STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA Poštnina poračnnjuia (C- C. con la pasta) V Tr do. 22. avgusta, 1928. - Leto VI. s>"rUka 30 ccnt- LotssSk LUB Usi izhaja vsaki dan zjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za t mesec L 8.—, « mmc« L 22.—, pol leta L 38—, eele l«to L 75—, v inoxemstro aeseteo t 6.50 več. — Posamezne Številke 30 sL — Oglasoln« za 1 mm prostor« V tirokosti 1 kolone {58 mm): sa trtfoveke in obrtne oglase L V—, za osmrt-uhvale, poslana, vaWU L o#«se dsoanuh zavodov L Ofktfi na prvi strani L 1— EDINOST Uredništvo in upravniStvo: Trst ulica S. Francesco d'As&isi 20. Telefon 68-04. Dopisi naj s« pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, zaloiba in tisk Tiskarne « Edino« t». Poduredništvo v Gorici: ulica Giosuč Cardueci H, 7, I. o, — Telef. it 327i Glavni in odgovorni urednik: proi Filip Peric. ____ Belgliska zunanja politika Belgija spada v število manj-i&fii držav itn aajto se o njej manj piše nego o velesilah, ki imajo v svetovni poH?tiki odločilno besedo. V zadnji vojni pa je igrala ta dežela, zelo važno vlogo najprej kot bojišče, v katero se je spremenila radi! udora nemške armade, ki je na ta način prekršila mednarodno zajamčeno nevtralnost belgijskega ozemlja in s tem dala neposreden povod za vstop Anglije v svetovno vojno na strani Francije in Rusije. V poznejših razdobjih, svetovne vojne pa je uživala Belgija na enak način kot Srbija s strani vseh zaveznikov najtoplejše simpatije radi svojega mu-oeništva, v katerem je kot Srbija vztrajala do končne zrnate. Dasi je res, da spada Belgija, kot rečeno, v število drugovrstnih držav, ji pa daje na druigi strani njeno neposredno sosedstvo s Francijo, Anglijo in Nemčijo mnogo večji pomen, nego ga ima katerakoli) izmed manjših, evropskih držaV. To dejstvo prihaja do izraza tudi! v njenem prednostnem položaju, ki ga zavzema v razliko od drugih manjših držav v Družbi narodov in v njenih vodilnih organih. Radi tega zasluži tudi ta država, da se ji) posveča primerna pozornost. Poleg tega so se odigravali na njenem ozemlju že večkrat odločilni zgodovinski dogodki, kar ji daje tudi velik zgodovinski pomen v političnem razvoju Evrope. Pred kratkim je dal belgijski zunanji minister dr. Pavel Hy-mans zanimive izjave, v katerih je orisal smernice in ciilje zunanje politike svoje države. Te izjave so tem zanimivejše, ker je ta politika že radi pravkar opisanega položaja Belgije v najtesnejši zvezi' z vsemi sploš-lio-evropskimi vprašanji. Mednarodna politika Belgije — je naglasil njen odgovorni predstavnik — je politika težnje po miru. Obstoj naše preveč obljudene domovine je odvisen v prvi vrsti od izvoza in Belgijci se vrlo dobro zavedajo, da more mednarodna trgovina prospe vati le v ozračju miru. Iz tega sledi, da pozdravlja Belgija vsako politiko, ki gre za tem, da se utrdi mir. Naša dežela ni m«, nikakiili želj po novi zemlji in ne dela politike, ki bi se mogia tolmačiti kot nevarnost za kak drugi narod. Na drugi strani pa učita njena zemljepisna lega in zgodovinska izkušnja, da je Belgija med vsemi deželami na svetu najbolj izložena nevarnosti. Skozi njo pelje strategična pot od vzhoda k Severnemu morju, proti Rokavskemu prelivu i'n do severne Francije. Popolnoma naravno je radi tega, da je Belgiji mnogo na tem, da so njene meje varne. Ker obstoja v Evropi kljub delovanju Družbe narodov za konsolidacijo miru še vedno vir nevarnosti in možnosti spopada, je Belgija; prinv rana, da si zavaruje svojo nedotakljivost z lastnimi silami in nalogu načelnika vlade je finančni minister on. Moeooni izčrpno proučil račun državnega zaklada z namenom, da uvede v tozadjenmo knjigovodstvo večjo jasnost ki popolnost. Prefuredtaa, kit je bila uvedena v najvažnejšem knjigo-voetetvenem dokumentu, ki dovoljuje vpagifcecfc v prilike državnega zaklada* se nanaša pred vsem na račun o razpokriUjivo-sti! blagajne. Ta račun bo odslej obsegal samo gotoVšno, zbrano v bl-aigs^uaih osrednje zakladnice, kr. kovalnice im inozemskih zakladničnih korespotađentov. Listine, kakor carinski fokaiEj obrabljeni in še ne pregledani bankovci, izročeni za izmen javo itd., ae sedaj vpisujejo kot posebne kreditne postavke zakladnice. Druga važna preuredba se nanaša na klasifikacijo zaJUad-ničnih dolgov in kreditov. Minister je brez obotavljanja prenesel v račun o tekočem državnem dolgu vse one postavke, ki niso spadale mod dolgove zar kladfnice, Čeprav se je fluktuant-ni dolg radi tega prenosa povečal 30. junija za približno pol milijarde lir. Kar se tiče kreditov, sta bili uvedeni dve ločeni pogilavji; prvo poglavje obsega svote, ki jih" je zakladnica plačala na podlagi državnega proračuna državnim upravam, drugo pogl a v je — «Krediti za operacije zakladnice« — obsega finančne operacije z devizami in omogočuje javnosti jasen in hiter vpogled v zakladnične operacije. V tekočih računih se končno ne bodo vpisovali med paisitvo celotni kredit posameznih u-prav, med aktivo pa včasih naravnost ogromna svota plačil, izvršenih po nalogu teh uprav, marveč se bodo Vknjiae^vale samo razlike (salda), kas* bo tudi nestrokovnjakom omogočilo vpogled v račune. Če upoštevamo ta pojasnila, iskazuje račun državne zakladnice dne 31. julija 1928 14 milijonov lir efektivnega prebitka, ker znašajo ugotovljeni prejemki 1,463, določeni izdatki pa 1,449 milijonov lir. Likvidna razpoložljivost blagajne znaša 452 milijonov. Skupna svota notranjih dolgov znaša 86 milijard in 382 milijonov lir. V primeru s prejšnjim mesecem se je ta dolg znižal za 64 milijonov. Bančni obtok se je nekoliko zvoSai in znaša 17 milijard in 394 milijonov lir. Obtok državnih bankovcev se je znižal za 41 milijonov. Povratek visokeSolcev a pariške olimpijade v Rim RIM1, 21. Nocoj ob 19.30 so se pripedjali s Francoskega rimski visokošolci, ki so se bili udeležili mednarodne visokošolske olimpijade v Rimui Prestolnica jim je pripravila naravnost veličasten sprejem. S postaje se je stvorila povorka, ki je krenila na trg «Colonna», kjer ima. svoj sedež novinarski stžnd&at- Tja je prispel tudi tajnik fašistov-ske stranke on. Tuasrti, ki je i-mel raz balkona novinarskega sindikata kratek pozdravni govor. Pohvalil je visokošolce, ki so se povrnili v domovino kot zmagovalci, pohvalil pa jih je pred vsem radi tega, ker so odločno — s pestmi — reagirali na žaljive, protiital i jamske opazke nekaterih francoskih «suppor-terjev». Pred zaključkom olimpijade namreč, ko se je vršila nogometna tekma med italijansko in francosko četo, so nekaterniki z neke tribune žalili italijanske igralce in Italijo s sovražnim vzkltkanjem- Ko je bila tekma zaključena, so se Italijani zagnali proti tribuni in prepodili žaljivce. Prihitela je takoj policija in izpraznila tribuno. Incident ni imed drugih posledic. Težka nesreča sredi vihafrja na oceana PANAMA, 21. Poveljnik par-nika «WiHiam Mac Kenney», ki je prispel v tukajšnje pristanišče, je oblastem sporočil, da je pred 13 dnevi divjal na oceanu silen vihar. Veliki val, ki se je takrat ulil preko krava paraika, je vrgel v morje 14 mož posadke, Vsi so utonili. Beograjska vlada bo tem odgovorila na Italijansko protestno noto? BEOGRAD, 21. Kakor doznavamo iz krogov zunanjega ministrstva, bo j ugostovenska vlada jutri odgovoril« na italijansko protestno noto. Merodajni višji uraicfeniki zunanjega mmi-strsjfcvaj so danes sestavljali odgovor, ki ga mora odobriti še ministrski svet. Ministrski svet se bo sestal jutri im bo poleg drugega, sklepal tudi o tej zadevi. Kadfcotr poročajo iz &ii>enika, je prispelo tjakaj iz Splita 6 delavcev v spremstvu orožnikov. Delavci so o&amAieni, da so se udeležili ctemonstracii prodi nettunskim konvencijam. Radi tega so bili tudi izgnana iz splitske občine. Novi zakoni in ukazi (Iz uradnova lista) RIM, 21. «Gazzetta Uffšciale* je objavila podeg drugih naslednje zakone in ukaze: Rr. ukaz od 7. junija 1928 štev. 1823, ki odobruje pravilnik o sprejemanju rezervnih častnikov kr. mornarice v službo. Zakon od 6. jam. 1928 štev. 1830 gi«t$e izvajanja italijansko-nem-Ške trgovinske in plovne pogodbe, sklenjene v Rimu dne 31. oktobra 1925. Zakon od 15. marca 1928, ki določa, da se izpremeni v zakon kr. ukafc-zakon od 8. maja 1927 glede izvajanja trgovinskih dogovorov, sklenjenih v Rimu dne 24. nov. 1926 med Italijo in Grško. • Bombni atentat RIM, 21. «Messaggeru» poročajo iz Neaplja, da je v občini San Piertro pri Bariju eksplodirala velika bomba pod stanova-njean comm. Emilija De Marco, veleposestnika m bivšega člana fašistovske zveze v Brindisalju. Radi eksplozije so popokala vsa stekla na oknih vseh bližnjih hiS* Človeških žrtev ni. Oblast je uvedla preiskavo, da izsledi zahrbtne atentatorje. Pogreb letalca Baracchinija v Rimu RIM, 21. Danes predpoldne se jo na svečan način izvršil pogreb slavnega vojnega letalca kapetana Flavija Baracchinija. Udeležili so se ga prefekt Garzaroli, ki je zastopat tudi načelnika vlade, mnogi predstavniki fašistovske stranke in vojaških ter civilnih oblastov, udruženja in velika množica. Pred krsto so kot častna straža stopali oddelki vojaštva in miličnikov. Med številnimi venci je bilo opaziti tudi onega načelnika vlade. Raziskovanja „Sraganze" za izsleditev Pomtremolijeve skupine RIM, 21. Agnecija «Stefani» poroča uradno: Kr. ladja «Citta di Milano» sporoča potom brezžičnega brzojava, da je od 210 na 220. Potemtakem bo imela vsa opozicija skupaj komarj kakih 30 poštanskih mandatov. Kot doznavamo, je izmed g!ia.vni3i monarhističnih voditeljev izvotjen samo Tsaldaris, Streit, Metaxas, Vozichis, Theo-tochis in Demerdzis so propadli. Izmed komunistov pa sploh nihče ni bil izvoljen.' Venizelosovi pristaši so se namenili, da z manifestacijami in javnimi zborovanji proslavijo zmago, ki so jo dosegli pri nedeljskih volitvah, pa je Venizeios prepovedal vse siavnosti. V državi vlada popoln mir. Venizeios je danes sprejel zastopnike inozemskega tiska- Izjavil je, da so se vršili nedeljske volitve popolnoma svobodno in da je grški narod manifestiral zaupanje, ki ga goji do njega. Inozemski novinarji so ga vprašali, kdaj se bodo vršile volitve v grški senat. Venizeios jim je odgorvoril, da se bo to zgodilo meseca decembra. Volitvam v grški senat pa bodo bržkone na podlagi usitave sledile volitve novega predsednika grške republike. Atenski listi, ki se mnogo ba-vijo z izidi nedeljskih volitev, ugotavljajo, da so volitve prinesle Venizelosu tako zmago, kakršne še ni dosegel noben politik, odkar se je ustanovila nova grška državai V novi girški poslanski zbornici bodo imeli ve-nizelosovi pristaši 90-odstotno večino. Venizelosovo zmago tolmači atenski tisk, kot da je hotel* grški narod izvoliti močno parlameintamo vlado, ki naj bi mu zajamčila politični mir in gospodarski napredek. Poraz monarhistične stranke je po mnenju tukajšnjega tiska ziakrivil general Metaxas s svo- { jo osebno politično akcijo, ki jo je tekom pogajanj za sklenitev konvencij o cestah obsodila s»a javnost. Metaxasova stranka je uničena O tem priča tudi izjava generala samega, ki so jo objavili današnji listi in v kateri pravi poraženi politik, da se bo za vedno umaknil iz političnega življenja. ATENE, 21. Dasi volilni izidi uradno še niso bili objavljeni, je vendar volilna zmaga Veni-zelosa in njegovih pristašev že sedaj tako velika, da je iznenadila celo največje optimiste. Ve-nizelosova libei-alna stranka bo imela po poslednjih podatkih v novi zbornici 227 poslanskih mandatov. Monarhistična ljudska stranka bo dobila 14, Ka-fandairisova napredna stranka 4, Pangalosova stranka 1 in komunisti 4 mandate. Načelnik monarhistične stranke Tsaldaris, ki ima mrzlico in leži v postelji, je izjavil, da je njegova stranka izgubila vse in da pomeni zanjo izid parlamentarnih volitev poraz na celi črti. Celo v Patrasu, kjer je bilo njihovo središče, so monarhisti popolnoma propadli. Tudi na mo-narhističnem Krfu je Venizolo-sova lista dobila skoro vse glasove. _ Poljska In Litva Poljski odposlaneo odpotoval iz Kovna VARŠAVA, 21. Kot poroča poljska brzojavna agencija iz Kovnega, je bil poljski odposlanec Szu-mlakowski, ki jo v nedeljo prispel v Kovno, še tistega dne sprejet pri ministerskem predsedniku in zunanjem ministru Voldemarasu. ki mu je ob tej priliki izročil poljski odgovor na njegovo poslednjo noto. Včeraj je Szumlakowskega sprejel litovski državni tajnik zunanjih zadev Balutis in mu je v enour-nem razgovoru utemeljil litovsko stališče glede predlaganega sestanka poljsko-litovsko konference v Ženevi. Nato je Szumlakowskega sprejel Voldemaras, ki mu je dal definitiven odgovor na poslednjo noto poljske vlade. Davi je Szumlakowski odpotoval iz Kovnega proti Varšavi. Takoj po njegovem prihodu v Varšavo ga bo sprejel zunanji minister Zale-ski. Szumlakowski mu bo poročal, kako je izvršil svojo nalogo. Predsednik olbansks republike bo v soboto proglašen za kralja? TIRANA, 21. Kot sano že poročali, so se vršile po vsej Albaniji javna zborovanja, ki so jih! orgtanilzi'rale vladne stranke v svrho proglasitve predsednika albanske republike za kralja. Kot doznavamo danes, bo A lini ed beg Zogu bržkone v soboto Pfroglašen za albanskega kralja. Takrat se bo namreč v Tirani vršila otvoritvena seja prvega zasedanja nove albanske, ustavodajne zbornice. Ahmcd beg Zogu se prve seje osebno ne bo udeležil, prečrtana pa bo na tej seji njegova poslanica, v kateri bo začrtal osnovne naloge nove albanske vlade. Monarhistične manifestacije se niso vršile le v večjih albanskih mestih, marveč tudi po deželi. Prebivalstvo Drača je poslalo ustavodajni zbornici poziv, ki ga je podpisal celokupni občinski .et z mestnim načelnikom vred in v katerem se- zahteva preuredba albanske republike v kraljevino. Predsednik Ah med Zogu naj bi postal prvi albanski kralj. Slične manifestacije so se izvršile v Argi-rokastru ter drugih krajih. Ljudstvo je izpričalo svojo globoko udanost napram preporoditelju Albanije. A h med u begu Zogu bo torej bržkone v soboto ponuđena kraljevska krona, če se seveda o-tvoriitvena seja ustavodajne zbornice ne bo' spet iz katerega koli razloga odgodila. Alimed beg Zogu se medtem mudi na svojem posestvu blizu Drača. Novemu političnemu razvoju v Albaniji pa sledijo inozemski diplomatični predstavniki z xe-li'-^m zanimanjem. angleško - francoska intervencila v Sofijo in londonski «Times» LONDON, 21. Londonski «Times» se bavi danes v svojem uvodniku z intervencijo angleškega poslanika in francoskega odpravnika poslov v Sofiji pri bolgarski vladi v zadevi delovanja makedonskih re-volucionarcev. List priznava, da jo ta intervencija povzročila zaple-tek političnega položaja na Bolgarskem. Pri tem ugotavlja, da name-j rava zunanji minister Burov podati ostavko, da pa s to svojo grožnjo bržkone ne bo privedel ministrskega predsednika Ljapčeva do topa, da bi končno uredil nespora-zumljenje, ki je nastalo v vladnih krogih. V splošnem opravičuje list fran-cosko-angleško intervencijo *v Sofiji in pravi, da jo imela namen, odstraniti vzroke neprestanih sporov med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ti spori, pravi .Times' vznemirjajo velike vlasti, ki so sklenilo mirovne pogodbe, ker imajo ti spori dalekosežno posledico posebno z ozi-rom na Jugoslavijo,. ki napram Italiji še ni prišla do normalnih od-nošajeV. Po «Timesovcm» mnenju jo u-mor generala Protogerova izzval resne spore v vrstah makedonsko revolucionarne organizacije. To priliko sta tedaj Francija in Anglija izrabili za svojo intervencijo v Sofiji, ki naj bi z vso strogostjo nastopila proti makedonskim komitom. Ob koncu je list namignil na posojilo, ki ga najema Bolgarska v inozemstvu, in zatrdil, da u-tegno usoda toga posojila zaviseti od ukrepov in postopanja sofijsko vlado napram makedonskim komitom. Kusa, aopiBue kobilice na SifajsKtm PEKING, 21. Po vesteh, ki iz* ha j a jo iz. japonskega vira, se je raizširila v Mandžuriji kuga- V okolici mesta Tung Liaa je pomrlo prebivalstvo 64 selišč. Nekaj slučajev te epidemije se je pojavilo tudi po drugih krajih v Mandžuriji. Radi tega se je ch blasti polotila bojazen, da se kuga ne bi razširila. Izdale so že vse mogoče odredbe. V Šantungu je prišlo do velikih poplav. Jugompadno Yeih-siena je našlo smrt v povodnji baje 1800 ljudi in 32 hiš je bilo poškodovaniik Južno reke Siangisuja pa so se na ozemlju 7500 kvadratnih kilometrov pojavile kobilice. Po dosedanjih vesteh so bili uničo-ni vsi nasadi in polja. Naročajte Nai Glas" 99' IL 'EDINOST* V Trstu, dne 22. avgusta 1928. 0 letalcih Hasselu in Cramerju Še vedno ni n11^^111 vesti NEW YORK, 21. O obeh. letad-ciii, ki sta pred dnevi pričela prekooceanski polet z letalom «Greater Rockfordom«, še vedno ni ni kakih vesti. Takoj ko so o-blasti uvidele, da se je letalcema utegnila prtpetSti nesreča, je bil odpoelan v Hud&onov zaliv in Davisovo ožino pa mik «Marion», da morda najde sđed za pc^Te^anim letalom. Danes se je parnik vrnil in ladijski poveljnik je izjavil, da so v nedeljo divjali siLni severozapadni vetrovi v Hudsonovem zalivu in Davisovi ožini. Poslednja vest z letala se je prejela v nedeljo ob treh zjutraj. Hassel je takrat javil, da je bil le še kakili 75 milj oddaljen od ofcale Labradorja in okrog- 400 milj od Groenl-aiidije, na kaiteri je nameraval pristati. Od takrat pa vse do danes so izostale vsakršne vesti o letalu «Oreater Rockfordu». Letalski izvedenci sodijo, ctai sta bila letalca pisiS jena pristati na samotnimi obalah Labradorja ali GrioenLandije. V tem slučaju pa bd letalca spričo premajhne zaloge živeža in mraza le stežka ostala pri življenju do njune rešitve. Če sta pa letalca pristala v Hudsonovem zalivu ali Da visovi ožini, je izgied na njihovo rešitev še manjši. Po ciklona na otoka HaltI 200 ljudi mrtvih, 1000 ranjenih, 10.000 brez strehe POP.T AU PRINCE (Haiti), 21. Iz krajev, kjer je najbolj razsajal poslednji ciklon, se je danes vrnil vlačilec «Woodchok». Kapetan te ladje je novinarjem poročaj, da je ciklon, kot izhaja iz prvih uradnih podatkov, povzročil okrog 200 človeških žrtev. Preko 1000 ljudi je bilo ranjenih in do 10.000 jih je ostalo brez strehe. Ifgteda, rta je ciklon opusto&il kakih 1400 kvadratnih milj o-»emlja, na katerem se nahaja deset večjih naselbin. Vihar je dSfvjal s tako sik>, da je bik) več manjših ladij zagnanih 50 do 80 metrov daleč na suho. Vlada je organizirala več rešilnih oddelkov in je obl jubila podporo 100 tisoč dolarjev za obnovo porušenih seliš6. Ta denar se sedaj nabira med prebivalstvom otoka. Vsi ranjenci so že bili prepeljani v bolnišnice. K sreči se ni pojavila nikaka kužna bolezen. Kavni nasadi so bMi zelo poškodovani. Splošno je predvidevati, da bo letošnia žetev spričo viharja precej pičla. Jngoslovensko-čehoslovaška trgovinska pogajanja BEOGRAD, 21. Te dni bo sestavljena delegacija za nadaljevanje trgovinskih pogajanj s Čehoslovaško. Pogajanja se bodo v kratkem nadaljevala v Pragi. Nova trgovinska pogodba bo na svečan način podpisana v Beogradu. Drobne vesti Ruski aristokratje V Badnu pri Dunaju je umrla v tamošnji bolnišnici baronica Mina Fer s en, žena zadnjega, ravnatelja ruske državne dume. Dosegla je štiri in petdeseto leto. Umrla je za vodenico, ki jo je bila povzročila velika lakota. Ob prevratu sta bežala baron Fer sen in njegova žena. iz Rusije in se nastanili a v Badnu pri Dunaju. Tu sta najela malo sobico in sta ki ima letos svojo izložbo tudi Turška, ki je poslala bogato zbirko predmetov. Nahajajo se v rudninskem oddelku. Države, ki so razstavile svoje izdelke na tem vzorčnem semnju, so sedaj, štiri in sir cer španska, Ogrska, Romunska m Turčija. Za udeležbo Turčije gre zasluga trgovinskemu delegatu Ali Muktar begu od turške delegacijo v Trstu. Upravni odbor vzorčnega semnja mu je poslal pozdravno in zahvalno brzojavko. Rojstva, smrti ln poroke ? Trstu dne 19. avgusta 1928. Rojeni: 17; umrli: 3; poroke: 10. dne 20. avgusta 1928 Rojeni: 8; umrli :12; poroke: nobene. Iz tržaškega življenja Roko si )e izpahnU *28-letni železničar Adotf Tuci, stanujoč v ulici Sara Daviš štev. 11, se je sinoči vračal z dela proti domu. V bližini postaje Sv. Andreja, pri kateri je zaposlen, je srečal tovariša, ki je z nekim tovornim avtomobilom vozil ravno proti Ro-janu. Tuci je izrahH priliko in skočil na avto z namenom, da se popelje domov. Pri tem pa so je tako nesrečno oprijel avtomobila, da si je izpahnil levo roko. Ker mu je to povzročalo neznosno bolečine, se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer so mu roko obvezali. Zdraviti se bo moral dober teden. Z avtom se Je pnvmD Preteklo nedeljo se je bil odpravil 86,letni Herman Godina; stanujoč V ulici XX Settembre štev. 17, z avtom v Conegliano na Beneškem. Proti večeru se je nameraval vrrrtti domov. Nekako ob 20.30 je zapustil Conegliano. Čim je bil pa napravil por metrov iz vasi, mu je počil pnevmatik in ker je vozil s precejšnjo hitrostjo, se je avto nagnil na stran, tako da je Godina padel v cestni jarek. Včeraj se je javil v tržaški bolnišnici, kjer so mu ugotovili številne poškodbe po telesu. Zdraviti se bo moral v IV. oddelku. |. Družinske prasko Med zakoncema T,, stan u j očima v ulici- Montorsino 8, ie delj časa ni bik) več onega družinskega pokoja, ki je predpogoj vsakega zakona. Mož je menda imel razmerje z neko drugo žensko, medtem ko je ženo doma pretepal. Spričo tega je žena že pred Štirimi meseci zahtevala in tudi dosegla ločitev po zar komi. To pa možu ni bilo po godu in večkrat je zahteval, da se Žena povrne v hišo, česar pa ta nikoli ni hotela storiti. Seveda jo je mož 'Zaradi tega Se nadalje pretepal, če je le prilika nanesla. No, in včeraj je nasilni T. imel zopet tako priliko in vnovič pretepal svojo bivšo boljšo polovico. To pot pa je tako sirovo nastopil, da se je nesrečna žena morala zateči v bolnišnico, kjer so ji ugotovili razne poškodbe na obrazu, ozdravljive v osmih dneh. Zagonetno dokle V sirotišnici v ulici Gaspare Goz-zi biva že delj Ča9a mlado petnajsta letno dekle, ki so jo svoj Čas aretirali orofcniki, ker so jo našli v nočnih urah po starem mestu. Dekle, ki ni imelo nikakih gmotnih sredstev, niti stalnega bivališča, je prvotno izpovedala, da se imenuje Margerita Rossini, doma iz Splita. Pozneje pa je rekla, da se imenuje Marija Piantassieh, doma iz Kur-čuie, in da ima 15 let. Da je prišla I ▼ Trst % ladjo «Kumanovo» že pred fcjAimi štirimi meseci in da svojih startov ne pozna. Deklica, ki je lične postave in plavih las, je slabo oblečena. Kdor hi lahko pripomogel k razjasnitvi njene usode, je naprožen, da se javi na tržaški kvesturi pri uradu za inoeemce (Ufficio stranieri). Iznajdljivost dveh Bolgarov Jurij Stojanov in Asparuk Naukov, doma iz Sarambe na Bolgarskem, sta bila že delj časa brezposelna. V domovini nista mogla na noben način dobiti dela, pa sta se domisliđai, da bi šla v inoeemstvo in tamkaj poizkusite, svojo srečo. Posebno Ju je mikala Italija, pa nista znala kako bi se odpravila na pot, ko nista imela ne gmotnih sredstev niti potrebnega dovoljena ja. No, v stiski se človek marsičesa domisli, in popeljeta se v Italijo kar z Orient^Expresom, ne da bi pri tem plačala niti počenega groša. Ko je neke noči privozil na postajo Sarambo omenjeni brzo-vlak, sta neopaženo zlezla pod vdz za prtljago hi se tamkaj udomačila med osmi kolesi in med podom vosa. Prav tako, kakor je včasih videti v ameriških filmih. Seveda nista mogla podjetna Bolgara opazovati kot se vozita, le z uro v roki sta lahko izračunala, kdaj sta dospela v Italijo. Še sta se nekaj časa votaila po italijanskih tleh, ko sta pa pod noč dospela na neko precej obljudeno postajo, sta se odločila, da so tamkaj ustavita. Zlezla sta izpod voza, pretegnila svoje zaspane ude in jo hotela neopaženo odkuriti. Pa sreča jima ni bila mila. Neki miličnik ju je zapazil, stopil k njima in* zahteval, da se legitimirata. Moža pa nista znala niti besedice italijanščine niti nista imela pri sebi kakšno osebne listine. Zato so ju aretirali in odpeljali v Trst, kjer bodeta morala čakati, da dospejo podatki, ki jih je tržaška kv as tura povprašala v Saram&i, na podlagi katerih se bodo ukrenili nadaljni koraki. Vesti z Goriškega Gori&ke mestne vesti Z okna Jo padel Šestletni deček Adelchi Gratton, stanujoč s svojimi starši v ulici Riva Gomo št. 15., je zaspal zvečer na oknu stanovanja. Ko se je zbudil, je izgubil ravnotežje in tefetmil na tla. Pri padcu se je seveda precej poškodoval. Prepeljali so dečka v bolnišnico, kjer so ugotovili zdravniki praske na glavi, otisko na čelu in rano na desnem licu. Dejali so, da se bo ozdravel v poldrugem mesecu. Izpremenjena kasen Pred višje sodišče v Trstu je prišla kazenska zadeva proti Alfonzu Barbijeriju iz Bol ogne, ki je v juniju lanskega leta ranil v nekem prepiru na korenjskem trgu hlapca Josipa Masso, da so temu morali odrezati nogo. V prvi stopnji je bil obtoženec obsojen na poldrugo loto ječe. Višja stopnja mu je pa zmanjšala kazen na deset mesecev, ki jih je pa obtoženec že prebil v ječi. IZPRED TRIBUNALA Radi poneverba Pred goriškim tribunalom, ki mu je predsedoval cav. Mol ina ri, se je moral zagovarjati petdesetletni R-mil Richter, občinski uradnik v Trbižu. Obtožnica mu očita, da je pori eve ril občinskega denarja 328 lir kakor tudi to, da si je prilastil razne zneske, ki jih je dobival v svojstvu kot tajnik od raznih občinar-jev, ki so pa bili last občine. Takih zneskov je bilo za kakih tisoč lir. Obtoženec se je zagovarjal, da je imel v svoji miznici eno samo blagajno, v kateri se je nahajal tudi njegov denar in je bil on vedno prepričan, da zajema svoj denar in ne tujega. Sodni dvor ni verjel o-pravičbi obtoženca in ga je obsodil na 3 mesece in 10 dni 'zapora, na plačilo zneska 83 lir, a vse to pogojno. Prihodnje zasedanja porota Poročali smo že pred nekaj dnevi, da se bo vršilo jesensko zasedanje porote v Gorici v začetku prihodnjega meseca. Razprave se pri-čno dne 5. septembra. Na zatožni klopi bodo sedeli Frančiška Begu« radi umora, Kari Zongar in Marij Ciriot radi spolnega nasilja, Peter SkvarČa radi umora svojega očeta, Marija Arci oni radi d eto mora, Blaž Tilli radi požiga in Josip Jacumin. Ta sadnji obtoženec se je moral zagovarjati radi bratomora že v zadnjem porotnem zasedanju, toda razprava se je bila pretrgala, da se izroči obtoženec psihijatrom, ki naj ugotove, v koliko je krivec odgovoren za svoje dejanje. GORENJE POLJE Preteklo nedeljo je tukajšnji g. vikar blagoslovil nove orgle. Blagoslovitev se je vršila z veliko sloves tnoet jo: zvonovi so že dan prej veselo pritrkovali, češ: dobili smo družico, ki nam bo pomagala peti slavo Gospodu. DomaČa dekleta in fantje so za ta dan čedno okrasili z zelenjem in venci notranjost cerkve in tudi orgle Takoj po blagoslovitvi je pričela sv. maša. Pevski zbor je zadovoljivo izvaja'1 lažje Hladnikove, Vodo-pivčeve in druge pesmi. Orglal je msojster Kacina. Orgle so krasno delo tvrdke Kacin iz Gorice. Za malo cerkev, kot je gomjepoljska, imenitno pogojeno delo kot v glasovih — tako v zunanji obliki, ki dela čast mojstru. V tem ozira se morama zahvaliti tudi domačemu vikarju gospodu Bregantu, ki se je veliko trudil, da smo končno vendarle dosegli to, kar smo tako dolgo pričakovali. IDRIJA Tatovi v prodajalni Ponoči so vdrli z vetrihi v toba-karao Marije Bevk neznani tatovi in odnesli neopaženi znesek treh tisoč lir, ki jih je imela lastnica tobak ar no shranjene v tružici, dobro zaprti z obesil no ključavnico. Žabico so tatovi z vso silo polomili, da so prišli do toli zažedjene vsebine tružice. Ko je trafikanti a ugo-tor2*«*. zjutraj tatvino, je hitela naznaniti karabinirjem, ki so se takoj lotili zasledovanja neznanih tatov. BOVEC Tatovi na delu Neznani tatovi so v ponočnem času obiskali stanovanje tukajšnjega cestarja Pavla Kutina. Ker ni bik) nič drugega pri rokah, so odnesli razne obleke, tako da trpi o-kradenec škodo v znesku kakih sedmih sto lir. Zadeva se je prijavila pristojni oblasti. i PODGORA Utonil v Soči Naša Soča je zahtevala novo žrtev. Prozorna in hladeča voda je privaJsila v nedeljo popoldne takoj po kosilu dvajsetletnega mladeniča Viktorja Doni, ki je iskal v bližini Brunnerjeve tovarne že proti železniškemu mostu hladila. Bil je dotber piavač, a tudi prva ni bila ta njegova kopel. Nenadoma mu je pa postalo slabo, zavpil je na pomoč in že izginil v valovih. Njegova tovariša Mareja in Francovig, ki sta se kopala v bližini, sta ga hotela rešiti, toda ves njun napor ni imel nobenega uspeha. Ko sta ga potegnila ife vode. je bal Dona že prenehal živeti. Obvestili so se karabinirji, na lice mesta je prišla tudi sodnijska komisija, ki je, za-dostivSi zahtevam zakona, dovolila odnos trupla. Včeraj se je vršil pogreb ob precejšnji udeležbi. Ponesrečenec je prišel pravkar od vojakov. Skoraj gotovo nru je prišlo slabo, ker je šel s polnim želodcem v vodo, kar je zelo nevarno. Upajmo, da je to zadnja Žrtev, ki jo je zahtevala Soča. PODKRAJ Ukraden panj Tukajšnjemu posestniku in čebelarju Francetu Zreglju so ukradli tatovi panj, vreden dve sto lir. S tem nenavadnim plenom so jo storilci popihali neznano kam. CERKNO Neuspela sleparija K posestnici Josipini Oblak je prišel kakih dva in dvajsetletni mladenič. Pomolil ii je nekak listič pod nos in zahteval, naj plača 17.50 L za neko davčno pristojbino. Ofolakovka ni plačala zahtevane vsote iz enostavnega vzroka, ker je ni imela. Izterjevalec je dejal ženi, naj si preskrbi denar, po katerega pride drugo jutro. Ko je mladenič odšel, se je porodil v ženi sum, da mora biti iztirjevalec kak slepar, posebno §e, ker je bila vsota napisana s svinčnikom na lističu, ki nd, imel na srplošno nič kaj sličnosti z običajnimi papirji, ki jih razpošiljajo davčne oblasti. V tej domnevi, da ima opraviti s sleparjem, se je bolj in bolj utrjala. Odpravila se je na karabinirsko postajo in naznanila zadevo. Drugi dan so čakali varnostni organi, da jim pade ptiček v pest, toda ta je najbrž kaj izvohal m seini prikazal pri Oblakovki, da sprejme 17.50 L. Orožniki preiskujejo. Iz tržaškej>okrsjine DU TO VI.JE Suša traja dalje. Od 11. t. m. do zadnje nedelje smo imeli štiri male rose, ki so zmočilo -zemljo po nekoliko cm na debelo, ali da so zemlja dobro namoči bi trebalo, da dežuje vsaj par dni nepretrgoma. V sosedni občini Avber jo 11. t. m. močno pobila tudi toča. — Govori se, da bo vlada dala temeljito popraviti kraško-vipavski vodovod in da bodo vodo napeljali tudi v vasi, ki je do sedaj še nimajo. Delo da je proračunjeno na 12 milijonov lir. Kakor se čuje, so gorenji Vipavci baje naprosili vlado, naj bi se podaljšala železniška proga iz Ajdovščino do Postojne, oziroma naj bi se speljala tudi postranska proga: Ajdovščina - Vipava - Mavče -Braniča na postajo Štanjel. Ta zadnja proga bi bila dolga kakih 20 km in ta Ajdovščino in gor en jo vipavsko dolino po najkrajši poti vezala s Trstom. V noči od nedelje na ponedeljek je v Brjah pri Koprivi zgorel hlev posestnika Leop. Šonca. Hlev jo bil pokrit s slamo in je bilo v njem le nekaj listja. Nevarnost je bila pa velika za sosedno hišo, na srečo je pihal nasproten veter. Ob istem času, okolu ene popol-noči se je pripetila pri mostu čez železnico tostran Koprive avtomobilska nesreča. Tamkaj je oster o-vinek in Šofer, mesto da zakrene, je zavozil na travnik in le sreča je bila, da je zadel v neko drevo, sicer bi bil avtomobil zletel na železniško progo in bržkone bi se bile vse osebe, ki so bile v avtomobilu, smrtno ponesrečile. Avtomobil se je močno poškodoval, ranjena, menda ne težko, sta bila šofer in neka gospodična. Šoferja so prepeljali v Koprivo, gospodično je pa avtomobil iz Št. Vida, ki ob isti uri vozi tam mimo mleko v Trst. odpeljal v tržaško bolnišnico. Lansko leto se je prav tam, in sicer tudi v nočnem času, pripetila enaka nesreča. — Čudo je, da se ne pripeti še ve8 avtomobilskih nesreč, kajti avtomobili dirjajo po naših vaseh in cestah, kjer so na vsakih deset korakov ovinki, posebno pa ob nedeljah zvečer, ko so tudi šoferji vi «rožcah». Omenim naj še, da je prebivalstvo vkljub hudi in dolgotrajni vročini -zdravo. — RAZNE ZANIMIVOSTI Izpodnelniki Po nekem pred kratkim čar-SJOOTi prkhbčenem dokazu padd na nfišo zemljo vsak mesec meteorjev v skupini teži petdesetih tisoč ton. Večkua mod njimi jih pade v oceane in jih radi tega ljudje ne opazijo. Meteorji nifso posebno veliki, a se dobe med njimi tudi precejšnji velikani! Tako je pripeljal raziskovaJec Nordenskjdld iz Grenlandije skalo težko 25 tisoč kg- v srvojo domovino. Še večji meteor je bil oni, ki je padel 12. februarja, leta 1900. pri Porto Allegre. Ta velikan je meril v osnovni plošči sedemnajst štirija&kih metrov in je bil šest in dvajset metrov visok. Največji meteor je pa pred ^leikaj Leti 'odkriti 8.—; Francija 7i.60- 7i.90; London 92.70-92.91; New -York 19.06-19.12; Španija 315.50-321.50; Švica 367.25-369.25; Atene 24.50-25.—; Berlin 462.50-458.50; Bukarešt 11.45-11.85; Prapa 56.52«-56.82K; Ogrska 330.50-336.50; Dunaj 266.75-272.75; Zaereb 33.50-33.80. Uradna cena zlata (20/VIII) L 368.9Ji; Liktorsko posojilo L 82.25; vo j nood škod ninsko obveznico L 75..70. MALI OCSL&S3 SOBA z dvema posteljama se odda poštenima delavcema. Rojan, Vicolo delle Rose (S. Ermacora) 13, L 871 Prodala mmllliCB in staviaaega moterijulj u Aiđousčini v Paliti pri Ajdovlilni je na prodaj: 1. gozdna pare. 5t. 1763 k. o. Šturje, površina 6870 m2; 2. zemelj. pare. Št. 993 k. o. Lokavec, pašnik pri žagi Kovač, 906 m2; 3. razna dorasla orehova in hrastova drevesa: 4. razni stavbni materijal, kakor vratni in okenski okviri iz klesanega kamna, stavbni kamni, opeka, strešni korcl, železne pre-graje in dru^o. Pojasnila In ponudbe pri Edoarrfo Schaetti. vila Guyer; fljrfivJčina, (Aidussina) (-mm = i »ar 8 ZDRAVNIK ordinira V TRSTU m S. LAZ/ARO 23, IL n. (irtTM kavarne Roma) od 10. in pol predp. do 13 V NABREŽINI ordinira strao popoldn« od 14 do 18 (na lamtnem domu) — tT-Kzr^ VOSKI PODLISTEK y. J. KRIZ ANO VSKA: (170) Pajčevina Roman v štirih dalih Iz ruščine prevedel L V. ctVeiular pa, — je pristavljal, — dokler noei Milica Jurjevna še moje ime, ima tudi otrok pr*a-▼ioo nositi ga. Preveč sem uverjen v grofiči/no poštenje in ne morem si misliti, da bi mogla ona zahtevati to ime za otroka, 6e bit se po njegovih ftiLaii ne pretakala kri grofa pi. Beoneinklava,» Karrfno je grof izjavil, dia pusti otroka v materini oekrbi do Šestega leta, tedaj pa gra vzaone k sei>i, ker ga misli sam vzg-ajati To pismo bi bilo skotraj poslabšalo Mil ičino bolezen hi bridke soLze »o ji kapate iz oči na očara joči otrokov obrazek. Ah, zanj je bila pripravljena odpovedati se imenu Berenklau, ki ga je v dvojni meri zdaj sovražila za nezasluženo žali- tev. Tajko je torej on sprejel vest o rojstvu težko priiSakovanegta sinra, o katerem bi ne smel dvomiti, da je njegov?! Jezilo jo je spoznanje, da ne more" odvzeti sinu pravice, ki mu gre po zakonu m da ne sme vreči niti najmanjše sence na njegovo pokoljenje. — Le poskusi mi ga vzeti, tedaj me boš šele spoznal. Nikoli ti ga ne dam, — je zamrmrala izzivaj no. ProAioat je ostajala v Miličinem spominu, ko je zami&ljeffko sedala na terasi, in docela zakrilo sedanjost. 0 Cist, zvoffnek glas se je raztejgel iz zibelke ter jo zdrajmjft te. zacoišljenosrti; nagrlo je odgmila zatveae in se sklooiOa nad otroka, ki ae je zbudil in jokal, icote^ujoč svoje rožnate ročice. Vzela ga je v naročje in ga pokrila s poljubi; strastno, skoraj bolestno je ljubila tega otroka Otroče pa je dalje kričalo. V tem trenotku je nagrlo in v skrt>eh prihitela Marta; nikomur ni plustila svoje pravice negovati in vzgajati *besur-mamčika», kakor je ona imenovala malčka, in ni ga zaupaia drugi! pestunji, ki; so jo najeli njej v pomoč. Oči vidno- se! ni si naredila, da mu nisi' tega predlagala. Brkiek, zaničljiv nasmeh je šel preko Miliči-jietga obličja pri zadnjih sestričinih besedah.. — V tem se motiš. Dva