Politiski pregled. * Politika t BalgarJjI. Eakih petsto iet po Eristu jo udrlo fiosko-uralsko pleme preko južne Rusije in dalje ob spodajem Duu&tu v staro pokrajino Mezijo, kjer je živel velik slovanski rod. Podvrgli so si tega s silo svojega orožja, a Slorani so stali kulturuo mnogo višje iu tako se je zgodilo, da so sprejeli zmagovalci mnogo na jeziku, veri in družabnib navad premaganib. 8 tem pa so bili ¦a najboljši poti, da se pornešajo z avtohtonim prebivalstvom v en sam narod. To se je res agodilo, to so dauašnji Bolgari. Praneoski publicist Rene Pinon katerega obširne študije „1/ Empire de la Mčditerraoee" in BLa Lutte pour le Pacifique" — prra r raaročanskeni rprašanju, druga o poTodu in uspehu ruske-japonske vojne — sta doživeli že drugo izdajo, je napisal šeststo strani obsegajočo razpraro BL' Europe et L' Empire ottoman" kot prinos k orijentalskemu vprašanju. V tej znameniti razprari, ki je izšla v Ptrizu v oktobru lanskega leta, prari na strani 455. o Bolgarib med drugim sledeče: ,Ta mešanica daje Bolgarom getove karakterne poteze, ki jib ne najdemo niti pri Srbih, niti pri Poljakih, kjer je ostala slovanska kri jako čista. Bolgari niso tako živahne in sijajne fantazije kakor ujih srbski sosedje, aii so bogati na onem čutu za gospodstve in disciplino, ki je posebno lasten tartarskirn, turškim in mongolskim plemenom; lažje jih je vladati ia roditi od ostalih Slovanov . . . Slovan ljubi pesem in petje, Djegovo jedro je Čuteče, bogato, subtilno; zauimajo ga mistične sanje, soeialne utopije; on je individualist in tudi anarbist; Belgar stremi po koristnib in praktičnih strareb; onje kmet in vojak, dobičkaželjen; vztrajen delarec; rezek napram sebi in drugim .. . on ima tiste lastsosti, ki jih je imenoval prezident Roosevelt hekega dne nvelike potrebne čednosti", brez katerih ne more nobea narod stvoriti močnega držaTnega organizma." Ta karakterizaeija se nam zdi jako znacilna in narajamo jo v daljšem izrlečku zaraditega, ker se strioja popolnoma z mnenjem, ki smo ga mi napravili, kolikor smo imeli doslej prilike kootakta 8 prebivalstvom kakor z •deželo Bolgarsko. Skoro petsto let so bili Bolgari nepoeredni podložoiki Turkor, ravno tako kakor njih sosedje t Srbiji in Hercegbosni. V drugi polovici 90 tih let je prodrl gUs Braje" v sosednjo Rusijo, in ruski narod se je oborožil ia hitel na Balkau. Tako pa je bilo že dolgo tudi v konceptu carskega dfora. Emalu po novem letu 1878. je primarširal ruski general G u r k o r današnjo Sofijo m tega dne (4. januar) je nehalo tudi gospod8t?o Turkov v Bolgariji. Več tisoč turških hiš so požgali zmagovalci; v mošejah 80 bili nastanjeni lazareti in vo.jne sbrambe. Na bertinskem kongresu je bila uetaaoviteT Bolgarije sklenjena, a v veliko manjšem obsegu, kakor «o morali privoliti Turki Rusom v Sv. Št^fanu tik Carigrada. Kneza pa uaj si voli dežela sama. Prvi bolgarski sabor, ki sh je sešel y Trnovem na pomlad 1879, si je izbral knezom batenberškega princa Alek8 a n d r a , nečaka kasnejšega ruskega earja Aleksandra III. nGar osToboditelj" Aleksander II., ki so mu postavili Bolgari ne dolgo tega velik spomenik pred svojirn saborom (impozantni jezdec je delo italijanskega kiparja Z a c c i j a), je padel 1881, tri leta po osvoboditvi Bolgarov kot žrtev atentata. Batenberški princ se je hotel od ruskega vpliva popoluoma emancipirati. Eo so se uprli Bolgari y južnem delu, ki je bil navadna turška pokrajina, se je moral zavzeti zanje tudi Aleksander, ako ni hotel docela nasprotovati ijudski volji. Vzhodna Rumelija se je odtrgala od Turčije tako, da je plačevala samo letni tribut; njen glarar pa je bil potrjen od sultana. Seveda ni mogel biti ta glarar nihče drugi kakor vsakokratni bolgarski knez. Ruski car je Bvojemu nečaku jako zameril, da je prelomil berlinski traktat s tem, da je sprejel brzojavni poziv plovdivskih revolucionarjev, ki so se odtrgali od Carigrada in sdružil južuo Bolgarijo 8 severuo. Batenberžau se je naposled odporedal prestolu prostovoljuo, ker ni mogel srojega mogočnega strica potolažiti. V juliju 1887 je bil izvoljen Eoburžan Ferdinand novim knezom. Emalu, ko je postala Bolgarija avtoDomna knežeriua, se je začelo v deželi tudi že strankarsko gibanje. Z ruskimi generali in ofieirji je pršel t novo državo tudi mogočni ruski ypliv. Prcti temu je nastala kmalu opozicija: k o n s e r t a t i v c i so stali na strani ruskega carja, 1 i b e r a 1 c i pod rodstrom Stambulova so bili za emancipacijo. Konservativci so se opirali na armado, liberalci so imeli mase ljudstva za seboj, ki nikakor ui botelo v novo varuštvo, komaj ko se je oprostilo carigrajskega. Bateuberžau je izpremenil ustavo na pritisk konservativcev (1881) in ti so ga dobili s tem popolnoma v svoje roke. Aleksauder je zahteval, da demisionirajo nelnteri v DJegovi armadi službujoči ruski generali, ki jib. je opozicija zlasti črtila, toda ge- nerali so mu odgovorili, da so dolžni pokorščino samo carju. Aleksander je atopil po tem v neposredno zvezo z liberalno opozicijo in je proglasit (1883) dre leti prej odprarljeno ustavo iznora. Tik pred svojo odpovedjo je poveril vlado svetu treh liberaleev, uajhujšib nasprotnikov Rusije: Stambulovu, Karavelovu in Nikiforovu. Pod njih vplivom so poklicali poslanci v ta namen sklicanega velikega sabora — dvakrat po 203 mož — Ferdioanda r deželo. Stambulovci, narodni liberalci, so bili dolgo iasa gospodarji situacije. Pri zadnjih saborskib volitvah so dosegli popolea poraz. Njih današnji vodja, advokat G e n a dj e v — Ą Bolgariji so skoro vsi politiški voditelji advokatje — zapoveduje le še majhni frakeiji, fragmentom nekdaj tako sijajne stranke. Njib strankarsko glasilo je trikrat na teden izhajajoči BN o v v j e k". Frakcijo, ki stoji y tej stranki, tako da nima svojega imena pa veodar nekatera divergujoča načela, rodi odvetnik T a š e Ą . njena načela pa zastopa nSvoboda", ki izbaja trikrat na teden. Narodni liberalci, nekdanji bolgarski nmladiu so postali kaj kmalu najstarokopitneja stranka Ą deieli. Njih dediči so postali d e m o k r a t j e , ki jih vodi Ą Besarabiji rojeni M a 1 i n o Ą. Mož je advokat po poklicu in jako izobražen. Svoje študije je končal Ą Rusiji in Franeiji. GlaĄni organ demokratoĄ — izmed katerih so izbrani tudi ministri — je trikrat tedensko izhajajoči ,Pr«poree" (Zastava). Progresiste, progresivno-liberalne ali po svojem starem vodji Dragan Cank o v u tudi Cankoviste imenovane, vodi faktično mladi odvetnik Stojau D a n e ? , zakaj Caukov šteje že nad oseradeset let. Strankarsko glasilo progresistov je ,B 1 g a rija", ki izhaja Ą Sofiji po trikrat na teden. Odcepek nekdanjih Stambulovce? so nadalje 1 i b e r a 1 c i, ki jih rodi odvetnik R ad o s 1 a v o v in se zato pristaši te stranke tudi Radoslavisti imenujejo. Svoja načela tastopajo Ą glasilu »iNarodni p r » t i", Ą Sofiji izhajajočera dnevniku. Frakcijo Ą stranki — slično, kakor smo videli pri Stambulovcib — Ąodi Toniev, zato se je prijelo njenih pristašey ime Tončevisti. Imajo sĄoj posebni organ ,S v o b o d n o slovo", ki izhaja trikrat na dan. Narodno stranko — narodna partija ali narodnjaci po bolgarski — vodi za CankoĄem najstareji strankarski Ąodja TeioĄ, eden izmed bolgarskih bogatašev. Vodstvo stranke je prevzel po smrti odretnika Stojiloya. Njen organ je dnevnik BM i r", pri katerem sodeluje tudi naš rojak F. E. T u m a kot dopisnik. Iztned doslej imenovanih šestih strank je troje reakclonarnih — Stambulovci, Tončevisti in Radosla^isti — ostala polo^iea je napredneja — demokratje, progresisti in narodna stranka. Vse pa stoje na programib, ki jim Ąsak čas labko omogočijo postati vladoa stranka, ako si morejo pridobiti simpatij Ąolilcev. Na ekskluzivnern, radikalnem stališču stoje tri politiške skupine: najnovejši bolgarski politiški pojav zemljedelci, radikalci in soeiali8ti. Zemljedelci, zemledelčeska partija, tudi agrarna ljudska stranka imenovana, niraa doslej še nobenega izrečnega voditelja, zakaj prenova je in prerahlo konstelirana; da bi reprezeutirala enoten faktor. Nastala je šele tekom volilne borbe Ą lanskem poletju. Eolo, okolo katerega se vse auče, je morda D r a g i j e Ą , bivši socialist. Njih glasilo je tednik nZemledel6eska zaščita". Stranka, ki je nastala po odcepljenju radikalnega krila demokratov pred kakirai osmimi leti, so radikalni demokratje, kratko radikalci imenovani. Vodi jo odvetnik Najčo OanoĄ; njea organ je ,Demokrat", ki izhaja trikrat na teden. Socialni demokratje so razdeljeni sedaj Ą tri frakeije: sploh so razcepljeni, odkar se je straaka pojavila v Bolgariji, tako da se je o tem tudi že po nemških socialistiških revijah često pisalo. Pred tremi leti so bili razdeljeni socialisti Ą dva tabora. Strogo ortodoksni Ą Maraovem smislu so bili takozvani ,t e s n iu pod rodstrom odvetnika B 1 a g o j e v a s svojim glasilom nBabotničeski yestnik"; na manj ekskluzivno Btališče, uekako Ą smislu nemškega revizjonista Berusteioa, so se postavljali nš i r o k i", ki jih vodi advokat Janko SakizoĄ in ki zastopa svoje principe Ą nRabotni6eski Borbi" dvakrat na teden izbajajočem listu. Od BtesQih" so se odtrgali nekoliko manj ortodoksni kot Bp r o 1 e t a r i j". Vodi jih B a k a 1 o Ą , njih organ je enako imenovan tednik. Pri tako bujni razcepljenosti je lahko umlji^o, da igrajo ymes razni osfbni in slični malo politiški momenti yeliko ulogo. Programi vseh strank, ako izyzamemo Stambulovce, agrarce in soeialiste, so si jako slični in kadar se ima ljudstvo odločiti za to ali ono stran, ne gre toliko za načelna vprašanja, kakor kdor zna razviti večjo ali uspešnejo agitacijo. Danes so na površju demokratje. V sa- boru štejejo 172 mož, tako da pripade na vse ostale stranke komaj 32 mandatov in še od teb jih je Ą posesti agrarcev 23! S tem pa ni nikakor rečeno, da ne pride labko pri prihodnjih ĄolitĄah — Ąrše se Ąsako peto leto — popoluoma novi elemeati aa površje. T. * ReTolacionarna propaganda na rnsklh šolah. Iz Rige poročajo, da je zaradi socialno-demokraške propagaode na šolah Ą Mitavi rigško vojno sodišče od 11 obtoženih učence? in učenk dva obsodilo na štiriletno »risilno delo, enega pa na pregnanstvo v Sibirijo. * Madjarizacija Hr^aške. Ena zadnjih številk ,,Magyar Hirlapa", glasilo ministra grofa Andrassjja, se bavi na uvodaem mestu z nalogami baua barona Raucba, ki ima misijo, da izĄrši načrt njego^ega očeta, to je, da p o m a d j a r i H r y a š k o ! * Tseslovanska novinarska KTeza. Graška ^Tagesposf poroča, da je ministrstĄo za notranje stvari dovolilo ustanovitar vseslovanske novinarske zveze. Zveza ima namen, da združi vsa 6lovanska novinarska druitva, naj imajo sedež Ą katerikoli državi. Politiška in rerska vprašanja so izključena. * Srbske zahtere. Londonski nDaly Mail" poroča iz Belgrada, da je srbska vlada prejela od porte noto, Ą kateri se srbski vladi obeta, da bo Turška ob merodajni konferenci podpirala srbske zahteve. Te zahteve so: garancije za popolno avtonomijo Bosne in Hercegovine ali pa teritorialne kompenzacije.