m Številka. U UuMliui.»četrtek. 24. oktobra 1907. XLleto. Maja vsakldan ivečer, Izimil nedelje mCprmanflrc, ter velja po potil prejeman za avti o ogiafco dežele ca vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 505h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znasa'poštnina. — Na naročbe *rezJistodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petJt-vrste po 12 b, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovatl-Rokopisi se ne vračajo. — Čredni*Ive in apravalatvo je v Knaflovib ulicah št 5. in sicer uredništvo v i. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Orotniitra tolefon it 34 Posaaouo fttovilko po 10. fe. UprivniStva tolotoo it. 85. Nasotta in belokranjska železnica. »Slovenec« skuša srečni slučaj, da se je vlada pri nagodbi z Ogrsko morala ozirati na podaljšanje dolenjskih železnic — katero podaljšanje je najcenejša in najpripravnejša železniška zveza z Dalmacijo — izkoriščati za svoje strankarske namene. Kaj takega smo pri tem listu že tako navajeni, da nam v tem pogledu ne kaže na široko in dolgo se prepirati ž njim! Dosegli ne l)i ničesar,ker vemo. da so natolcevanja in hudobna zavijanja politična špekulacija, katera je klerikalni stranki med nerazsodno maso še vsikdar obilo sadu rodila! Takih špekulacij ta motna gospoda tudi v bodoče ne bo opuščala! Vzlic temu pa stojimo na neoma-janem stališču, da je Beekova nagodba vsaj kolikor se tiče Kranjske, ravno vsled tega, ker nam zagotavlja tako zaželjeno podaljšanje Dolenjskih železnic — in to brez vsake žrtve dežele, za vojvodino Kranjsko pridobitev, kakor je nismo niti v sanjah pričakovati mogli. Tudi mesto Ljubljana bi imelo dokaj povoda, ministrskega predsednika Becka imenovati častnim meščanom, ker si ni mogoče misliti, da bi nagodba v katerikoli drugi obliki našemu mestu več koristiti mogla. Ce bodo trgovski nalivi iz Balkana suli preko bele Ljubljane, potem je to napredek, kateremu bi morali vsi brez izjeme s hvaležnimi in vnetimi srci nasproti hiteti. Isto-tako bi ničesar proti temu ne imeli, če bi deželni odbor kranjski izrekel baronu Becku enako zahvalo, kakor mu jo je izrekel deželni odbor dalmatinski. V tem pogledu smo vsi na jasnem: Beekova nagodba nam je prinesla več, nego smo pričakovali. Proti ti nagodbi ne poznamo nikake demonstracije, najmanj pa kake parlamentarne obstrukcije! Bodoča železniška zveza ima za nas vse kaj več pomena. nego ga je imela pokvarjena in popačena splošna in enaka volilna pravica. Zatorej bi bila vsaka demonstracija in vsaka obstrukcija v tem ozira že naprej obsojena! To je stališče našega lista, kar -t* stvari same tiče. Pač pa smo branili svoje poslance v »Jugoslovanskem klubu«, ker smo imeli občutek, da jih »Slovenec« samo radi tega napada, da bi obrnil vodo na svoj mlin, in da bi po dolenjskih mestih koval reklamo za bodoče deželnozborske volitve. Naravno je. da imajo poslanci v »Ju- goslovanskem klubu« nagon, z zastopniki hrvaškega nanula v onistranski državni polovici vzdržavati gotove zveze. Te zveze jim nihče ne more očitati, vsaj ima poljsko »Kolo« enake zveze s poljskimi poslanci v Be-rolinu in imelo jih je tudi s Poljaki v razpuščeni dumi. Zatorej je imel i peštanski obisk odposlancev »Jugoslovanskega kluba« zgolj informativen značaj, ker demonstrativnega značaja, posebno kar se tiče slovenskih udeležnikov, imeti ni smel! O tem informativnem značaju, in naj si je tudi omenjeni obisk nekoliko preveč v časnikarsko ospredje silil, smo docela prepričani, ker vemo, da ga nima Slovenija poslanca, ki bi ve-iloma podaljšanje belokranjskih železnic, katero je najvitalnejšega pomena tako za deželo, kakor njeno glavno mesto, s kako prazno demonstracijo ali brezglavim obstrukcijo, v nevarnost stavljal! Nasproti »Slovenčevemu« zavijanju in pačenju resničnih dejstev ostajamo torej ledene krvi. —r. Ali bo Avstrija razpadla? i. Ostri narodnostni boji, ki razjedajo, odkar se je pričelo narodno gibanje, z vedno večjo intenzivnostjo ogrodje naše monarhije, vedno se množeči konflikti med Avstrijo in Ogrsko, ki glodajo liki črv na temelju in obstoju enotnega državnega organizma, so utrdili v javnosti ne samo mnenje, nego celo prepričanje, da potekajo avstro-ogrski monarhiji dnevi življenja in da ni več daleč čas, ko udari državi Habsburžanov poslednja ura in padejo njeni deli v plen že dolgo na svojo žrtev prežečim sosedom. Često se celo slišijo zlokobni glasovi, ki prorokujejo, da so Avstro-Ogrski že šteti življenja dnevi in da nastopi s smrtjo sivolasega vladarja tudi smrtna agonija za njegovo cesarstvo. Takšna in slična menja se izražajo, seveda bolj natihoma, pri nas celo v krogih, ki imajo dokaj vpogleda v državi organizem in ki jim tudi ni tuja z razmerami in z dejanskim položajem računajoča politika. Ako se takšne vesti širijo v državi sami, potem se pač ni čuditi, ako se goje takšna domnevanja še z večjo intenzivnostjo v inozemstvu, kjer so jim razmere v Avstro-Ogrski po-naj več španske vasi in kjer presojajo našo monarhijo večinoma po fantastičnih, cesto neresničnih vesteh. ki jih priobeujejo o dogodkih in razmerah razni senzacije željni časopisi. Da so takšne, dostikrat zgolj iz tendencioznega nagiba izvirajoče vesti našle hitro pot tudi na Angleško, se danes vzpričo vseobčega prometa, v dobi brzojava in telefona pač ni čuditi. Toda Angleži so trezni ljudje in ne verjamejo ničesar, ako niso preje natančno preiskali stvari srca in obi-sti. Tudi alarmujočim vestem o bližajočem se razpadu ne verjamejo slepo, temveč jih preiskujejo na njih notranjo vrednost in resničnost. Nedavno tega je spisal neki Anglež pod psevdonimom S c o t u s V i-ator*) o avstrijskem problemu knjigo, ki zasluži splošne pozornosti ne samo radi interejantnosti vprašanja samega, ki ga razpravlja, marveč tudi radi velezanimivih zaključkov, do katerih je avtor prišel po temeljitem, vsestranskem proučevanju avstro-ogrskega vprašanja. Ako se govori o razpadu Avstro-Ogrske, se misli v prvi vrsti na tri faktorje, katerih interes bi naj baje bil, da propade država Habsburžanov, in ki prikrito, a tem intenzivneje baje delujejo na njen ruin, to so sosedne države Nemčija, R u s i -j a in 11 a 1 i j a. Vzemimo najprvo Nemčijo. Kakšen interes bi imela Nemčija na razpadu Avstro-Ogrske in ali bi bilo v prilog njenim koristili in njeni politiki, ako bi ta država razpadla in ako bi hohenzollernska dinastija anektirala dele razpadle države? Na prvi pogled, pravi angleški pisatelj, je ideja o propadu Avstro-Ogrske in o nemški aneksiji posam-nih njenih dežela za Nemčijo zelo vabljiva. V srednji Evropi bi vznikla država, ki bi, kar se moči in obsežnosti tiče, daleko nadkriljevala srednjeveško rimsko cesarstvo nemške narodnosti. S svojim prebivalstvom preko 80 milijonov bi tvorila nepremagljivo oboroženo silo, ki bi bila za nedo-gledne čase neizpodjedljiv jez proti naraščajoči »slovanski nevarnosti«. Nemška trgovina bi se mogočno razvila z razširjenjem nemškega carinskega ozemlja na Avstrijsko in vladala domači trg tako velik, kakor v Združenih državah ameriških. Pri d obi te v Trsta bi zagotavljala nemški trgovinski mornarici nove triumfe *) Knjiga izide v nemškem prevodu pod naslovom „Die Zukunft Osterreich-Ungarns und die Haltung der Gross-machte" v Scotus Viator. Wien, Franz Deuticke 1908. in avstrijska vojna flotilja bi bila za nemškega cesarja, »admirala atlantskega okeana«, neprecenljivo dragocen dobitek. Nemčija bi nesporno postala gospodujoča sila na balkanskem polotoku in njena hegemonija od Hamburga do Bassore v Perzijskem zalivu bi skoro stopila v območje praktične politike. Površen opazovalec bi vzpričo take, tako vabljivo-mameče perspektive brez dvoma prišel do prepričanja, da bi takšne naravnost ogromne koristi bogato odtehtale vsak mogoč riziko, vsako še tako veliko žrtev. Toda tu si je treba ogledati še zadnjo stran lesketajoče se svetinjice! Poslanska zbornica. Na Dunaju, 23. oktobra. Vladi je mnogo ležeče na tem, da bi zbornica čim preje pričela s prvim čitanjem nagodbene predloge. Sprva se je ztlelo, da ne bo nihče delal ovir, a kmalu se je vlada prepričala, da je delala račun brez krčmar-ja. Radikalne stranke vseh nians so zabarikadirale prehod na dnevni red s tolikimi nujnimi predlogi, da je izginila vsaka nada, da bi se moglo pričeti z razpravo nagodbenega opera ta že ta teden. No, vlada se je tolažila s tem, da pride na vrsto nagodba takoj, ko zbornica absolvira razpravo o prvotno vloženih peterih nujnih predlogih. A motila se je tudi v tem oziru, zakaj poslanec B r e i t e r je v današnji seji vložil nov nujni predlog, ki se tiče upravnih razmer v Galiciji. Baron Beck je v hudi stiski: nagodbene predloge morajo biti do določenega časa v parlamentu sprejete, sicer nastane nov kaos in nove neprilike z Ogrsko. Ako pa bo šlo tako naprej, da bo v vsaki seji k že vloženim prej, da pride v vsaki seji k s t m rim kak novi, je docela izključeno, da bi se do določenega termina mogla parlamentarnim potom rešiti nagodba. V tej svoji stiski se je vlada obrnila za pomoč na krščanske socialce in dr. L u e g e r se je odzval njeni prošnji, apelirajoč na zbornico, naj ne dela ovir nagodbenim predlogam, ker se sicer lahko prigodi, da stopi zopet v veljavo zloglasni § 14. Današnja seja se je pričela ob četrt na dvanajst. Med vloženimi interpelacijami je omeniti interpelacijo posl. H o c k a o razpisu zdravniške službe v Spitalu na Semerniku, * kateri se zahteva, da mora biti proš-nik Nemec in katolik, interpelacija posl. S t r a n s k e g a o nastavljanju čeških uradnikov pri nižjeavstrij- skem iiamestništvu in interpelacija posl. Sturma radi nastopa rektor ja dunajske univerze proti nasprotnikom stavljenja osepnic. Nato se je nadaljevala razprava o S ve j kove m predlogu glede kartelov. Za glavnega protigovornika je bil izvoljen dr. L u e g e r , ki je,' kakor smo ze gori omenili, apeliral na zbornico, naj ne dela težav nagodbenim predlogom, sicer da se lahko prigodi, da stopi zopet v akcijo omraženi § 14. Luegerjev apel je baje imel ta uspeh, da je posl. Breiter umaknil svoj nujni predlog. Po govorih posl. M y si i veča in S v e j k a je zbornica nujni predlog proti kartelom odklonila*. N«jni predlog glede p o d r a ž e-n j a živil je utemeljeval predlagatelj K 1 o f a č. K temu predlogu sta govorila svobodni socialist Stark in češki socialni demokrat P i k. Med govorom tega je prišlo do ljutih spopadov med socialisti na eni strani in med češkimi agrarci in radikalci na drugi strani. Hrup in ropot je bil takšen, da se več minut ni ničesar slišalo, kamoli razumelo posamne govornike. Hrup se je šele nekoliko polegel, ko je jel govoriti grof S t e r n b e r g, ki je za jahal svojega starega konjička in zabavljal proti socialnim demokratom, kolikor se je dalo. Med drugim jim je očital, da so oni krivi velike revščine med delavstvom in da so si pri zadnjih volitvah priborili 87 mandatov z denarjem, ki ga jim je dala vlada. K predmetu sta govorila še socialni demokrat S c h r a m -m e 1 in predlagatelj K 1 o f a č. Pri glasovanju je bilo v zbornici samo 231 poslancev. Klofačev predlog je bil seveda odklonjen in predsednik dr. W e i s s k i r c h n e r je odredil volitev v k v o t n o deputacijo. Ko je posl, dr. Svlvester še v imenu nemških svobodomiselnih strank vložil protest proti lahkomiselnemu vlaganju nujnih predlogov, je predsednik zaključil sejo ob sedmih. Po kuloar jih zbornice se je danes mnogo govorilo o malerju posl. G o s t i n č a r j a pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Dasi nemški listi, kdo ve iz kakšnih razlogov, niso ničesar poročali o oni velezanimivi obravnavi, pri kateri se je v tako sumljivi luči pokazalo Gostili č a r j e v o delovanje, vendar se je vest razširila v^poslan-skih krogih ter vzbudila ne toliko senzacije, kakor začudenja v prvi vrsti radi tega, ker se klerikalni klub ne gane, da bi označil svoje stališče napram G o s t i n č a r j u v njegovi aferi, ki je zanj tako s r a m o t n o završila pred sodiščem. LISTEK. Čez trme do sreče. Povest. (Dalje.) III. Kričeči lepaki, naznanjajoči otvoritveno predstavo slovečega cirkusa, so privabili mnogobrojno občinstva v sijajno razsvetljeni šotor, ki je bil postavljen v bližini tržaškega ljudskega vrta. Predstavo sta obiskala tudi Anton Košan in Elvira. Komaj se je bil Anton dobro ozrl po cirkusu, je že zapazil, da motrijo navzoči gospodje njegovo spremljevalko z nekako arogantno zaupljivostjo. V prvem hipu ga je to razburilo, toda pomiril se je misleč, da je tudi to le pojav tiste navadne tržaške predrznosti, ki jo je bil že pri raznih prilikah opazil, dasi se je šele malo časa v Trstu mudil. Neprijetno mu je bilo pa to zijauje vendarle, da je El-virana lepota temu vzrok. Elvira je sveža in cvetoča sedela skromno in tiho poleg njega in se je držala kakor dekle, ki še ni vajeno velike družbe. Antonu je to jako ugajalo in nevoljo, ki mu jo je delala predrznost navzočih gospodov, je tolažila misel, da ima spremljevalko, ki jo zaradi nje- ne lepote in spodobnosti ohčudu-ves Trst. Sicer pa je to zijanje trajalo samo nekaj časa, potem so se gospodje zanimali za konje in jahalke. Ko st*i Anton in Elvira koncem predstave zapustila svojo ložo, se je približal Elviri eleganten gospod in se prerini] tako, da je korakal vštric nje. Gledal ji je z izzivajočo predrznostjo v obraz in v gnječi pri izhodu položil roko nekoliko okrog njenega pasa ter ji začel šepeta je nekaj govoriti. Elvira se ni zmenila zanj, pač pa je to zapazil Anton. Prevzela ga je prav divjaška jeza in v hipu je potegnil predrznega mladeniča na stran in mu, ne meneč se za občinstvo, dal dve krepki zaušnici. Vse občinstvo je zavrisnilo, zavladal je velikanski hrup in od vseh strani so letele ogorčene besede. Ker Anton ni uinel italijanski, ni vedel, kaj kriče ljudje nanj, a se tudi ni dosti zmenil za to, nego samo vpil, da bo že to italijansko sodrgo naučil dobrih manir. Ze so se začele dvigati pesti in palice, ko je prihitel redar. Anton se je legitimiral in izročil redarju svojo vizit-nico z dostavkom, da je vedno pripravljen dajati odgovor za svoje dejanje! nakar je ponosno zapustil cirkus. Zunaj se je zaman oziral po Elviri. Porabila je velikansko zmešnjavo, ki jo je provzročil Antonov nastop in pobegnila. Ker je bilo že po- zno, ji Anton ni sledil, marveč se je odpravil domov z zavestjo, da se mu bo PCI vira od srca zahvalila za njegov neustrašni nastop v obrambo njene časti. Naslednjega dne je še pred običajno posetno uro pohitel h gospe Elviri. Navdajale so ga radostne nade. Zdaj in zdaj ga je prešinila celo misel, da pade hvaležna Elvira junaškemu branitelju njene ženske dostojnosti okrog vratu in mu da vroč poljub, a rekel si je sam, da bi to bilo prebogato plačilo za njegovo dejanje. Našel je Elviro v njenem koket-nem salončku. Segla mu je pač v roko, a z vidno žalostjo. »Ah, dragi prijatelj,« je zavzdihnila in si otrla solzo, »za snočnji nastop vam pač ne morem biti hvaležna.« »Kako, gospa?« je vprašal Anton skrajno začuden. »Tisti človek se je tako obnašal, da sem ga kot vaš kavalir moral na mestu kaznovati.« »Predrznosti tistega človeka ni nihče zapazil, za vaš nastop pa ve danes ves Trst. Ali veste, kaj to pomeni, ali veste, kaj govori danes ves Trst? Da sem vaša ljubica, morda celo, da sem vaša metresa! Da, gospod, danes misli in govori tako ves Trst. Vi ste me kompromitirali. Strahovito ste me kompromitirali.« J okaje se je vrgla gopa Elvira na zofo in zakrila obraz z rokama. »Milostiva gospa — žal mi je v dnu srca. če sem vas kompromitiral.« »Kaj mi to pomaga,« je kakor brezumna ihtela Elvira. ^Spravili ste me ob dobro ime. Pomislite, kaka nesreča je to. Edino, kar ima ženska, edino, na kar sem mogla biti ponosna, edino, kar mi je dajalo veljavo pred ljudmi, to ste mi zdaj vzeli. Že itak sem imela silno težko stališče, ker imam le skromno premoženje, zdaj ste me pa vi s svojo prenagljenostjo v tržaški družbi popolnoma onemogočili. Ah — najraje bi umrla.« Antonu je bilo silno hudo pri srcu. Pristopil je k zofi in nežno pogla-dil gospo Elviro po krasnih laseh. »Milostiva gospa Elvira, odpustite mi —« je rekel tiho in pokleknil pred njo. »Pomislite, da so me vodili naj blažji nagibi. Elvira, jaz vas ljubim.« Gospa Elvira ni odgovorila nič, a pustila je Antonu svojo roko, ki jo je strastno poljuboval, in je tiho jokala v blazino, na kateri je slonela njena glava. »Elvira, jaz te ljubim, iz vse duše te ljubim,« je trepetaje šepetal Anton dalje in položil roko Elviri okrog pasa. »Elvira, čuj me, jaz te ljubim.« Vzdignila je zdaj glavo in ga pogledala s solznimi očmi. Rahel ljubezniv usmev je šinil čez njeno lice, potem se je nagloma dvignila in na- enkrat objela Antona z obema rokama in ga poljubovala vroče in strastno. »Ljubim te, ljubim te, blazno te ljubim,« je ihtela Elvira in vedno z novimi poljubi omamljala Antona. Naslednji dan je dobila stara gospa plemenita Košanova dolgo pismo, ki ji je naznanilo, tla se je njen sin Anton zaročil v Trstu s profesorjevo vdovo Elviro Sartori, rojeno grofico Rotto in tla bo poroka koj po novem letu. Stokrat je stara gospa prebrala to pismo in še ni verjela. Šele ko je Anton prihitel sam domov in ji srečen in blažen potrdil svojo zaroko, je uvidela, tla je vse resnica, uvidela pa tudi, tla bi bil vsak ugovor brezuspešen. Ni sicer pojmila, kako je mogel Anton v takt) kratkem času pozabiti svojo prvo ženo, a ustavljala se ni njegovi želji, saj ni imela druge skrbi, kakor tla bi bil njen sin srečen in zadovoljen. Sama je prevzela težko nalogo, obvestiti v samostanu mudečo se Pavlo o nameravani ženitvi njenega očeta. Popisala ji je namenoma prav natančno, kako je Anton zdaj srečen in vesel, misleč, da sprijazni očetova sreča hčerko s to ženitvijo, a vzlic temu se ni čudila, da Pavla dolgo časa ni odpisala. Naposled je prišlo njeno pismo. Bilo je hladno in malobesedno. Pavla je sporočila stari materi, da Splošno se pa poslanej Čudijo, da ne izvaja konsekvenc ia loga dogod-ka poslanec Fon, ki je sodnik in ki bi pač ne smel niti trenotka vztrajati v družbi moža, ki mu je vtisnen v čelo sramoten pečat, da je v gotovi zadevi postopal na način, ki ni združljiv s čast j t> poštenjaka, še manj pa državnega poslanca. Kakor stvari sedaj stoje, bo klerikalni klub prisiljen v Gostinčarjt vi zadevi zavzeti določno stališče, sicer bt> izgubil še tisto betvieo ugleda, ki ga še tlosedaj uživa. Vetleremo! Dve interpelaciji poslanca Hrlbaria na trs. ministra. (Ambulančne razmere na progi Du-naj-Trst in zvišanje podpore »Uradu za pospeševanje obrti«) I. Proga južne železnice Dunaj -Trst teče od Spiellehla do Trsta po slovenskem ozemlju; naravno je torej, da se na tej progi odda jako mnogo pisem in drugih poštnih pošiljate v s slovenskimi napisi. Vsled tega je bilo od nekdaj vedno v navadi, tla so se za ambulančno službo na tej progi določali poštni uradniki, ki so bili zmožni slovenskega jezika. To se je pa jelo v poslednjem času izpremi-njati in nekako sistematično se odrivajo slovenščine zmožni uradniki in uslužbenci ter nadomeščajo s takimi, ki tega jezika nele zmožni niso, temveč se nekateri eelo iz njega norčujejo. Naravna posledica tega seveda je, tla se mnogokrat zgodi, da se poštne pošiljatve s slovenskimi naslovi napačno instratlujejo ter takt) pošiljatve tlan ali celo več dni kasneje naslovniku prihajajo v roke. Ker vsled tega trpi služba ter se izpodkopuje dobri sloves c. kr. poštne uprave, v p r a š a m t) podpisani: »1. Ali so znane te razmere Vaši ekscelenei '2. Ako jej niso znane, ali ji voljna Vaša ekseelenca poučiti se t) njih ter potem potrebno ukreniti, da se tem razmeram stori konec:« II. V Ljubljani se je osnoval tekom letošnjega leta urad za pospeševanje obrti. Vlada namerava, kakor se poroča iz krogov »Trgovsko - obrtne zbornice za Kranjsko«, nakloniti temu uradu za leto 1908., prispevek 5000 K. Gletle na to, da je obrt v krono-vini Kranjski še zelo zaostala, da bo torej urad za nje pospeševanje imel polne roke posla, da jo povzdigne; dalje gletle na to, tla podobnim uradom v znatno manjših kronovinah vlada tla je istotakt) podpore že leta in leta: je ta vsota absolutno premajhna. Posebno premajhna pa je relativno vzeto vzpričo dejstva, da vlada v tem pogledu za Kranjsko tloslej ni še storila ničesar. Nujno potreba je torej, da dovoli vlada »Uradu za pospeševanje obrti na Kranjskem« izdatnejšo podporo in podpisani vprašamo Vašo ekscelenco: »Ali je voljna »Uradu za pospeševanje obrti v kronovini Kranjski« za leto 190S. nakloniti višjo podporo, nego-li navedenih 5000 K?« Ivan Hribar, inž. Neumann, dr. Hli-bo\vizki, Kalina Fresl, dr. Hajn, Bulin, V. Kotlar, Jos. Kotlar, Hyrš, Bjeladinović, Peric, dr. Srb, Prodan, Masarvk, Drtina, Ježovnik, Roblek, Vukovič. Choc, tir. Rvbar. EL Srdin-ko, Al. Štrekelj, Mag. Žemlička, dr. Tresif. Češka kriza. Dunaj , 23. oktobra. S tem, da se je obnovila zveza čeških strank, je osane očetu vdana liči. ki jo veseli njegova mlada sreča, da pa svoje komaj pokopane matere ne more še pozabiti in tla je materinemu spominu dolžna odkloniti povabilo na poroko. Anton je z nevoljo čital pismo svoje hčere in mrmral nekaj o neslani sentimentalnosti. Nevolja njegova je še narasla, ko je tudi stara gospa izjavila, da ne poj de na poroko v Trst, doma pa se poroka ni mogla vr-žiti, ker še ni poteklo leto od smrti prve žene. Antona je materino in hčerino postopanje žalilo in odločil je, da se kar na tihem poroči v Trstu. Se pred novim letom je zapustil gradič in čez nekaj tednov je prišlo naznanilo, da je poroka izvršena. »Da bi se le nikdar ne kesal,« je zavzdihnila stara gospa, spravljajoč resignirano poročno naznanilo med svoje papirje. Anton in Elvira sta šla na ženi-tovanjsko potovanje v Italijo in ostala tamkaj več tednov. Šele ko je doma kopnel sneg, ko so zapihali pomladanski vetrovi in je mlado zelenje začelo poganjati, sta se vrnila v Trst in sta od tam prišla na prijazni gradič Košanovih na stalno prebivanje, dočim Pavla vzlic ljubeznivim pismom očetovim ni hotela zopustiti samostana pred koncem šolskega leta. (Dalje prihodnjič.) kriza že napol rešena. Naloga načelnikov v zvezi bo, odstraniti različnosti v nazorih meti Mladočehi na eni in agrarci ter klerikalci na drugi strani. Konference z vlado so se danes popoldne nadaljevale. Češki voditelji hočejo baje ministrskega predsednika prisiliti, da poda glede čeških žalitev slično izjavo, kakor sta jo dala Korber in Gautsch. — Kriza glede čeških ministrov je za sedaj popolnoma izgubila svoj akutni značaj, vendar se še vedno zatrjuje, tla trgovinski minister tir. Fort noče začasno ostati na svojem mestu, ako ne nastopi stalni red. P r a g a , 23. oktobra. Glasilo poslanca K 1 o f a č a »Češke slovo« piše: »Ministrska kriza še ni poravnana, temuč še obstoja ter je akutna. Mladočehi morajo sedaj zahtevati pojasnila od vlade v nekaterih stvareh. Kakor nam je znano, zahtevajo Mladočehi od ministrskega predsednika notranji češki uradni jezik in ustanovitev češkega vseučilišča na Mora v -skem, kar pa baron Beck z ozirom na \emee odklanja. Zaradi tega mora iti tir. Kramar v opozicijo. Baron Bet-k si išče zaveznikov pri drugih čeških stranka!) ter hoče češke agrar-ee spraviti z radikalci. Baron Beck ponuja omenjenima strankama za pomoč dva ministrska sedeža, in sicer sedež minist ra-rojaka za H r u b a -n a , za češke agrarce pa poljedelsko ministrstvo. Imenovani stranki nista ponudbi nasprotni, vendar zahtevate še izpolnitev gotovih pogojev, o čimer pa se varuje še tajno>t. Češki radikalni poslanci stoje na stališču, da se pod nikakimi pogoji ne morejo zavzeti za nagodbo, dokler baron Beck ne izpolni čeških narodnih zahtev. Dunaj, 23. oktobra. Proti večeru se je mahoma položaj poostril. Govorilo se je že, tla sta oba češka ministra že podala demisijo. Načelniki vseh čeških strank so bili namreč popoldne pri ministrskem predsedniku ter so zahtevali obvezno izjavo za izpolnitev znanih čeških postu-latov. Baron Beck pa jim je odgovoril, tla smatra vlada za glavno točko svojega programa, rešiti narodno vprašanje, toda šele potem, ko bo nagodba pod streho. Zaradi te izjave se je odgodi! že sklicani shod vseh čeških poslancev na jutri. Do tetlaj pa se odloči, ali ostane češka zveza vladna stranka, da drži svoja ministra ali pa gre v opozicijo. — Posl. Stran-sky baje izstopi iz mladočeškega kluba. Iz parlamentarnih klubov. D u n a j . 23. oktobra. Parlamentarna komisija maloruskega kluba je imela včeraj in danes pogajanja z ministrskim predsednikom. Pogajanjem je prisostvoval tudi finančni minister Korytowski. Klub je sklenil, da se ne odloči pred soboto, ko se pogajanja nadaljujejo, kako stališče zavzame napram nagodbi. Tudi nujni predlog glede galiških upravnih razmer se je za sedaj umaknil. Demokratična unija v poljskem klubu je izdala komunike, v katerem izjavlja, tla bo v vseh stvareh, ki se ne tičejo poljskega kluba in parlamenta .nastopal samostojno. Načelniki svobodne agrarne združitve so imeli danes po seji poslanske zbornice posveto vanje o nagodbi. V debato je posegel tudi poljedelski minister. Konferenca se nadaljnji1 prihodnji torek. V imunitetnem odseku je tlanes poročal 0 neki stvari posl. Spaček v češkem jeziku, kar je provzročilo pri nemških članih velik vihar. Vsled tega so češki radikalci baje sklenili, da se bodo v bodoče v tem odseku sploh posluževali češkega jezika. Nemški člani vsled tega najbrže izstopijo. Skupni proračun. B u d i m p e š t a , 23. oktobra. Prihodnjo nedeljo se vrši na Dunaju skupni ministrski svet, tla se določi skupni proračun za delegacije. Vojni proračun ima zvišanja devet milijonov kron za regulacij t) plač častnikom. Ogrsko-hrvaški drž. zbor. B u d i m j) e š t a , 23. oktobra. PosL dr. P o 1 i t je interpeliral ministrskega predsednika zaradi skupne note, ki sta jo poslali Avstro-Ogrska in Rusija balkanskim državam v zadevi Macedonije. Interpelant je do* kazoval, da so z obupnimi od noša j i v Macedoniji v nekaki zvezi odnošaji v Bosni in Hercegovini. Ugleden časnikar v Mostam je bil zaradi tiskovnega prestopka obsojen in z navadnimi hudodelci zaprt v mokrotni podzemski ječi. Vprašal je ministrskega predsednika, ali hoče vlada zastaviti ves svoj vpliv, da se v Macedoniji s krajevno ločitvijo treh glavnih narodnosti, Bolgarov, Srbov in Grkov, napravijo zdržljive razmere v administraciji, in da se v Bosni odpravi kazen uklepanje v verige. Iz Bolgarije. Sofija, 23. oktobra. Minister zunanjih del S t a n c i o v gre jutri v Bukarešto, da konferira z ministrskim predsednikom S t u r d z o o nujnih gospodarskih vprašanjih med obema državama. Ker se vkljub podaljšanemu terminu še vedno ni vpisalo na vseučilišče dovolj slušateljev, se je rok znova podaljšal. Vlada še vedno upa, da se bo moglo vseučilišče otvoriti v prvi polovici meseca novembra. Opozicijske stranke so priredile zaradi vse-učiliščne afere velik protestni shod proti vladi. Dogodki na Ruskem. Varšava, 23. oktobra. Pri postaji Karasjevka so roparji napadli vlak z bombami. Napad je bil namenjen blagajniku Malzevske tovarne, ki se je vozil z vlakom. Ubili so blagajnika in dva spremljevalca, a štirje potniki so bili ranjeni. Roparji so odnesli 40.000 rubljev, dočim je 20.000 ostalo v vlaku. Vojaški oddelek, ki je zasledoval roparje, je prijel dva ranjena roparja. M o s k v a , 23. oktobra, Ker sta bila dijaka Brunov in Bilanov zaradi oropanja intendanta kmetijske akademije obsojena na smrt ter ju mislijo te dni obesiti, priredili so vse-učiliščniki v poslopju vseučilišča protestni shod, pri katerem je bilo 40 dijakov aretiranih. Vseučilišče je zaprto. Pomnožitev italijanskega] vojnega brodovja. Rim, 23. oktobra. Mornarični minister predloži v najkrajšem času parlamentu zakonski načrt, v kate-lvni bo zahteval 260 milijonov lir za gradnjo novih ladij. Zgrade se štiri orjaške vojne ladje, katerih vsaka bo veljala 50 milijonov lir. Za ostalo vsoto se zgradi nekaj malih križark Dnevne vesti V Izubijani, 24 oktobra. — Zakaj se jim gre? Pri gonji, ki jo je vprizoril »Slovenec« proti »Jugoslovanskemu klubu.; in proti poslanca Hribarju v zadevi takozvane belokranjske železnice, se gre klerikalcem za dvoje: s svojimi spletkami hočejo povzročiti razdor med Hrvati in slovenskimi poslanci, ki se nahajajo v klubu, tla bi s tem klub razbili, na drugi strani pa menijo z gonjo proti »Jugoslovanskemu klubu«, kakor tla bi bil nasprotnik železniške zveze z Dalmacijo* in neposredno s tem tudi belokranjske železnice, ustvariti v belokranjskih mestih umetno razpoloženje proti narodne-napredni stranki, kar bi bila voda na njih mlin pri bodočih deželnozbor-skih volitvah. To je tako prozoren manever, da ga lahko spregleda vsak. ki ima le količkaj soli v glavi- Za to pa je tudi gotovo, da se na tt linian".-ce ne bo vsedel nihče, ker se iz vse gonje, ki jo je započe! častivreden »Slovenec«, da kaj lahko spoznati — konjsko k o p i t o. Menimo tore i, da ni potreba javnosti še posebe opozarjati, naj ne verjame zlobnim in podlim lažem, ki jih trosi škofov lisi o belokranjski železnici, ko je vendar notorieno. da izvira vsa »S!ovenče\-n<* akcija iz najumazanejšili strankarskih nagibov. — Idrijska mestna realka se P o-d r ž a v i , kakor se nam poroča z Dunaja, v n a j k r a j š e m č :i s u. To je obljubil naučni minister dr. M a r-c h e t idrijski deputaciji. ki se je oglasila pri njem pod vodstvom drž poslanca Ivana H r i b a r j a. Naučni minister je naglasa!, da se naučna uprava tem lože odloČi, tla prevzame realko v svojo oskrbo, ker se je prepričala, tla so ji dani vsi življen-ski pogoji. Preddela za podržavljenje so že skoro gotova in nadejati se je, da bo državna uprava realko lahko sprejela v svojo oskrbo že v n a j -bližji bo ti o č n o s t i. Pripomniti je, da je docela zlagana vest, tla bi bil naučni minister označil dr. Šusterši-ča kot tistega, ki mu gre največja zasluga za podržavljenje realke. — Belokranjska železnica nreko Črnomlja. Včeraj je bila na Dunaju deputacija iz Črnomlja v svrho intervencije, da se belokranjska železnica zgradi preko Črnomlja. Kakor sc iiam poroča, so proti temu načrtu velike ovire tehnične in materialne narave. Zatrjuje pa se, da namerava vlada zgraditi stransko progo preko Črnomlja do Vinice. »Jugoslovaa&ki klub« se bo gotovo zavzel za to progo z vso vnemo. — Klerikalna domišljavost. Iz učiteljskih krogov s štajersko-kranj-ske meje se nam piše z dne 21. oktobra t. 1.: Oblastni politiki kranjske »kat.-nar. stranke« že kar mislijo, da bodo pretvorili vse slovensko naše učiteljstvo ter v svoji brezmiselni domišljavosti preobračajo na političnem polju kozolce, da se človeku kar milo, pa tudi dobro zdi. Tako so nedavno v Radovljici, kjer jim je »poročal« poslanec in reservni častnik, Pogačnik, sprejeli otl šepavega Lam-peta skovano šepavo resolucijo, ki je naperjena proti svobodomiselnemu slov. učiteljstvu in katere vsebine slove: »Občni zbor katoliškega slovenskega društva najodločneje obsoja namene in delovanje svobodne Šole, obžaluje, da so ravno v Radovljici slovenski liberalni učitelji na občnem zboru jugoslovanske zveze sprejeli brezversko šolo v svoj program. Zbrani zborovalci odločno zahtevajo, da se naj otroci krščanskih staršev tudi vzgajajo in podučujejo v krščanskem duhu. Vsi krajni šolski sveti sc poživljajo, da nasprotujejo nastavljanju učiteljev, ki so člani liberalne zveze in zahtevajo le nameščenje krščanskih učiteljev.« — Tako hujska jo ti dovzetni politikaši naše ljudstvo proti pijonirjem prosvete, ljudskim učiteljem! — Le nadaljujte pogubno svoje delo! Plačilo vam ne izostane. Če pa mislite, tla bodete naše učitelje ugnali, potem pa se bridko motite! Učitelji slovenski so izborno organi-zovani in tudi vedo, kaj delajo in kako d« lajo. Vse vaše peklensko ruvanje ne bode spravilo našega učitelj-stva s pravega tira; kajti ono je prepričano, da je na pravem potu ter da vestno vrši dolžnosti svoje. Tiste ne-značajneže med učiteljstvom, ki pljuvajo v lastno skledo ter ustvarjajo klerikalno »Slomškovo zvezo«, vam zavedno in napredno slov. učiteljstvo prav iz srca privošči; saj oo meso od vašega mesa in vas popolnoma vredni. A izven teh propalie pač ne dobite še koga izmed nčiteljstva na svoje limanice. Za vsem zavednim ljudskim učiteljem kranjskim pa stoji vesoljno ostalo slovensko učitelj-stvo kot en mož! Kaj torej hočete t' Ponemčevanje slovenskih ljudskih šol v mariborskem okraju. Skoraj vsi slovenski listi so pred kratkim poročali o ponemče vanju 1 j nilskih šol v mariborskem okraju, ter izrazili željo, naj bi se vsak sličen slučaj takoj naznanil in tudi, ako bi se katera gojenka deželnega ženskega učiteljišča v Mariboru (ki je nemški zavod), nastavila na kaki slovenski ljudski šoli. O zadnjem slo čaju imamo poročati tlanes. Zgodil se je v L e h n u pri R i b n i c i. Tam so letos razširili šolo v tri razred'iieo. Deželni šolski svet v Gradcu je z odlokom z dne 22. avgusta 1007 odločno zaukazal okrajnemu šolskemu svetu mariborskemu, tla naj se na novo zi-stemizirana tretja učiteljska služba v Lehuii razpiše, vendar je ta že dva dni pozneje, to je 24. avgusta imenoval neko žensko iz imenovanega nemškega učiteljišča z\ pro vizorično učiteljico v Leonu, A a s i j e š o 1 a popolno m a slovenska, čeravno se tudi poučuje nemški jezik. Ondotno ljudstvo je zaradi tega imenovanja zelo razburjeno in to tembolj, ker sta se že &y e moški učni moči, izprašani iz obeh deželnih jezikov, zanimali za to službo. Krajni šolski svet je dal svojemu ogorčenju (hiška s tem. tla je v posebni vlogi zahteval od okrajnega šolskega sveta, naj imenovano učiteljsko mesto razpiše, tla zamore jo zanj rrosit" iz obeh deželnih jezikov :zprašani kandidat je. Vrhu tega h župani izročiti zadevo svojemu poslancu in če se jim ne bo ugodilo, o istopiti od vseh častnih služb v občini in š o 1 i. Krajni šolski svet žrtvuje za šolo vse, a če zanaprej ne bo več tako, kriv bo tega okrajni šolski svet, ki tako malo upošteva veljavo krajnega šolskega sveta oziroma všolanih občin pri nastavljanj;* učiteljskih moči in misli morebiti, tla naj občine oziroma krajni šolski sveli nosijo le bremena, pri tem pa naj molče gletlajo, kako se jim vsiljujejo jezika nezmožne učne moči, odjema-joč našim slovenskim učiteljem in učiteljicam, ki so se na učiteljišču vsposobili za oba deželna jezika, kruh od ust. Odločen nastop krajnega šolskega sveta lehenskega je iskreno pozdravljati in le želeti, da bi ga \> »snemali vsi krajni šolski sveti po Slovenskem, kjer se usiljuje tuj učitelj ali učiteljica na slovenske šele. Le z energični m n a s t o p o m - e k a j op r a vi pri n a Š i h n a r o rini h n a s p r o t n i k t) v , ki iščejo vsake najmanjši priliko, da bi po-neničili našo slovensko mladino, ve-doč. da s tem najbolj goto o dobe v roke slovensko zemljo. — Železnica v Gornji Savinski dolini. Iz Savinskc doline se nam piše: Obenem z lokalno železnico Sa-v inska dolina - Kamnik je projekto-vana tudi lokalna proga R e č i š k a v a s \ a z a r j e v Gor. Savinski dolini ter so tozadevni elaborati v vpogled pri okrajnem glavarstvu v Celju. Železniško ministrstvo je tudi gletle te proge že odredilo potrebno komisijo. — Torej se ima železnica zgraditi samo do Nazarij, kjer ima Škof Anton Bonavetura svojo ž a g o. Ta vest se nam ztli popolnoma neverjetna, ker se nam zdi vendarle nemogoče, da bi državna oblast zapostavljala koristi in interese vse ga gornjegraškega okraja in gradila novo železniško progo zgolj v to svrho, da reši ljubljanskega škofa grozečega mu bankrota! Dandanes je sicer pri nas marsikaj mogoče, ako ima svoje prste vmes kak krivopalčnik, toda takšna gorostasnost pa se nam vendarle zdi nemogoča! Ako pa je vest resnična, potem je treba poklicanim faktorjem v gornjegraškem okraju pravočasno odločno stopiti na noge, tla dosežejo zgradbo take železnice, ki bo v korist okraju in vsemu prebivalstvu, ne pa samo na robu bankrota se nahaja joče m u ljubljanskemu škofu! — Iz politične službe. Dezelno-vladnemu tajniku Francu Ž n p neku se je poverilo vodstvo okr. glavarstva v Črnomlju. — Iz železniške službe. Julij Haas, višji stavbni konVsar in državne železnice Ljubljana I. je predstojnik sekcije za vzdržavanje imenovan za predstojnika pekclje za vzdržavanje železnice Hieflau. — Šolske vesti. Dosedanji pomožni učitelj na šoli v Hrušici g. Krnst Š u s t e r š i č je imenovan za provizoričnega učitelja i sto ta m. — Profesor dr. Frangeš, poročevalec v nnrodno-gospodarslrem odseku kraljeve deželne vlade v Zagrebu, je dobil ponudbo, da nastopi profesorsko mesto na vseučilišča}v Krakova. Dr. Frangeš je ponudbo sprejeL Iz gledališke pisarne. Nocoj (par) se uprizori drugič in zadnjič Schothan-Kadelburgova štiri-dejanjska burka „Dva srečna dneva", v kateri nastopi vse dramsko osobje in g. Verovšek kot gost. Društvo slovenskih književnikov ia časrikarjev prosi svoje cenjene Članice in Člane, kakor tudi redne podpornike, naj blagovolijo Čimpreje poslati zaostalo naročnino, oziroma podpornino, da uredimo knjige. Redne člane L in II. vrste opozarja odbor posebej na § 7. dtu-štveuih pravil: Kdor ostane s članarino tri mesece na dolgu, preneha biti član ter izgubi vse pravice. Zunanjim članom se dopešljejo te dni položnice. Apel na Mohorjane! Družba sv. Cirila in Metoda se nadeja daru Muhorjanov. Knjige družbe sv. Mohorja so dospele. Ako doda vsak Član k poštnini le 2 h, nabrala bi se znatna vseta v varstvo Slovenstva. Družbi sv. Cirila in Metoda v korist prodaja drože g. Makso Za-loker v Ljubi ani, Kladezue ulice. Priporočamo ga gg. trgovcem; slovenske peke in gospodinje pa opozarjamo na to blago, ki je vsled svoje kakovosti zelo priročljivo, obilno razpečano pa je gmoten kvas naši družbi in slovenski prosveti. Upravni odbor „Zveze slovenskih pevskih dru&tev" je v svoji zadnji seji sklenil, da se vrši letošnja skupščina zveznih odposlancev v nedeljo, dne 2 9. decembra t. 1. ob 10. dopoldne o priliki velikega koncerta »Pevske zveze moravskih učiteljev", ki se priredi ta dan ob 5. popoldne. Letošnja skupščina bi se sicer imela vsled sklepa lanskega zborovanja vršiti v Trstu, a se vsled nepričakovanih ovir in po nasvetu zastopnika tržaških pevskih društev vrli zopet v Ljubljani. »Zveza" opozarja slavna pevska društva in glasboljubivo občinstvo sploh, da je izdala in založila Adamičev moški zbor »N o tranj s k a", katerega je nagradila vsled lanskega razpisa častnih nagrad. Partitura zbora obsega 5 litografiranih strani in se dobiva pri » Z vezi" za 50 vin. Ondričkov koncert. »Glasbena Matica" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 27. oktobra 1907 zvečer ob polu 8. uri v veliki dvorani hotela „Union" koncert, katerega izvršuje c. kr. komorni virtuoz in častni član »Glasbene Matice", gosp. Fran Ondriček. Sodeluje klavirski virtuoz gosp. Josip Famera. Spored: 1. Rihard Strauss: Sonata za violino in klavir. Es-dur. Op. 18. I. Allegro, ma non troppo. II. Improvizacija (Andante cantabile). III. Allegro. Izvajata g. Fr. Ondfiček in g. Jos. Famera. 2. Josip Slavik: Koncert za violino. A-mol. Klavirsko spremlje-vanje postavil Fr. OndfiČek. Izvajata g. Fr. OndfiČek in g. Jos. Famera. 8. Josip Suk: »Pomladna idila**. Na klavir svira g. Jos. Famera. 4. a) Peter Iljič Čajkovski: »Serenade melan-colique". b) Wieniawski: Tarantela. Svira g Fr. Ondriček. 5. a) Liszt: Etude. F-mol. b) Brahms: Rapsodija. Es-dur. Na klavir svira g. Jos. Fa mera. 6. Fran Ondriček Češka rapsodija. Na gosli svira g. Fr. Ondriček. Začetek točno ob polu 8. uri. Sedeži po 1, 2 in 3 krone, stojišča po 80 h, za dijake po 40 h se dobivajo v trafiki gospe češarkove v Šelenbur-govih ulicah ia na večer koncerta pri blagajni. Razstava za rokodelsko tehniko« Obrtni pospeševalni urad o. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem otvorila na Dunaju razstava za rokodelsko tehniko. Opozarja se na to, da sedaj obrtniki svoje prošnje za pripustitev k obisku razstave lahko vlože. Razstava je posebno važna za peke, (Dalje v prilogi). Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 247., dne 24. oktobra 1907. sodaviČarje. knjigoveze, rokovičarje, krznarje, jerrnenarje, instalaterje za elektriko, cizelirje, ključavničarje, kovače, mizarje, kolarje in tesarje. V posebnega ozira vrednih primerih se more onim manj premožnim, ne na Dunaju bivajočim obrtnikom, ki dokažejo, da nameravajo v svojem obrtu vpeljati ali preurediti strojni obrat, podeliti ustanove za obisk te razstave. Tozadevne z ubožnim iz pričeval o m opremljene koleka proste prošnje je najkasneje do 1. novembra t. 1. vložiti pri c. kr. trgovinskem ministrstvu. Življenje mn le rešil. Ko je prispel 22. t. m. dolenjski vlak, ki odhaja iz Ljubljane v Novo mesto ob 1. popoldne, do kilometra 751, zagledal je kakih 15 metrov pred seboj g. strojevodja Seliškar človeka na progi. Hitro je ustavil vlak in vzel moža, ki je bil korenito nasekan vinske kapljice, na vlak. V Novem mestu so ga oddali načelniku postaje, nakar ga je vzel seboj stražnik, da ga je odgnal v zapor prespat se. Ako bi ne bil Seliškar tako pazljiv v svoji službi, bil bi pijanec, ki je po domaČe »stari Gričaru iz Kan pri Mirni peči, danes mrtev. Mož se je v novomeških zaporih tako dobro prespal, da se je takoj, ko so ga spustili iz njih, zopet napil, da je bil pijan kot kanon. Uradno poneverjenje. Železniški asistent SupanČič v Trstu si je kot blagajnik prisvojil 300 K. Obsojen je bil v petmesečno ječo. V gostilno Je streljal. Skozi zaprto okno gostilnioe Andreja Paternostra v Podgorioi v ljubljanski okolici je streljal kolar Jožef Sonc dvakrat in zadel delavca Ivana Majdiča v levo pleče, 13-letnemu Antonu Grozdku papre-strelil dlan. Poškodovanca sta morala v bolnico. Nesreća. Na Igu se je pri kopanju nekega vodnjaka vnel za razstre-ljanje pripravljeni smodnik in je bil pri tem posestnik Jakob Likovič težko telesno poškodovan. Griža se je pojavila v šentlov-renski župniji na Dolenjskem. Včeraj so imeli štiri mrliče v mrtvašnici. Vzrok bolezni je nedostajanje pitne vode. Pri tej priliki moramo z ogor Čenjem poudarjati, da se nesnaga iz mlekarne še vedno izceja v Temenico, dasi je c. kr. okrožni zdravnik g. dr. Vavpotič že meseca avgusta odločno zahteval zaprto cementno jamo za odvajanje. Vložile so se pri tožbe na deželni odbor, na županstvo, a od nikoder rešitve. Na Kranjskem so nastale pravcate turške razmere. Duhovniku se ne sme skriviti lasu in najsi se razširja še tako nevarna epidemija, četudi pogine vsa župnija. Požar, V Koncu pri Novem mestu je udarila strela v kozolec Ivana Umka, da je pogorel do taL Škode je 1650 K, zavarovalnine pa 300 K. Za župana v Kostanjevici je bil pri občinski seji dne 20. t. m. izvoljen gosp. Lavoslav Bučar ml., posestnik v Kostanjevici. Rediteljski sestanek v Les-kOVCU bo v nedeljo, dne 27. oktobra popoldne ob 3. v šoli s tem-le sporedom: 1. Iv. Rupnik: »Vzgojni govor". 2. Iv. Magrl: »Potovanje okoli sveta". 3. Lj. Stiasnv: »Pridobivanje ^petroleja". Drugo in tretje predavanje bo združeno z mnogimi skioptiškimi slikami. ¥ vodnjak je padla posestnioa Ivana ŽnidaršiČ iz Leskovca pri Krškem, ko je zajemala vodo. Na njene klice jo je rešil mož. Žena se je držala četrt ure nad vodo, v kateri bi bila sicer utonila. Obesil se je 651etni železolivar Franc Mirtič iz MaČkovca pri Dvoru v nekem gozdu blizu Žužemberka. Lopa Žival. Posestnik Ivan Kavčič v Žireh, po domače Pe-tron, je prodal ondotnemu mesarju Andreju Demšarju bika simo-dolske pasme, ki je živ tehtal 980 kg (171/., q). Žival je bila dolgo časa krotka, a zadnji čas je postala hudobna, zato ga je moral gosp. Ivan Kavčič Še tako mladega, komaj 2 leti 8 mesecev starega prodati. Ker pa za žirovsko dolino najbolje uspeva to pleme, zato si je g. Ivan Kavčič preskrbe! novega, še mladega bika iste pasme od c. kr. kranjske kmetijske družbe, katerega bode odslej reiil kot plemenjaka. Novo društvo. Ustanovilo se je „Širokovno društvo drvarjev v era-riČnih gozdih na Vojskem" pri Idriji. Idrijske ni rodne pesmi založi in izda v kratkem »Delavsko bralno drufitvou v Idriji. Pesmi je zbral in jih spretno harmonizira! g. Zorko Preloveo, ki je s tem storil hvalevredno delo, shraniti potomcem idrijske narodne pesmi, ki se odlikujejo po svoji melodijoznosti in značaju. Oglase na naročitev sprejema »Del. bralno društvo- v Idriji. Upamo, da oeŠejo prijatelji lepe slovenske narodne pesmi krepko po njih. Ogenj. Dne 16. t. m. je ob 5. popoldne pričela goreti hiša posestnika in zidarskega mojstra Matija Moravoa v Idriji. Z bliakovo naglico se je ogenj razširil in v kratkem času vpepelil hišni stol in bi uničil brezdvomno celo in sosedna poslopja, da ni tako brzo prihitelo na pomoč tovarniško delavstvo s svojo brizgalno, idrijsko gasilno društvo z dvema brizgam ama in stavbno delavstvo z brizgalno, ki so vzajemno po napornem delu pogasili ogenj. Pa tudi idrijski realci so vrlo pomagali pri gašenju. Na lioe mesta |je prihitelo tudi spodnje -idrijsko ga silno društvo, ki mu pa že ni bilo treba stopiti v akcijo. Da ni bila pomoč tako hitra in velika, ali da bi bil ogenj nastal po noči, bi bil ogenj zahteval večjih žrtev, ker je na tem kraju več poslopij blizu skupaj. Vendar pa je tudi tako škoda precejšnja, ceni se na 4000 K, ker je zgorelo oelo podstrešje in deloma drugo nadstropje ia se je pri gašenju vse zi-dovje, kakor tudi notranja oprava premočila in poškodovala. Vrlemu in naprednemu somišljeniku Matiju Mo-ravcu pa izrekamo ob njegovi veliki nesreči naše s o žal je. Slovensko bralno društvo v Tržiču ima v soboto 26. t. m. svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. Začetek točno ob 3. zvečer. Prva vipavska vinorejska sudruga v Vipavi se je ustanovila in je že vpisana v zadružni register. Načelnik je g. Karel Maver, grašČak v Ložah. Obe nogi Je zmečkalo v Trbovljah rudarju Ludviku Z al o k ar j u. Hotel je stopiti v premikajoč se voz, na katerem se je že peljal tovariš Rudolf Kopa, pri tem mu je pa spodrsnilo, da je prišel z nogami pod kolesa V celjski bolnišnici mu bodo odrezali obe. Nesreča na Savi. V nedeljo je utonil v Savi brodnik Kirin, ki je prepeljaval ljudi med Sevnico in vasjo Log na Kranjskem z velikim čolnom. Po neprevidnosti je s počez obrnjenim čolnom zaveslal v deroče valovje in zajel vodo v Čoln. Hitro se je oprijel klopi v njem, a je z njo zdrknil v valove in izginil v njih. Iz ljubosumnosti. Mesarski pomočnik Jožef Strok iz Žalca je imel ljubavno razmerje z 191etno posest-nikovo hčerjo Marijo Zupane iz Migojnic. Dekle je pa to razmerje pretrgalo in se spustilo v pogovor s sedlarskim pomočnikom Vinoenoom J agom iz Žalca. To je Stroka silno jezilo in ko je bil 13. junija v Žalou semenj, ter je videl tam v Hodnikovi gostilni svojo bivšo ljubico kramljati z Jugom, sklenil je, da se maščuje. Ko sta šla zaljubljenca s tovariši in tovarišicami ob 9. zvečer domov, napadel je Strok Juga s težkim hmelj-s ki m količem. Napadencu je pritekel na pomoč Karel Strakovnik, katerega je Strok sunil v oko, ki je takoj zateklo in ob koje je prišel poškodovanec, ker se nekaj časa ni brigal za poškodbo. Strok je stal zato včeraj pred celjskimi porotniki in dobil 13 mesecev težke ječe. Št. pavelska godba koncertuje v nedeljo 27. oktobra ob 7. zvečer na Vranskem v gostilni gospe Santa k o v e. JBoko Je zmečkal mlatilni stroj pri Sv. Marjeti pod Ptujem pri mlatvi ajde mladeniču Valdhavzerju. V zaboju Jo priplaval te dni po Dravi proti borlskemu mostu pri Sv. Barbari v Halozah kakih 8 tednov star otrok, ki ga je neznana brezsrčna mati izročila svoji usodi. V omenjenem kraju ga je neki posestnik vzel za svojega. Biti mora otrok iz kakega mesta, kaker je soditi po perilu. Poskusen samomor nadkev misarja Kleina. Naš opatijski dopisnik nam sporoča: Kakor se je sedaj natančno zvedelo, prišel je višji okrajni komisar gosp. Klein v sredo zjutraj s prvim parnikom v Opatijo, kjer je najel ob pol 9. uri zjutraj ladjo Št. 6, last ladjarja Ant. Afriča in rekel temu, da naj ga pelje na odprto morje. Ladjar Afrič nič slabega sluteč in zadovoljen, da je dobil zaslužek, je peljal g. Kleina iz pristanišča vun. Medpotoma je stavil Klein na ladjarja razna vprašanja; med drugim mu je tudi rekel, da bo potem ko bo prišel h kraju, nesel njegovo, namreč Kleinovo suknjo, k opatijskomu županu, kateri bo še vedel, Čigava da je. Ko sta bila še okoli 400 metrov od kraja, plačal je Klein ladjarju 2 K za vožnjo in kmalu potem naenkrat vstal, se obrnil proti ladjarju, mu rekel »Z Bogom" in skočil v morje. Nemalo začuden je ladjar uvidel takoj, kaj mu je storiti. Obrnil je brzo ladjo in zgrabil samomorilca za rame in med tem, ko je klical na pomaganje, ga držal nad vodo. Ko sta slišala v bližini se nahajajoča ladjarja P. Fiamin in J. Jačič Afriča klicati na pomoč, hitela sta mu na pomoč in ravno še o pravem času pri veslala na usodepoln kraj, kjer je držal Afrič že ves zmučen nad vodo Kleina, kateri se mu je na vsak način hotel iztrgati iz rok in najti svoj grob v hladnem morju. Jačič in Fiamin sta takoj zgrabila Kleina, in vsi trije skupaj so ga po- v ladjo kjer ga je ladjar Jačič drsal, Afrič je pa vozil. Fiamin se je pa moral med tem sam mučiti z drugima dvema ladjama. Prišsilii h kraju, spravili so Kleina v policijski urad, kjer ga je dal policijski nadzornik g. Podmenik preobleči. Takoj nato so se odprla vrata in v sobo stopi v spremstvu nekega o. in kr stotnika Kleinova soproga, ki je sledila svojega moža, dokler ga ni našla. Ko je ladjar vprašal Kleina, zakaj da se je mislil vtopiti, odgovoril mu je, da ima zato dovolj vzroka. Soproga se je podala z možem takoj v Grand hotel, odkoder se povrne v njegovem spremstvu domov. (Opomba: Klein je skočil v morje z ladje in ne s parnika, kakor se je brzojavno javilo.) — Od druge strani se nam piše k tej stvari: Kleinova gospa ni našla soproga v Trsta, kjer ga je iskala. V torek dopoldne je prejel Kleinov svak, ki je stotnik v Ljubljani, od njega poslane prstane in uro a zadnjim pozdravom z Bake. Precej je brzojavi! gospe in ta se je takoj odpeljala za njim, a ga našla še v Opatiji, kjer so ga prejeli, koje hotel izvršiti samomor. — is vsega njegovega obnašanja je vidno, da ni normalen in gotovo ne bo mogel več uredovati, ampak bo moral stopiti v pokoj. Prijet vojaški begun. V Trstu so prijeli poli oljski agentje Viktorja Bajoa, ki je pobegnil od vojne mornarice. Ko ga je vojaška patrulja gnala v veliko vojašnico, ji je ušel, a so ga k sreči zopet ujeli in odvedli na določen kraj. Boparskl napad. Marijo Božič is Idrije so v Trstu napadli trije lopovi in jo hoteli oropati. Ker je pa ženska kričala, so zbežali. Slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi ima svoj V. redni občni zbor dne z5. t. m. ob 8. zvečer v Prostorih »U PokornyohM Ječna ulica. Slovanski gostje dobrodošli! Slovenska posojilnica v Kor- Ullun Na italijanski meji, v furlanskem mestu Kormin, ki je pa trgovsko središče slovenskih Brd in je to« rej tudi za goriške Slovence velikega pomena, se utrja slovenska postojanka. Kakor poroča „Tršćanski Lloy d", so Slovenci že kupili zemljišče od zakonskih Aleksandra in Olge Vis ca, na katerem bodo sezidali hišo, da v njej nameste posojilnico. V Korminu bi bilo tudi ugodno mesto za slovenskega trgovca s sadjem, za slovenskega gostilničarja in za slovensko trgovino z mešanim blagom. Ustrelil se je v Zagrebu brivski pomočnik Dragotin Žagaj še k. Mod potjo ▼ Ameriko je zadela kap posestnico Antonijo Zir-ger iz G-aberja pri Celju. Šla je za možem. Zapustila je na morja 4 majhe otroke, ki so se sami odpeljali naprej v Ameriko. V pouk In svarilo. Vzlicjmno-gosttauskem svarjenju se vendar ne nehajo naši poljski delavci izseljevati v državo San Paolo v Braziliji. Sicer se delavcem res ni več kakor nekdaj bati za redno izplačilo zaslužene mezde in so se v tem o žiru razmere dokaj izpremenile, vendar večini naših ne ugaja odkazano jim delo, kakor tudi ni upati, da postanejo kdaj samostojni. Razne vsled spremembe podnebja se pojavljajoče bolezni, nenavadna hrana, pičli zaslužki in dr. odvzamejo izseljencem po navadi že precej s početka vso srčnost in vztrajnost. Vrhu tega pa je tamkaj življenje v primeri s pičlo mezdo jako drago, tako da njihov položaj tamkaj ni kar nič boljši nego V stari domovini. Le izjemoma, kadar se je kaka družina z vsaj napol odraslimi otroci znala prilagoditi se ljudem, njih značajem in krajem, ter se je privadila njihovega jezika, posreči si ji prihraniti ji skromnih zneskov. — Drugače se godi seveda onim poljedelcem, ki razen zdravja in delavne rodbine prineso nekaj, saj 1000 kron kapitala seboj. Ti si lahko vsak čas nakupijo pod prav sprejemljivimi pogoji bodisi od države, bodisi od zasebnikov ugodno ležečo zemljo, da si, če so dobri gospodarji, opomorejo do srednjega blagostanja, zlasti ker jim novi kolonijalni zakon podeljuje razne naravnost dragocene ugodnosti. One kmetije posebno, ki leše ob železniških progah, prav dobro razpeča-vajo svoje pridelke. Predvsem pa je potrebno, da izseljenci niso samo fi-nanoijalno dobro podkovani, temveč, da prineso seboj železno voljo in skrajno vztrajnost. — Ravno tako se pojavljajo zadnje čase zlasti po Ogrskem agenti, ki nabirajo rudarje za ameriške premogovnike. Tako je baje neki James Detriok v Londonu sklenil z ogrskim izseljevalnim sindikatom v Budimpešti pogodbo, da mu odpravi le-ta 10.000 slovaških družin v Nikaraguo, kjer delavske in pridobitne razmere niso nič boljše, če ne Še slabše nego v Sao Paolo. Ker ni izključena možnost, da se taki agenti oglase tudi pri nas, svari se občinstvo pred njimi ter naj se vsakega ovadi radi izvabljanja pristojni oblasti. CSnS na Turjaškem trgu (Katoliški dom) ima tokrat nastopni program: Čudesna svetiljka Aladinova Pobegli avtomobil. Nekdanji lovilci deklet. Dojilka za silo. Lepe Davide in njih Zamorke. Zlati hrošč. Bojazljivec. Cigan. Brzice reke Ozn. Kakor smo se prepričali, zasluži baš ta spored, da si ga ogleda vsak prijatelj lepih kinetnatograiskih slik. Predstava traja eno uro. V soboto nov program. iUromov društveno godbo se vrši ob lepem vremenu jutri ob 7. zvečer ter se pomiče po naslednjih ulicah: »Mestni dom", Poljanska cesta", Sv. Petra cesta, Miklošičeve ulice, Dalmatinove ulice, Dunajska oesta, Selenburgove ulice, Gradišče, Rimska cesta, Turjaški trg, Breg, Sv. Jakoba most, Stari trg, Mestni trg, Vodnikov trg, »Mestni dom". Napredali V Ljubljani dobro-anana tvrdka A. S ta cul si je pred kratkim nabavila v Rotterdamu zelo praktičen stroj za rezanje salam in gDJati brez kosti, posušene v soparici po nizozemskem načinu. TJamouI Dne 23. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 77 volov, 172 krav in telet, skupaj 204 glave. Kupčija je bila slaba. Tatvini. Včeraj dopoldne je bila posestniku Ivanu Dolšaku iz Golega na dvorišču hiše št. 4 na Karlovski cesti ukradena vreča, v kateri je bila ustrojena kravja koža, kos podplatov, kos usnja in nekaj drugih malenkosti v skupni vrednosti 28 K. Tatvino je izvršil najbrže kak »rodoljub" iz dežele. — V soboto je bil pravniku g. Franu Logarju ukraden z dvorišča na Rimski cesti št. 11 kovčeg s knjigami, obleko in perilom. Kovčeg so Čez dva dni našli na Mirju, ki je bil s silo odprt in je iz njega dosedaj še neznan tat ukradel hlače, suknjič in perilo, popustil pa je še vse knjige. POS popadal je včeraj na Martinovi cesti potnika g. Matevža Zu-paaoa in ga na mečih desne noge telesno poškodoval. Lastnik psa je znan. Izgubljene ki najdene reči. Šolska učenka Helena Mar en ko v a je izgubila rjavo denarnico z manjšo vsoto denarja. — Oskrbnica javnega stranišča Terezija Vovkova je pred dnevi našla denarnico z večjo vsoto denarja in jo oddala pri magistratu. — G. Kosova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja. Izgubitelj dobi denar nazaj na Elizabetni cesti št. 6 pri najditeljici. Našel je vojak 4 stotnije domobranskega pehotnega polka torbico, v kateri sta bili 2 kroni. Torbico je dobiti v pisarni omenjene stotnije. Dunajski variete, obstoječ iz 4 gospodov in 4 dam, igra danes v četrtek in jutri v petek v hotelu »Ilirija" v Kolodvorski ulici. Začetek ob 8. Vstopnina prosta. Ker tega in takega varieteja še ni bilo v Ljub -ljani, pričakovati je najboljšega obiska. Tamburaši is Zagreba igrajo nocoj v kavarni -Avstrija-. Vstopnine ni. Društvena godba ljubljan- priredi danes v četrtek v meščanskem hotelu „Lloyd", na Sv. Petra cesti, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer, člani prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev. Slovenci v Ameriki. — Utonil je v Jolietu Josip Papež, doma iz Lipja pri Žužemberku. * Drobne novice. Umazano perilo z berolinskega dvora. V Bero!inu se je pričela včeraj sodna obravnava proti izdajatelju lista »Zukunft«, H a r d e n u , ki je obdožii cesarjeva adjutanta grofa Moltkeja in kneza £ u 1 e n b u r-g a seksualnih zločinov. Harden je nastopil dokaz resnice ter zahteval, da se zaslišijo za priče razni dvorja-niki, med njimi tudi državni kancelar knez B u 1 o w. — V hipni blaznosti je v Kladnu na Češkem žena mesarja Sarnada zaklala oba svoja otroka. Za kolero je umri v Lvovu agent Glanz, ki je prišel od ruske meje. — Nemške oblasti proti H r v a t o m. Ker je bil nedavno v Solingenu velik pretep, pri katerem sta bili ubiti dve osebi, in ker so bili pri pretepu slučajno tudi hrvaški delavci, hočejo nemške oblasti izgnati vse Hrvate. — Za predsednika deželnega sodišča v Zadru je imenovan dosedanji njegov podpredsednik Štefan P o 11 i. * Zakaj italijanska kraljica-vdova nesprestano potuje? Znano je, da preživi kraljica Margerita skoraj vse dni leta v tujini ter se v svojem avtomobilu neprestano vozi iz kraja v kraj. »Gil Blas« poroča iz italijanskih dvornih krogov, da kralj ica-vdova ne potuje toliko iz potrebe, te-muč zato, ker se ne razume dobro s sinom-kraljem, še slabše pa s sneho, kraljico Jeleno. Takoj od začetka ni bila zadovoljna s tihim, na ljubezni temelj u j očim zakonom svojega sina. »1 akalPi Svojemu sinu očita,da je skop.na sneni pa najbolj mrzi to, kar se soprogu najbolj dopade, namreč gospodinjstvo, ki spominja na meščansko ženo. Odkar je sedanji kralj zasedel prestol, je postal italijanski dvor meščansko priprost. Kralj štedi, kjer le more, in kraljica Jelena je odpravila z dvora blišeeče patricijke, ki jih je kraljica Margerita tako ljubila ter jih kralj Humbert tako galantno čislal. Viktor Emanuel in kraljica Jelena živita popolnoma zase; ljubita svoje otroke, a najljubše razvedrilo jima je fotografiranje. Kraljica-vdova nima smisla za tiho rodbinsko srečo ter smatra za žalitev svojega dostojanstva, da so njeni otroci spremenili nekdaj tako sijajni rimski dvor v nekak rodbinski venček. Zato ne mara biti več doma. * Narod gostilničarjev se smejo imenovati Švicarji. Premoženje švicarskega naroda se je pomnožilo v zadnjih 50 letih za 75%. Leta 1850. se je namreč cenilo ljudsko premoženje na osem milijard, sedaj pa ga cenijo na 14 milijard mark. Pri tem državno premoženje ni šteto. Dve petini vsega ljudskega premoženja je v rokah gostilničarjev. Statistični zvezni urad ceni letne dohodke švicarskih gostilničarjev na 120 milijonov mark, ki jih vsako leto prinesejo tujci v deželo. * Boj s krokodilom. V reki Teku na otoku Celebes mrgoli požrešnih krokodilov, zato je del reke za-grajen z lesom, da se morejo prebivalci kopati. Nedavno pa se je ponoči velik krokodil po suhem priplazil v kopališče ter se skril na dnu vode. Neki domačin se je drugo jutro prišel kopat, toda komaj je stopil v vodo, požene se pošast proti njemu ter ga za nogo potegne v vodo. Zelo krepak mož pa je nabijal krokodila s pestmi tako močno, da ga je moral izpustiti. Naglo je plaval mož proti bregu, toda jedva je stopil na suho, ko ga je krokodil že dohitel ter ga zopet potegnil za nogo v vodo. Ta grozovit prizor se je ponovil parkrat, ne da bi na klice k vodi prihiteli nizozemski uradniki in streljali, ker so se bali, da bi ne zadeli krokodila, tein uč moža. Boj se je še nekoliko časa nadaljeval, končno pa je mož izgubil zavest ter izginil v globočini. Boj je trajal celo uro. Med tem je prišlo več ljudi skupaj, ki so uprizorili lov na krvoločno zver. Kmalu so krokodila ujeli in ubili. V njegovem želodcu so našli med drugim še zapestnice neke ženske, ki je bila par dni poprej brez sledu izginila. * Vzorni ministri. Vsa italijanska javnost z napetostjo pričakuje obravnave proti bivšemu naučnemu ministru Nasiju, a že je zapleten v tožbo drugi nekdanji minister, namreč bivši justični minister Tajani. Toži ga mlada baronesa Barbaro-Cor-naro zaradi sovodstva in zapeljanja k prostituciji. Sicer je vsakomur jasno, da je Tajani padel v roke navihani inačici. Danes je Tajani 871etni starček. Pred petimi leti je čital v nekem inseratu, da si mlada plemki-nja želi priti k osamelemu starejšemu gospodu, da bi mu stregla. Tajani je sprejel takrat še ne 20 let staro ba-roneso Barbaro-Cornaro. Posledica postrežbe je bila — blagoslovljenost pri baronesi. Seveda jo je moral po slati senator zaradi jezikov iz hiše ter ji drugje preskrbeti pripravno zavetišče. Dolgo časa je plačeval, končno pa se je naveličal tujega očetovstva, ker kot bivši minister, je pač vedel, da z 82. leti ne more biti oče. Baronesi pa je svetoval, naj si išče druge, mlajše zaščitnike. In zaradi tega dobrega sveta ga sedaj tudi toži baronesa, češ, da jo je zapeljaval k prostituciji. * AH ros katoliška oerkov kultivira narode? V. Stefanson, član Mikkelsenove ekspedicije na sever, je bil primoran dalje Časa živeti med Eskimi ter piše sedaj o tem. Eskimi so bili popolnoma ne-kultivirani in brez vere, toda prav dobro se je živelo pri njih. Nikoli jih ni zapustila dobra volja, tudi tedaj ne, ako niso imeli kaj jesti. Rodbinsko življenje je vzorno in lepo harmonično. Nikoli ni slišati prepira niti jezne besede med zakonskimi. Nikoli ni videl Stefanson, da bi kdo kaznoval otroka, a vkljub temu so bili otroci vzorno vzgojeni. Tatvina med temi brezverci niti znana ni. Živijo v popolnem komunizmu. Vsa živila so skupna last. Osiroteli otroci so ravno tako oblečeni in hranjeni, kakor otroci prvih rodbin med njimi. Za stare in hrome skrbe najlepše. * Nenavaden samomor. V Parizu so našli ustreljenega v njegovem stanovanju 511etnega trgovca Onil-lona, ki ni imel že več let rok. Prvi tren o tek je vsakdo mislil na umor ter so tudi zaprli njegovega sina. oele sodna obdukcija je pokazala, da je mož vzel nabit revolver med zobe ter pritisnil petelina ob omaro, da mu je šel strel v možgane. H * Čudna pota življenja. Na Dunaju je bil te dni obsojen sodni obsojen sodni pristav dr. Josip Risan ek zaradi hudodelstva proti nravnosti. Promoviran je bil za doktorja v 43. letu svoje starosti. V mladosti je bil pastir, pozneje se je izučil za peka ter j a služboval več let za pomočnika. Pozneje se je posvetil Študijam, in ko je že v visoki moški dobi dosegel svoj cilj, padel je v sramotne uižave. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Mesto at Ameriko v zapor. Janez Debevc, delavec iz Lipsenja, je bil na tukajšnjem* kolodvoru prijet, ko se je mislil odpeljati v Ameriko. Izgovarjal se je sicer, da je nameraval iti v Feldkirchen dela iskat. A njegov sopotnik Janez 2nideršič ga je izdal, češ, da mu je med vožnjo pravil, da se pelje v Ameriko. Obsojen je bil na en mesec strogega zapora in na 30 K denarne globe. Dobro mu je znal govoriti. Jakob P i š e k iz St. Lorenca je meseca avgusta le nekaj dni služil za hlapca v tukajšnji Aurovi pivovarni. Kmalu je izginil, in ž njim razne reči v vrednosti 63 K. last njegovih sohlapcev. Iz Ljubljane je šel peš v Ilirsko Bistrico. Tam se je v hotelu »Ilirija« seznanil s sedlarjem Francetom Be-ningarjem, in mu znal tako sladko govoriti, da mu je ta plačal večerjo in ga vzel seboj, v prenočišče. Kano zjutraj je P i še k vstal, in iz predala ter iz hlačnih žepov svojemu dobrotniku izmaknil 331 K. Odpeljal se je na Reko, a bil tam zasačen; pri njem se je našel še ves ukradeni denar. Obsojen je bil na X mesece ječe. Nož. Janez H 1 e b š , samski črevljar v Spodnji Hrušici, je bil na sumu, da je dne 25. avgusta t. 1. v Korbarjevi gostilni v Spod. Hrušici z nožem osu val Jakoba D e ž m a n a, posestnikovega sina. Pri glavni razpravi se mu pa tega ni moglo dokazati, kajti dognalo se je, da je Dež-man s svojim izzivanjem rabuko povzročil, in je ob času pretepa stalo več fantov okolu njega, ne da bi se dalo dognati, kateri izmed njih mu je prizadejal poškodbe. Sploh pa opisuje župan okvarjenca kot takega, pred katerim imajo strah sovaščani in v okolici, kar se lahko razvidi iz njegovih predkazni. Vsled tega ni imelo sodišče povoda Hlebša obsoditi. Sleparski ljubimec. Jožef P e -t r i č , oženjeni tesar na Karolinški zemlji, je zvedel, da biva njegova nekdanja znanka Marija L a v r i č kot vdova na Ižanski cesti. Ker vsled prostovoljne ločitve ne živi s svojo ženo, sklenil si je svoje srčne bolesti olajšati s tem, da je jel pridno obi-skavati svojo staro znanko in ponovil ljubavno razmerje, kar je bilo tem lažje, ker ni vedela Lavrič, da ji' oženjen, in ji je vrhu tega obljubil še zakon. Res je, da je imela Petričeva izvoljenka neke pomisleke, češ. da je prestara zanj. a obdolženec je znal spretno govoriti, zlasti ko je izvedel, da ima Marija Lavrič v hranilnici nekaj denarja. Obdolženčeva prijetna zunanjost je odstranila vse zadnje ovi^e. Da bi se polastil njenega denarja, jel ji je pripovedovati o Ameriki, kamor tudi on misli iti za par let; od tam ji bo pošiljal denar, za kar si bosta nabavila hišo, živino in drugih pri gospodarstvu potrebnih reči, nato se pa poročita. Lahkomiš-ljena ženska je verovala tem medinim obljubam ter mu izročila hranilno knjižico z vlogo 447 K 65 v. Obdolženec je dvignil denar, katerega je zapravljal po raznih krčmah, ne da bi se oglasil pri Lavričevi. V dveh dneh je pognal 131 K 9 v po grlu. Prej Krzno so se Mariji Lavrič oči odprle; pri aretaciji Petriča so našli le še 316 K 56 v. Obdolžence, se zagovarja, da si je le denar izposodil, kar Lavričeva odločno zanikuje. Obsojen je bil na 4 mesece ječe. Fantovski pretep. Dne 15. septembra t. 1. je prišlo nekaj fantov iz Vižmarjev na veselico, ki se je vršila v Štrukljevi gostilni v Šniartnem pod Šmarno goro. Domači fantji so jih jeli pisano gledati, ker so jih nekoč v njih fari na korajžo klicali. Alojzij Sesek, mizarski pomočnik, France Šusteršič, zidarski pomočnik, Polde K o 11 e r , kovaški pomočnik in Albin Magister, čevljarski pomočnik, vsi iz Šmartnega, so se domenili, da jih pri odhodu napadejo. Na kraju, kjer se je vršil napad, so bili vsi pripravljeni in oboroženi, da vsak vdari, kjer bo treba. Okolu polu 10. zvečer so se Vižmarci dvignili proti domu. Blizu Strukljeve gostilne planejo Šmarčani po njih; pri tem sta zadobila Franc Bučar vreznino v hrbet ter France Čuden udarec na spodnjo čeljust. Sodišče je vse štiri napadovalce krivin spoznalo in obsodilo: Šeška na 6, Kollerja in Šu-steršiča vsakega na 4, Magistra pa na 10 tednov — vse v težko ječo. Slovenci In Slovenke! Ne zabite dražbe so. Cirila In Metoda! Telefonsku m brzojavno Borofllu Bel g rad, 24. oktobra. Jubilej gospodične Vele Nigrinove je bil snoči proslavljen v gledališču tako sijajno, kakor se v Belgradu nobeden enake vrste. Gledališče je bilo natlačeno polno naj odličnejšega olčin-stva. Slavi jenka je dobila nebroj vencev. Včerajšnji listi so priobčili laskave članke o umetniškem delovanju Vele Nigrinove in o n.'enih zaslugah za srbsko pozornico. Slav-ljenka je vnovič odlikovana z redom sv. Save IV. vrste. Dunaj, 24. oktobra. Češka ministra dr. F o f t in dr. P a c a k sta pri seji čeških poslancev izjavila, da sta se odločila sporočiti ministrskemu predsedniku baronu B e c k u svojo demisijo. Debata o tej izjavi S3 je proglasila za t a j n o in se bo nadaljevala jutri. Sklepa se, da bosta dr. Fort in dr. P a c a k svoji vlogi, ki sta jih že kolkovala, jutri izročila ministrskemu predsedniku. Kaj st- bo še v času med danes in jutri dogodilo, se seveda še ne more reči, splošno pa se sodi, da bo demisija čeških ministrov omajala tudi stališče vsega kabineta, ker dosedaj ni nobeden Ceh voljen vstopiti v ministrstvo. Ako ne stopi v kabinet nobeden Ceh, mora odstopiti tudi baron Beck z ostalimi ministri. Dunaj, 24. oktobra. Vest o demisiji če š k i h ministrov se je nenavadno hitro razširila v parlamentu ia je vzbudila povsodi velikansko senzacijo. Baron Beck je poklical k sebi načelnike čeških skupin na važno posvetovanje. Dunaj, 24. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck je danes sprejel parlamentarno skupino »Jugoslovanskega kluba«, obstoječo iz poslancev dr. I v č e v i e a , dr. L a -g i n j e in dr. P 1 o j a. Konferenca je veljala nagodbeneinu vprašanju. Dunaj, 24. oktobra. Poslancu Iv. H r i b a r in Fran R o b i e k sta darovala del svojih poslanskih d i j e t v dobrodelne namene. Dunaj, 24. oktobra. Poslanec Iv. H r i b a r je danes vložil n ujni predlog za podporo po povod-nji oškodovanim prebivalcem v Loški dolini in predlog za u v r s t i-t e v L j n b l j a n e v višji razred glede aktivitetnih doklad dr-ž a v n i h u r a d n i k O v in za zvišanje plač asistentom pri državni železnici. Dunaj, 24. oktobra. Predsednik dr. \\* e i s s k i r c h n e r je pred prehodom na dnevni red obžaloval včerajšnje škandale, ki so se prigodili med grofom S t e r n b e r g o m in socialnimi demokrati, in jih označil kot / dostojanstvom drž. poslanca nezdružljive. Xa to se je pričela debata o nujnem predlogu dr. Hlibovic-k tr u glede priprav za }; os p o d a r-s k o ločitev od Ogrske. Pri razpravi o tem predlogu je prišlo do burnih prizorov med dr.H l i b o v ic-k i m in dr. M a r k o v o m na eni in z Okrajinci na drugi strani. Seja še traja. Pričakuje se, da bo še da nes mogoče pričeti s prvim rita-n j e m n a g o d b e n e p r e d 1 o g e. Dunaj, 24. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck je sklical k sebi načelnike posamnih klubov ter jih rotil, naj skrbe za to, da bo čim naj preje parlamentarnim potom rešena nagodba. Dunaj, 24. oktobra. (lesarjevo zdravje se vidno boljša. Cesar je danes izredno mirno in lahko spal. ne da bi ga bil mučil kašelj. Zjutraj j«4 vstal ob navadni uri dokaj čil in se ne takoj lotil državnih poslov. Zdravnik dr. K e r z 1 je konštatiral, tla je mrzlica popolnoma ponehala in da je tudi katar že skoro odnehal. Cesarjevo zdravstveno stanje je danes zelo 1> o v o 1 j n o. Gospodarstvo. Plačevanje carine od tovornin, namenjenih za Nemčijo, pri kakem od pošiljatelja določenem carinskem uradu na meji ali pa v Nemčiji. Po dogovoru s cesarskim nemškim državnim poštnim uradom ter s kraljevimi poštnimi upravami na Bavarskem in Virtemberškem se je razširilo od 1. oktobra t. 1. naprej postopanje, ki se je uvedlo z odredbo z dne 8. maroa t. L, trg. min. št. 8376 P (poštni in brz. odredbenik Št. 32/07) in po katerem se je pošiljatelju tovornin za Nemčijo dovolilo plačevanje carine pri kraljevem nemškem carinskem uradu v Podmoklem, na promet s celotnim nemškim carinskim ozemljem. Pošiljatelju je torej od 1. oktobra t. 1. naprej dovoljeno zahtevati, da se mu tovornine za Nemčijo ocarinijo pri kakem določenem carinskem uradu na meji ali pa v Nemčiji. Ta uredba ima namen, da se doseže plačevanje carine pri kakem carinskem uradu, ki je pooblaščen, gotove vrste blaga ooariniti po kakem drugem in ne po najvišjem carinskem postavku. To po- stopanje odpade torej pri pošiljatvah takega blaga, ki se ima pri vseh carinskih uradih na podlagi enakih carinskih postavko v ooariniti. Pošiljatelje je treba na to posebno opozoriti. Prestopki proti tej določbi imajo za posledico, da se pošiljatelju odtegne pravica zahtevati vplačilo carine pri kakem določenem carinskem uradu. Pošiljatelj, ki zahteva ocarinjen je pri kakem določenem carinskem uradu, mora to svojo zahtevo vidno označiti tako na pošiljatvi, kakor tudi na poštni spremnici ter na carinski izjavi („ ooariniti v . . . ."). Splošni podatki (n. pr. nooariniti pri carinskem uradu, ki je v to pooblaščen" itd.) niso dovoljeni. Messrnerjevemu čaju daje prednost vsak resnični poznavalec. Izborne zmesi so sestavljene z največjo skrbnostjo in nudijo ob najnižjih cenah po kakovosti in slasti najboljše m najfinejše, kar si je le misliti moči. Zahtevajte izrecno znamko Mesmer-j ev čaj pri J. Buzzoliniju in Anton Staculu v Ljubljani. Svila za bluze od 66 kr. do Ugld. 36 kr. za meter — zadnje novosti! — Franko in že zaearl-■ijeno na dom. Bogata izbira vzorcev s prvo pošto. — Tovarna za svilo Henneberg, Zitrlcn. 6 1(7—4 Dobro domare zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s „sidrom-nadomestilo za nPain Expeller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznati po znanem sidru. Se dobi povsod f neobhodno potrebno zobno Cremč vzdržuje zobe cisie, bele in zdrave. Prof. Pavlov označuje na podlagi točnih preiskav zdrav tek z& najmogočnejšega zbnievalea sekretorskiii želodčnih živcev. Prav odlično pa zbujajo tek, krepe želodec in olajšajo bolečine pristne Bradjjeve želodčne kapljice. Pospešujejo opravila prebavnega dela, slast do jedi. odatranjajo telesnemu dobrobltu škodljivo napenanje, čezmerno tvoritev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in drugo motenje prebave. Dobi se v lekarnah. V. ISrnU.v. lekarnar, Dunaj I., Fleschmarktl 3bG 6 steklenic za K 5-—, 3 dvoj nate ste za K 4 50 franko. A razpošlija WA klenlce za 3510—1 Doječe matere ki same liraoij > svoje male, dobe presenetljivo hitro novih moči in veselja do življenja s Scottovo emulzijo. Scottova emulzija je slastna, pospe saje tek in prebavo kre za oi ravje Pristna samo s to znamko — ribičem — kot jamstvenim znakom Scottovega ravnanja! in jači ves organizem. Obenem vpliva tudi najugodnejše na malega dojenčka, ga dela rožnatega in jedro vitega, dvojno veselje za ljubeče starše. Izvirna steklenica 2 K 501). Naprodaj po vseh 0 lekarni ca h. Umrli so v Ljubljani. Dne 2 K oktobra: Fran Dolar, delavec, 61 let, Radeckega cesta 11 Amentia. Dne 21 oktobra: Marija Sinil, asmiljenka, 59 let, Radeckega c. 11, srčn ahiba. Ivana Enci, sprevodnikova hči, 1 nro, Jenkove ulice 9, življenBke slabosti. Dne 22. oktobra: Emil Šnster, trgovčev sin, 21 let, Resljeva cesta 12, Melancholija. — Ana Pisek, uradnikova vdova, 81 let, Poljanska cesta 20, ostarelost — Antonija Ribič, nami-I jenka, 24 let, Radeckega cesta 11, j etika. V deželni bolnici: Dne 18. oktobra: Fran Knšar, zasebnega uradnika sin, 1 leto, davica. Dne 19. oktobra : Jakob Lenarčič, posestnik, 47 let, IleoB. — Ivan Telepič, dninar, 73 let, Fractnra. — Ivan Fertin, delavec, 26 let, Peritonitis perfor. Dne 21. oktobra: Ivan Kaplja, nmir. oros. postajevodja, 34 let, Lvssa. V vojaški bolnici: Dne 20. oktobra: Matija Tomšič, pešee pri 27 polku, 23 let, Morbus Brigbtii. Meteorološko porodio. fiMaa nad morim 10«. Br*dnj! «r*6nl tlak 7C8-0 mu* septembri] Caa opazovanja Stanja barometra ▼ mm Temperatura t C°. Vetrovi Nebe 28 9. »v. 738 1 12 8 bresvetrno del. jasno 24. 7. aj. 787 2 11-2 al »vzhod oblačno • «\ m 735 9 174 ■r. jiah. 'del. Jasno Srednja včerajšnja temperatura: [ 13 5 uor ■al« 9 1\ — Padavina v mm 00 Borzna poročila Ljubljanska „ •dltn* banka v Ljubljani" Uradni kurai dun. bone 24. oktobra 1U07. If/t ifstn rt* It. • • * ♦HrVt »rebrna renta . . . avstr. kronska renta . . m »lata » . . •fraka kronika renta . , zlata , posojilo dež. Kranjske 4*///, posojilo mesta Spljet 4*4*/# „ „ Zadar bos.-herc. Železniške Sposojilo 1902 . . . , leska dtž. banka k. •• tfl » B ž. #. sast. pisma gal. det. hipotečne banke . . Pi<\ pest. kom. k. a. z 10% P*. *,-,•/• sast. pisma Innerat. hranilnice..... $4%ft list. pisma ogr. eem dež. hranilnice . . §*L*/V z. pis. ogr. hip. ban. k%*U cd1 ogr. lokalnih železnic d. dr. ... f*#*/6 obl. češke ind. banke J^t prior. lok. ielez. Trtt- Poreč..... prior, dolenjskih Žel. fcfj prior. jui. zel. kup. »/tVi Ks^e avstr. pos. za žel. p. e. Srečk«. ju-«e*t od 1. I86OV1 . . „ od 1. 1864 . . . B tizske...... . aem. kred. I. emi*ij« ■ m m . » m ogrske hip. kartice 9 srbske a trs. M» „ turške..... lasllika &rećk* . . jfrtditue m * • kemo&ke m • • krakovske , . . Ljubljanske . • t Avstr. rdeč. križa # . , Cfr. , • e • • ir>jdo!fove » . . lalcburške m • ■ Chmajske kom. , . . Piilaaaa. ttine železnice . . « * državne železnice . . . \ vstr.-ogrske banane dešr. k#str. kreditne banke jurske ■ a iirnostenoke » "-^mogokop v Mostu (BHb Upinske montan . . *r*Ske žel. ind. dr. . . <,n;S-Muranyi .... !scoveljskč prem. OVužb« .~ftr. orožne tovr. drvil Ivćfce siadkorae »y*ai Vaaaaa kr. cekla .... & franki ...... f marke ...... v-5fv :gn« ...... Nafte ....... ^btji....... ?itfte MfM i BiKflmpelti Dne i2 oktobra 19G7. ?Vjnica ca april , za &fj kg R t J 63 3i 0 april .... 10 . , H 78 lornaa , april 19 j8 , . 50 , b 7 11 Ores april . . . , 40 . „ 8 56 Nespremenjeao. Zahvala. Potrta globoke žalosti ob izgubi svojega iskreno ljubljenega sina, ozir. brata č611 Emila Schuster izrekam v lastnem imenu in imenu v svojih otrok najpresrčnejšo in najtoplejšo zahvalo vsem dragim prijateljem in znancem za tolažeče besede iskrenega sožalja, za lepe darovane vence in za časteče spremstvo na poslednje počivališče. V Ljubljani, 23. oktobra 1907. Marija Schuster. Razne prevode Iz nemščino v slovenščino cirknlarjev, pisem in drugih tiskovin oskrbi ceno izveiban uradnik v tej stroki. Naslov v upravniŠtvn „Slov. Naroda". Dan*r 9675 V5 96 97 55 97 ,5 96 95 96 15 11380 114 - 92 45 92 66 109 86 11005 9776 «8-75 110 40 110*60 99 30 1008 5 98 30 9930 96- 96 20 9640 97- 99 - 100--- 101 76 S02 75 97- - 98 - 9875 97 76 99 2b 10^*26 98-6'J 99*60 99 76 ICG-76 39 90 987r, 99 7t 290 292- - 99 20 10)25 1487A 150*76 £57 7fi 26! -75 141 — 145 - *70 - 276-— 269 - 275 - 244 - 850-- 97-— 103 30 183 40 184 40 19 6C *1'60 446 452 - 92 - 96*- 92 — 95 — 62 - 66 - ^5 60 475 26 -0 28 40 68 - 72 — 2 6-~ 214*- 4 93— 496 - 14»- 149* - 662 653- 1767- - !768*— m ib 882*5 736 757-- '39 &C «40 50 725'- 30 - 60 ' 5 601 25 610 - 2654 - 39 4 640 40 57 - *eo - 462 ie4'- 45 — 149- il-J-8 ■ 41 19 22 19 26 5848 2352 T4 f 54 24 10 17 20 } 7*40 95 9 96-15 x£3 2 4 i"i 6 LJUBLJANSKI Ia elegantni svet! Ma|flncj6i pisemski papir francoski in angleški v okusnih kasetah in zavitkih se dobiva v „Horodnl knjljnrni" združeni s trgovino s papirjem, pisalnimi in risalnimi po--trtbiCinaml- Jurčičev trg 3. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXVII. (1907). [shaja po 4 pole obsežen v veliki osmsrkl po eden pot na mesec ▼ zvezkih ter etojl ?ae leto g K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. Za vee neavatrijeke dežele zi K so b na leto. Posamezni zvezki ae dobivajo po 80 h. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Harlemske cuetlitne Čebulice. Nastopno zmes 500 prekrasnih cvetličnih čebulic za vrt pošljemo za 14 K poštnine prosto na dom: 20 prekr. hiacint vseh barv, 30 razi. tulipanov, 30 mon-str. ali papigastih tulipanov, 20 crocus,20scilla belgica, 20 zvezd betlehemskih, 30 narcis, 50 scilla sibirica, 10 blagodišečih jonkvil, 20 zvončkov, 30 velikocvetnih iksij, 20 grozdnatih ali bisernih hiacint, 20 zlatic, 30 anemon, 10 peresnih hiacint, 10 snežnic, 100 španskih kra- sotnih iris, 30 allium. Polovica te zmesi.torej 250cvet-ličnih čebulic za K 8.— poštnine prosto. Zmes 200 cvetličnih čebulic za sobo za K 12.— za saditev v loncih, zabojčkih, rožnicah itd. 20 prekr hiacint, 10 najzgodnejših belih rimskih hiacint, 30 prekr. tulipanov v 10 vrstah, 20 otlolistih narcis, 10 orjaških tacet extra, za kulturo na vodi, 10 blagodišečih jonkvil 20 orjaških zvončkov za v lonec, 10 scilla sibirica, 10 belih alij, 10 fritillaria, 10 snežnic, 20 barv. crocus, 10 zimskih akonit, 10 fresia. Polovica te zmesi, torej 100 cvetličnih Čebulic za saditev K 8.— poštnine prosto. Plačljivo po poštni nakaznici ali po povzetju. Ilustr. glavni katalog gratis in franko. Izrecno jamčim za prekrasno izbero barv in nians. Johs. Telkamp., svetovni vrtni nasadi, HUlegom-Haarlem-Holland. 3605 C. kr. dvorni dob. Ustanovljena 1869. Hi v predpisanih izdajah za vse šole I se vedno dobć v »Narodni knjigarni Jurčlčeo trs štev. 3. m »i! it MoTit je uspeli pri vporabi najnovejšega barvila za lase iz orehovega izvlečka Jftiiso! Bergmanna&Ko. DeČin n. L. Ta izvleček prekaša po Bvojem prirodnem barvanju las in brade vsa dosedanja barvila. Naprodaj v steklenicah po K 2*50 pri: O. Fettich - Frankheim v Ljubljani, ni 2103—9 Risom m : slikarji: dobi vse potrebščine zdrnieni s trgovino s pisalnimi, risalnimi ln slikarskimi potrebščinami Jurčičev trs it. 3. 8B 12 Kovač ki je spreten v podkovan ju konj in zanesljiv hlapec se sprejmeta v tov. za lep v Ljubljani. Mirna stranka (mati Imm n!u| išče stanovanja % 2 sobama in pritiklinami za februarjev termin. 3336 PoDudbe pod „februar" na upravništvo „Slovenskega Naroda". Blo$a]ne3 proti požaru in vlcmu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište . blagajna, delničarsko društvo, b fiis Zagreb, Ilica 22. 3124—8 Spreten fliiisti strop ki je delal v kaki predilnici, se išče čimprej Ponndbe z navedbo plače in prepisi izpričeval pod ,,B« S. P." na nprav. Slov". Naroda". 3587 2 pipjc pzflo? Oiuseppe Nicoli Vidim (Udine) Via Bernardo deRubeis3 Italija. UKNA 28*? 24 In modno bloso za obleke priporoča firma Karel Kociai tvornica za sukno v Jtumpoku na Češkem.J Tvorniške cene. Vzorci f ranko. eklamne koledarje za trgovska novoletni darik i poskrbi ?po najnižji ceni dna Inji I vi Vela prodala v Anel. skladišča oblek do 2. novembra 1.1. J gk zaradi ogromno velike zaloge! damske, deške, dekliške] in =±= moške konfekcije. = Cene brez konkurence. 0. BernatoviC mi LJubljana, Mestni trg štev. 5. Za učenca želi vstopiti v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi mlad de Ček. Pismena vprašanja na npravništvo „Slov. Naroda". 3569 3 311 m 36J6 1 učenca sprejme Josip Janko, urar v Kamniku. Ura z verižico za samo K 2-—. Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šle-eyska razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 14 9*— kakor tudi 3letno garancijo. — Po povzela razpošilja Prusko-ilezlfaka razposiljevalnica P. WINDISCH v Kiakovu TJ/38. NB. Za neugajajoče denar nazaj 3t> 9 Samo pri goriška in različna vina se točijo najceneje v 203—43 Biriftii viaotoo! Stari trg 13. modne in manufakturne stroke, samo-stalen prodaj: lec in izvrsten nredovalec izlog, lahko dobi stalno nameščeni« ob vrlo povoljbih uogojih. Ponndbe na tvrdko V. Mihelčić, Sisek (Hrvaško). afcts 3 Novosti te sesije. A. LUKIC Pred Škofijo 19 3672 3 svojo novo urejeno veliko zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dame, dečke in deklice po najnižjih cenah. Viti Brotovž Sv. Jakoba nobrežje 25 priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom fin nevestam 8036—48 svojo veliko zalogo pohištva po nojnižllh cenah. nega Podpisani se usojam javiti velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in :ij na deželi, da sem si nabavil a nov voz za prevažanje pohištva. ter se priporočam za selitve ter vse druge vožnje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo 2450—14 Z velespoštovanjem jVcartin £ampert Ljubljana, Kolodvorske ulice it. 31. 1 pfova idealna voda|za želodec! W Prirodna rudninska vodo HHE! natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalniCni kislini, boleznih mehnrja in ledvic, katarjih soptl, prebavit Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaalu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah drogerijah. AbsoMran prit s prvim in dragim državnim izpitom .Mtte službe notarskega kandidata.'. Naslov pove upravniitvo „ Slovenskega Narodau. 3567—3 Hotel „ILIRIJA". V obedovalnici od pogrnjenih mizah. Danes, v četrtek Z4.oktobra in jutri, v petek ZS.oktobra varietetna predstava dunolske varietetne družbe. 8 oseb: 4 dame, 4 gospodje. Samo artisti prve vrste. S604—i Za Ljubljano popolnoma novo! Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina —. 4 Min knjigarna Jurčičev trg štev 3. I priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih najbolje kakovosti. = Cene nizke. = wr Naznanilo. Pod ugodnim pogojem in po nizki ceni 3f-86-2 se proda lepa hiša z vso mizarsko opravo, vse na električno moč, z razločnimi stroji v prijaznem mestu na Spod- Štajerskem- Ta velika mizarska obrt je brez konkurence. Kapi'ala je treba 3000 gld. Več se izve pri uprav. „Slov Naroda". p. n. gg. restavraterjem in gostilničarjem, x društvom itd. * se priporoča za prireditev plešo« <§> in koncertov <§> ,L]ipli ffil' o Ljubljani, Mestni M Sten. 24. Poslovni uspeli prvega splošnega uradniškega društva avstro-ogrske monarhije. Zavarovalni kapital 178 milijonov kron Društveno premoženje 63*3 milijonov kron Izplačana zavarovanja 77*7 milijonov kron od začetka društvenega poslovanja. Uradniško društvo je največja zveza javnih in zasebnih uradnikov, katerega namen je varovati in pospeševati njih koristi. More se pa zavarovati iirnbrln brez razločka stanu in po-ViUriUU klica pri uradniškem društvu. Vsak naj se obrne v zadevah, tičočih se zavarovanja za svojo družino In za starost na zastopnika Frana Vodopivz ™l Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 37. Dalmatinsko vino pristno, črno po 38 K, belo po 46 K za hektoliter priporoča 361S JURAJ STIPCIC, Sinit, Dali Cee. kr. avstrijske M| državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod lz LJubljane iui. ieL: 7-06 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-05 pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, PragO. —fcaaaCHi^ H-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel, Gorico drž. žel., Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. i »■OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. .40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. T-\0 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, Praga. i0*40 pcnoiM. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica>drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod lz LJubljane dri. kolodvor: 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-OS popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7*lO zvečer. Osebni vlak v Kamnik lO'BO ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Sam« ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v LJubljano |ui. tel.: 6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8-34. zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. 11-15 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža (Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trst* drž. žel. Jesenic. 6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja,Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. ll-so ponodl. Osebni vlak iz Trbiža, Cc* lovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Trst* drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v Ljubljano drl. kolodvor: 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika 6-0" zveOer. Osebni vlak iz Kamnika. „6 ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi In dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvi: državnih železnic v Trstu. Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrutnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno savarovaaje na doživetje in smrt s maDjfiajoćimi se vplačili. ima po preteka do dividende. »ona lat •t SLAVIJO - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 91,936.993 72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države ■ varali •>*! mlo« *n «!&«•-»« *v~« d no upravu. Vaa poj—fl« daim: zaatop ¥ LluMlaBftf cigar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz Čistega dobička indatne podpor« t narodne hi obČnokoristne namene. 33 5514 44 1A Prva domača slovenska pivovarna g. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulica Stav. 12 „, Itegfa tetolOM atc marčno pivo v sode I h šn steklenicah PatanoTljena leta 1854. - riporoe-a slavnemu občinstn tn spoštovanim gostilničarjem svoje IV" Izborno i JVlusgravejn erigitalne irs*e poči. Najbo jše in najbolj hranljive trajnogoritfte peči. { Izredno dobro hurilnost. Cenovnlki zastonj. CHR. GARMS Podmokli (Bodenbach) 3225 10 tvornica za železne peč*. Tvorniška zaloga pri ST£1?AMJ L|ubijaui. m odnlkov « 4 Ortopsdično zdravilni zavod v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oraina raznovrstno skrivljenle hrbtenice, Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ooooooo ledja itd, se nahaja o o o o o o o na Turjaškem trgu št, 4,1 nadstr. od. 9 — Pojasnila daje dr. Ivan Oraien ob sv* jih ordinacijskih urah 10. dop. in od 2.-3. pop. v Wol!ovih ulicah Št. 12. 3618-1 /feoremočljive pelerine $a gospe, gospode, deklice in dečke, .'. predpisane pele rine %a §^»-častnike 13 tirolskega lodna ali velblodje dlake po vsaki ===== ceni priporočata ===== Prešernove ulice št. S. JLJub/jana Prešernove ulice št. 9 3i71-3 Jlusfrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. FELIX TOMAN : stavbni in umetni kamnoseški mojster £jttbljana9 Resljeva cesta štev. 30 nasproti skladišč jnine Železnice priporoča svojo 3 65 -6 največjo zalogo vsakovrstnih nagrobnih spomenikov piramid in obeliskov lz črnega švedskega granita, sijenita in labradori a. Nagrobni krizi lz belega kararskega, krastalskega in kraškega o o o o o marmorja, o o o o o Naprava in prestavljanje kompletnih rakev in monumentov na novo pokopališče. Solidni proizvod z najcenejšimi Dogoji. Načrti in proračuni brezplačno. Thielov fcai proti odebelelosti, priznano uspešna spec. proti odebelelosti, gar. neškodljiv. Zavitki po 2 K se dobivajo v An gelovi lekarni v Celovcu. M azglednice umetniške,', in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v bi i JurčiCev tr$ št. 3. Odliko ? sin.č*. Prva tr. tvornica tlavirjev Ljubljana Hilšerjeue ulice 5 Blizu Gradišča Rudolf A. Warbinek m ca "O O <0 CD E cs © a CD N< Priporoča stoje prve vrste, za \8a podoebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samo-Igralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 26 Največja tvornica na Jugu Avstrije. rVa|cei H3 o "o c cr pr a o a c lfl domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR R4nbl|sna Pred Škofijo 19, Stari trg 4, PreSernove ulice 4. 48 Ljubiteljem lepe slovenske knjige priporočamo drugo pomnoženo in ilust rovano izdajo o o o o Poezij Dragotina Ketteja oooooo ki je pravkar Izšla v založništvu o o o o o o L. S;CH WENTNER J A v Ljubljani. Cena broš. K 4'—, po pošti K 4*20, eleg. v izvirne platnice vezane K 5*50; po pošti K 5*80 za rekomandacijo 25 vin. več. oooooooo Ta knjiga je opremljena tako sijajno, kakor pri slovenskih publ kacijah nismo navajen« ter ima vrednost tudi za tistega, kdor ima prvo izdajo Kettejevih poezij, in to tembolj, ker obsega mnogo pesmi, ki jih doslej ni bilo moči zbrati. Uredil je zbirko A. Aškerc, ilustroval pa čisto v smislu poezij M. Gaspari, o o o o o o 68 tb Zelo pripravno za darila! POKORNEGA PELINKOVEC Najboljši želodčni liker sveta. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč čisti dlljnl destilat. Eksponira se na vse kraje sveta. Odlikovan s 60 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami Dobiva se povsod. Zastopnik za Kranjsko: FRAN REMIC. Ljubljana. !! Opomba!! Izvrsten glas našega eli-zira „Pelinkovca* dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod Mttm ali sličnim 'inenoni slar — Često zdravju Škodljive — pijače. Kadi teg .t oazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto Ui zahtevajte izrecno 5*9—6 Pelinkovac Pokorny. Vse ostalo naj se kot ponaredba zavrne. Edini proizvajalec: Kralj.DOvl.dion.tvornica likera preie FRANJO POKORNY, Anton Šare v Ljubljani Sv. Petra cesta 8. izdelovanje perila in oprem za neveste. Inventurna prodaja dokler t> » k »J 25** po silno znižanih cenah. Izbrani vzorci švicarskih vezenin, damskega perila, moških srajc, posamezni namuui prti, serviete, brisače in drugi predmeti. Prevzemam vseh vrst perilo za izdelovanje ob cenem zaračunanju. Svetlolikalnica Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8. Svetli blesk ovratnikov in man&et daje perila lepoto in trikratno trajnost nasproti navadu emu svetlemu likanju. Zavod sem uredil tako, da se perilo, i-bleka, bluze, zastorji snažijo z največjo skrbnostjo iu varovanjem, za kar prevzemam vse jamstvo. . Ob.lega obiska prosi z odličnim spoštovanjem jtnlon Šare 8068— S1 Zagreb. Ustanovljeno 1862. tjubljana, Jurčičev Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami ladajatelj in odgovorni urednik: Easto PustoslemSek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne"