se po napol porušenih stop nicah pognal v stanovanje, vendar v njem ni bilo nikogar, ne spominjam pa se (Nadalj. na. 2. strani) o d Si riva nepoznana življenja DOBRISLAV LABAN « «1 NIKOLA PANOVSKI ANGELA LIKAR s sinom Skrivnostna pečina in zamisel o »Denisi« Jacques-Yves Cousteau, konstruktor moderno potapljaške naprave »Denise«, je takole pripovedoval o njenem nastanku: »Zamisel o »Denisi« se mi je porodila v Rdečem morju. Leta 1952 sem ob nekem potapljanju vzdolž morske čeri ShabiSuleim začutil potrebo po majhni raziskovalni napravi, s katero bi se lahko potopil v morske globine. Takrat sem bil v skafandru. V globini 65 metrov sem zagledal misteriozno pečino — toda že je nisem več videl, ker smo prišli v območje neke pijanosti, Id jo doživlja vsak potapljač pri tej globini. V ustih sem začutil kovinski okus, ki je povzročal določene privide in zaradi katerega sem izgubil kontrolo nad samim seboj. Ko sem se vrnil na površino, sem sklenil, da se bom ves posvetil gradnji naprave, ki mi bo omogočila raziskati to skrivnostno pečino. Sklep sem držal. Po sedmih letih dela, leta 1959, sem »Denise«, to novo raziskovalno napravo, prvič preizkusil v Porto Ricu. Od takrat pa do danes je opravila že 95 dolgih poti pod morsko globino. Zaradi varnosti ostanejo pod vodo samo 4 ure »Denise« skriva v sebi mnogo pridobitev moderne potapljaške tehnike. Obod ja iz plastične mase, pod njim pa se skrivajo številne zelo zamotane naprave, ki omogočajo »Denisi« najrazličnejša raziskovanja. Prav svoji majhnosti se ima zahvaliti, da se lahko spusti na področja, ki jih še ni videlo človeško (Nadali, na 4. strani) iz mg ruševin (Nadaljev. s 1. strani) dobro, kakšno je bilo stanovanje. Kasneje sem zvedel, da hčerke do tedaj še ni bilo v Skopje, medtem ko mi usoda ženine sestre Uljane še ni znana. Tekel sem k njeni prijateljici, kjer bi lahko prenočila, toda to njeno prijateljico so našli mrtvo ... Ves dan In vso noč sem potem pomagal reševati iz Agadir, Iran, Skopje ... S svojimi geofoni neumorno prishiškvJ;jo v ruševine. Morda bo- ruševin našega in sosednjih do še zaslišali slabotno dihanje srca... blokov. Našli smo brata mo- > jega komandanta, ki pa je v s]u;>bo pričenjal že ob 5. uri, zasilni bolnišnici umri; rešili jih prvi potresnj sullck ni pa smo ženo nekega inženir- ___, ... . * .. . . „ z,,.,. zalotil v postelji, ja, ki sedaj v Braziliji gradi naše »veleposlaništvo, in tri Ko se je pričel h rum. smo njune otroke. 23 žrtev so po- vsi stekli na cesto in za las kopale ruševine osnovne šole ušli smrti, ker je -drugI, »Goce Delčeva« v našem sta- močnejši sunek naš stan«v novanjskem naselju; tam vanjski blok porušil. Tavali *am je uspelo rešiti le neko smo od ruševin do ruševin ženo in njenega moža.« M sama ne vem, kako smo preživeli dan groze. Ko so /ll IliS SO nioža mobilizirali v reševalno ■ Ženski, ki ima vse, kar 1 zeli, man)ka tisto, kar bi | lahko še želela. Noel Hovvard Na tem svetu se ne dogaja ničesar novega. Govo~ ti se vedno o istih starih^ stvareh, samo s to razliko^ da jih doživljajo vedno no »i ljudje. WiUiam Sarovan ekipo, sem bila z njim na ušli smrti &J***-*& nom prevzel pilot, ki je stal- Jeseniška rojakinja An- no vozil v Cerklje pri Breži-gela LIKAR je v Skopje cah, od koder sta naju dva odšla 1956. leta, ker je Mariborčana z avtom odpe-bil njen mož tam zaposlen Ijala v Maribor, nama oskr-kot vojni pilot. Z možem in bela hrano in prenočišče v 6-Jetnim sinkom so stanovali hotelu, naslednji dan pa iz-v četrtem nadstropju 7-nad- ročila 10 tisoč dinarjev za post repnega bloka. Ker je mož to van je do Jesenic.« Peti brodolom je bil usoden Star je bil 37 let. V Arca- nil. Peta pa je bila zanj usod- chonu so bih' prepričani, da na. Ribiči so ga videli ob oba- se bo vrnil 14. julija, ker je y Azorov, kako je izginil v nekoč dejal: .Nesreča nc bo pobcsneIem morju> ne da bi trajala večno, jaz pa sem potrpežljiv.« Mislil je, da mu bosta to pot morje in vreme bolj naklonjena. Jadrati čisto sam po brezmejnem oceanu je bila vra mu mogel kdo pomagati. To je bilo 7. jtaija. Nikoli več se ne bo vrnil v Pointe a Pi-tre, kjer je dvignil sidro. Visoko, izbočeno čelo. Dvo- tolomna stvar. Na tako pot je vdrtih oči gori v strastni se je podal letos marca člo- ljubezni do morja. Živahne vek, ki je bil včasih padavec kretnjo, prijeten glas. Tak je V Indokini, nato lovec na bil Rene Lescombe. Štirje divje zveri v Afriki, pred Se- brodolomi mu niso vzeli po- stimi leti pa je pričel svojo guma, da jim ne bi vedno tvegano in nevarno kariero znova želei kljubovati. Bil je kot pomorščak — avanturist, prepričan, da se morja ni Življenje ga je strašno ra- treba nikoli bati. Kljub temu zočaralo, čutil je, da je mor- ga je morje i/dalo. Bil je je njegov edini prijatelj. Ne- samotar, živci je samo za koč je pisal svojemu prija- svoje ladje, ki jih je sam iz- telju: »Moji veliki bridkosti deloval. Poslednje potovanje je ime Babette. V njo ne za- je bilo samo priprava na še tipam več. Nobenih upanj ni- veliko težjo in nevarnejšo ek- mam vee . Odločil se je, da špedicijo; sanjal je, da bi i bo svojo bolečino zaupal objadral rt Horn na Islandu, toorju, zato se je letos 31. Vendar — ta želja se mu ne marca odpravil na dolgo in bo nikoli uresničila. Grška nevarno pot po Atlantiku. To tovorna ladja »North Prin- je bila že njegova peta avan- cess* in neka sovjetska ladja tura. štirikrat je doživel sta bili zadnji, ki sta videli Strašne nevihte na odprtem silhueto Lescombejeve ladje, Bnorju, vendar se je vselej vr- ki je plula po Atlantiku. Nekaj kratkih zanimivosti Nebotičniki v polarnem pasu Dovoljenje odvzamejo samo za določeno dobo. Po nedavno objavljenih podatkih je Sovjetski inženirji in teh- bilo v letu 1962 odvzetih ni ki izdelujejo načrt Noril- skupno 648 vozniških dovo-ska, velikega sibirskega ru- ljenj. darskega mesta, ki je 300 Id- . „ lometrov severno od poiar- Plavajoča Univerza nega kroga. To novo nase- Potniška ladja »Sedem molje bo sprejelo okoli 14.000 rij« Je zasidrana v newyor-preblvavcev. Zgradbe imajo skem pristanišču in čaka, da tudi do 11 nadstropij in so se bodo na njej končale pri-prve tako visoke konstrukci- prave, da bo lahko prevzela je v polarnem krogu. funkcijo »plavajoče univerze«. V oktobru bo ta ladja Vrt v Viiii sprejela na krov 500 študen-. v 11 v uiw tov m 35 profesorjev, kJ bodo tudi pozimi šli na pot okoli sveta. Med Neka japonska tovarna je plovbo bodo na ladji redna poslala te dni na tržišče predavanja, bivanje v prista-»zimske vrtove«, ki omogoča- niščih pa bodo izkoristili za jo gospodinjam, da tudi po- razgovore s krajevnimi pred-zlmi gojijo cvetje, paradiž- stavniki. Z njimi bodo raz-nik in drugo zelenjavo. Ti pravljali o življenju v tistih miniaturni »zimski vrtovi so mestih in državah, razen tega težki največ 1600 g, široki pa pa še o temah, ki jih bodo so 40 cm. Na tržišču veljajo zanimale. 10.000 dinarjev. Vsak »zimski vrt« je oskrbovan z eiek- Najprej streha in tncnim tokom, ki vzdržuje x , , , stalno temperaturo dvajsetih Seie natO temelj stopinj Celzija. V Coventrvju so pričeli graditi poslopje po novem 7» vnrnrtcf načinu britanskega inženirja Adlera. Najprej so zgradili V Cestnem prometU streho, nato pa nadstropja, število avtomobilskih ne- od najvišjih do najnižjih, sreč v Angliji, kakor tudi v Streho in vsako nadaljnje večini dragih držav, stalno nadstrpje je zgradilo 40 or- narašfa. Izdali so zelo sireje jaških hidravličnih dvigal, ukrepe, ki med drugim dolo- Gradnja poslopja po tem na- čajo tudi odvzem vozniškega činu traja tri dni. Gradnjo dovoljenja za malo večji pre- vodi jnženir, ki je nameščen kršek prometnih predpisov, v posebni kabini. TRANZJTOSRSKI TELEVIZORJI Videti je. da Japonci ne mirujejo na nobenem področju tehnike in se povsod vztrajno prebijajo na vrh. Tako na primer že nekaj časa serijsko izdelujejo majhne prenosne televizijske sprejemnike, ki tehtajo le 3 kilograme in pol ter jih lahko napajamo iz omrežja ali baterij. Aparat meri 19, x 10,5 x 18,5 cm in ima 13 centimetrski ekran. Kljub temu, da so majhni, taki televizorji niso preveč poceni. NOVOST ZA TURISTE Neki razstavljavec je piika/al na letošnjem kamping sejmu na dunajski razstavi maj h en $eki rični »meh«. Ki lahko v nekaj minutah napolni še tako \elik gumijast čoln. da o blazinah sploh ne go\ orimo. Naprava lahko črpa energijo iz vsakega avtomobilskega akumulatori? Ko je človeka 18 le!, ima na jeziku samo besedo *;az«. Kasneje vedno raje uporablja besedo »ti* in n.tto 'mi*. 1 George Duhamel Sreća v zakonu je odvisna tudi od tistih besed, ki jih drugemu nikoli ne rečemo. Madelaine Vivier Če bi se ženske oblačile samo zato, da bi ugajale svojim možem, potem bi morale nositi obleke starejšega datuma. Thornton VVilder Album družinskih fotografij je privatna zgodovina sveta v slikah. Bernard Buffct Človek vedno išče vzrok svoje nesreče, a je ne more najti, čeprav v vsaki hiši visi ogledalo. Andre Cavatte Možje se danes zelo radi zbirajo v kuhinjah, ker je to edino mesto, kjer se lahko skrijejo pred svojimi ženami. Bob Hope Kdor ne prenese tujih dokazov, ni prepričan niti v svoje lastne. Edgar For j\.rzcč;a prednost človekovih uspehov je v tem, da mu ni treba več poslušati dobrih nasvetov svojih znancev. Heinz Puhmann. Največji dokaz zakonske harmonije je obojestranska tišina v kritičnem trenutku. Pearl S. Buck Ljubezen izrine iz glave vse misli in jih nadomesti 2 eno samo. Uboga žrtev pa misli, da se je na ta način še obogatila. Curd Jiirgens Na svetu obstajajo bremena, ki nam lajšajo življenje — na primer: ienske. Maurice Chevalier t* Novinarji in fotoreporterji pišejo kroniko Skopja, reševalne ekipe pa požrtvovalno rešujejo prsživele in mrtve iz ruševin Trsta trage v še večji trage se je drugače. Vojak, ki sa je tesno približal obema dekletoma, ki sta stisnjeni Ij-žali skupaj pod skladi kamenja, je nenadoma zasi«1 slabotno šepetanje. Prisluh« nil je. Ljilja je z zadnjimi močmi tiho rekla Ljubici: »Poljubi očka namesto mene. Jaz bom umrla.« Takoj za tem so ju potegnili ven. Bili pa so še globlje pretreseni, ko so videli, da so bili prepozni. Ljilja ne bo nikoli več poljubljala svojega dragega očeta. Celo takrat, ko sta si s smrtjo gledali iz oči v oči, ni pozabila svojih dragih. Tudi Ljubica ne bo mogla izpolniti obljube, ki jo je dala v poslednjem trenutku svoji sestri. Polne štiri ure so se zdravniki borili za njeno življenje. Vse je bilo zaman. Pobesnela narava ie zahtevala še eno žrtev. Očeta bo v imenu Ljilje in Ljubice poljubil njun rešitelj... Nikoli več ji ne bo skuhala kave Vsobi bolnice v Vranju leži 83-letna starka. \i-prestano je v globoki nezavesti, le včasih se za trenutek zdrami. Pogleda okrog sebe, njen pogled je zamegljen, zdi se, da ničesar ne opazi. Misli, da je sama. Pritožuje se nad svojo hčerko, ker ji ne prinese kave v posteljo, tako kot je biia vedno vajena. Bolničarko grabi za roko in nenehoma izgovarja imena svojih otrok,, pripoveduje drobne stvari iz svojega življenja, nato pa zopet omahne v globoko nezavest. Starka je po do'gih letih prišla iz daljne Bolgarije, da bi obiskala svojo hčer ir. dva sinova. Sedaj ne ve nič več o njih in verjetno Najdragocenejše, kar hranimo globoko v sebi, so spomini. Pestra je njih dolga vrsta in svetlejši so odrinili bolj mračne daleč v ozadje, da komaj še vemo zanje. Kot knjiga so, ki nam pripoveduje o življenju. Knjiga spominov! Vedno nam je pri roki, često prebiramo strani v njej in se tiho smehljamo predse. V tej knjigi so strani, ki blede in postajajo nejasne in nečitljive, druge pa so, ki jih ne bomo pozabili. Spomin, ki ne bo nikoli zbledel Zadnja stran knjige spominov je odprta pred menoj. Crna je, tako črna, kot je žalost v naših srcih, ki le nerada obrobljajo strani v tej prečudoviti knjigi s črno barvo. Veliko je napisanega na tej zadnji strani. Zmanjkuje mi besed, stran je polna, solze me du-šijo ... Misli mi uhajajo daleč prek nižin, strmin vrhov, prek siromašnih in bogatih /pokrajin. In kje je konec? Misli se mi vedno znova vračajo med ruševine sončnega mesta ob Vardarju, med zidove, ki goli nemo štrlijo kvišku. Zdi se, kot da so ■ sredi največjega živlienjske-. ga poleta onemeli v strastnem kriku groze. Nemo pro- sijo pomoči. Pomoči, ki naj okrog svojih domov, ki jih bi rešila nedolžne žrtve podja več, z golimi rokami kop-njimi. Sami pa ne morejo'Tjejo med ruševinami, da bi storiti prav ničesar. Pod nji- morda v prahu in kamenju mi ni več živih. Samo čriček zagledali znan obraz. Vendar se je kdove kako znašel na se največkrat mučijo zaman, porušenem balkonu, kjer ne- Ljubljenih ljudi ni več. Jok. Kriki groze, ko povlečejo iz ruševin mrtvega očeta, sina, starega očeta... Le tu in tam vidiš ljudi, ki se srečni objemajo in poljubljajo, ker jih ni zadela podobna usoda . .. Vse je odvisno od Iepo mesto ob Vaidarju „ , , . *„i,u__• . um • sreče! Vedno ie v takih prije zgubilo svojo pravo . ' . . ju — ,i \ , . merih vse odvisno od sreče... umorno nadaljuje svojo sira fonijo. Vse je odvisno od sreče epo mesto ob Vardarju podobo. Goli stebri, prazni balkoni, kupi ruševin — vse to priča o strašni or- Mlada Ljiljana Tunguz je srečna. Njo je obvarovalo giji narave, ki je divjala po samo golo naključje. Njen skopskih ulicah. Sledovi ru- mož je bil na odsluženju vo- šenja še vedno z nezrnanjša- laškega roka v Skopju. Lji- no silo zaposlujejo zavest liana je želela videti svoje- kakor ptrašne sanc ki jim ga moža, zato je dan pred ne verjamemo in ki '-: še jih n rpi eabrto nesrečo nič hude- želeli c^r^ii. Ljudje' ta\;ajq ga sluteč prispela v Skopje. Kako naj bi tudi slutila? — Mar so vsi tisti nesrečniki, ki ležijo v bolnicah, na pokopališčih, pod ruševinami, slutili, kaj jih čaka drugi dan? Ljiljana je vztrajala, da bo spala v hotelu »Makedonija«. Šele po dolgem dopovedovanju, da so vsi prostori zasedeni, je klonila. — Spala je nekje drugje. Vsekakor na mnogo varnejšem mestu, ker bi bila tudi ona danes ena izmed tistih, l.i jim ne bi bilo moč gati. »Poljubi očka namesto mene! Jaz bom umrla« Vneki hiši, v Ulici JNA, se je odigravala pretresljiva drama. Ekipa reševavcev, ki je pomagala dekletoma, tega prizora ne bo nikoli mogla pozabiti. Sredi noči so se prebili do Ljubice in Ljilje Georgi-jevski. Se tr>a'ol svilena tkanina, 6., 2. okrasni kipec, 8., 3. kazalni zaimek, 9., 12. vojaška utrdba, 11., 4. ljube-- žensko pesništvo, 13., 5. nekateri, 14., 6. medmet, 15., 7. globača, grapa, 17., 10. možic. Rešitev križanke št. 27 Vodoravno: 1. program, 8. repri-. . za, 9. TS, 10. amin, 11. ona, 12. riba, 14. Cl, 16. uvodnik, 18. sodama. Zbolel jem za neko težko boleznijo živčnega izvora in zato me je zdravnik poslal v bolnico na zdravljenje. Jemali so mi kri in mi jo potem zopet dajali, jemali so mi kislino, dajali so mi injekcije — vse sem dobro prestal, zato mi je zdravnik rekel: »Če boste še obiske tako junaško prenašali, vam bom z obema rokama podpisal, da boste uspeli v življenju.« Po tej izjavi sem z velikim strahom pričakoval prvi obisk. čil v nočno omarico, pod posteljo in nekaj v pižamo. Ko so odložili vse vreče in zavoje, so posedli na mojo posteljo in me pričeli spraševati po zdravju: »Kaj ti dajo jesti?* «Mleko . . . juho ... kompot .. kislo mleko . ..« »Kislo mleko?!!!« se začudijo sorodniki. »Kislo, da, zakaj?« »Ubogi človek, u imaš vendar preveč kisline?! To te bo ubilo!« Popravil sem svoj položaj v »Kaj pa tare tistega v kotu?«/ »Razlil se mu je žolč . ..« »Zato je tako rumen. Kdaj se mu je to zgodilo?« »Pretekli torek okrog desetih.« »Kaj pa tisti poleg njega?« »Slabo srce ima in rano na želodcu.« »Ni videti. Srce ... Zakaj pa ne leži?« »Ne sme ležati — zadušil bi se.« »Kaj pa je tistemu starcu?« »Ničesar še ne vedo. Pregle- . dujejo ga . ..« Obisk pri bolniku Ko je bila ura točno tri minute čez dve, so planili v sobo moji starši, sorodniki m prijatelji — obloženi z velikimi košarami in zavitki. Bilo jih je dvajset, da ne štejem še štirinajst otrok. Prinesena darila (10 kg pomaranč, 6 kg limon, 12 kg jabolk, 2kg grozdja, 29eg klobas, 3kg frjrttrfg* J" kozarcev ajvarja, 2 f^^^>'ij*tet slivov-ki, ~% 'f^T^ut, pečenega pU ščanča in živo kokos sem natta- postelji, oni pa so nadaljevali s spraševanjem. »Kaj še dobiš?« »Sir.. .* To je bilo pa že preveč. Tedaj so sorodniki, ki so sedeli na m*ji postelji, vsi brez razlike poskočili in zakričali, kot da me ubijajo: »Sir ti dajejo?!!?« »Ampak brez soli,« sem izdavil smrtno preplašen. To jih je malo pomirilo, zato so začeli znova spraševati. »Saj se brez tega vidi, kaj mu je — ošpice ima.« »Kaj pa je tisti z dekoltejem?« »Nič ji ni.« »Zakaj se je pa potem zavalila na njegovo posteljo?« »Prišla je na obisk k tistemu, ki ima slabo srce, pa ne sme sedeti na njegovi postelji, ker bi ga lahko najmanjši pretres ubil.« »Ali je njegova žena?« »Da.« »Uboga ženska!« »Zakaj uboga ženska? On e ubog. On. Visi med življenjem in smrtjo, ona pa bo posedela pri njem pet ali šest minut, potem pa .. . dekolte, črne nogavice, črne oči, ej...,« branim kolega bolnika in gledam svojo ženo, ki ima prav tako črne nogavice m črne oči. Ona mi pa jezno zabrusi: »Kaj pa naj dela? Naj ostane tukaj? Ali pa naj gre bosa domov?« Nisem ji mogel več odgovoriti, ker so starši prekinili najin razgovor: »Ali so tisti otroci pod njegovo posteljo njuni?« »Kako njuni?!« pravi veselo stric, »to so vendar moji sinovi!« Končno so se le pričeli odpravljati. Stric je poiskal sinove pod posteljo mojega soseda —t ostali pa so se postavili v vrsto, da bi me za slovo poljubili. Ko so odšli, sem se veselo nasmejal in rekel zdravniku: »Zdržal sem! Zdržal sem, tovariš doktor! Podpišite mi!« On pa me je žalostno pogledal: »Četrti obisk bo najbolj kritičen. Takrat boste, ali obupali ali . ..« Po tretjem obisku so me premestili v bolnico za živčne bolezni. V svoje starše sem metal pomaranče, feferone in žive kokoši. MILE POPOSKI