Stsv. 140
TRST, v torek 18. maja 1909
Tečaj XXXIV
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč !
mb IZHAJA VSAKI DAN —
eb nedeljah In praznikih ob 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj-
fvx»mi(|ne štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih «i»ajcarnah v Trstn in okolici. Gorici, Kranju, št. Petro, P»«tojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dombergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). 0«1_ASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 £oi*ce. GENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, «xmrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pa 2N5 ni. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka **d&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave c.jfc4iBOStiu. — Plačuje se izključno le upravi -Edinosti".
NAROČNINA ZNAŠA »tomi
aa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ue ozira, »fcroealn* na a*4*ljsk* lxd«.nj« „EDINOSTI" atan« : mU-
■ ■ ■■ letno K 5-20, pol lota 2 60 ——•=— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajs Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija
listo „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranlinRni račun It 841 652. TELEFON IL 11-57.
Podpisani odbor vabi zaupnike vseh kategorij ,,N. D. 0/4 in vse elane političnega društva „Edinost4-, ki volijo v mestu, ter od njih vpeljane osebe na volilno
zborovanje
ki bo v prostorih	D. O.", ul.
Ltavatoio 1, 1. nadstropje,
jutri; dne 19. maja 1909
Shod je izredne važnosti; naj nihče izmej vabljenih ne manjkal
Odbor
političnega društva „Edinost"
BRZOJAVNE VESTI.
Proračunski odsek državnega zbora.
DUNAJ 17. Proračunski odsek je danes nsdijjeval razpravo o proračunu železniškega ministeritvs. Poal. dr. E lenbogen te je bavil z vprsšanjem vednega prava. Ministerstvo mora konečno piiččti z uporabljanjem vcdaih moči, d s ]ih zamore industrija izkoriščati. Priporočal je elektrizacijo arlfce ške železnice, odsvetoval je pa elektrizacijo proge Trst-Op-čina in je predlsgai tozadevno resulucijo. Govornik se je potem obrnil proti povišanju osebnih tsr;fov in ie želel pojasnjena o tem, ostane li pri sidaojih povišanjih. — Posl. Choc je priporoča), naj bi se generalno sekcijo avstrijskih žele:nic pro*iasi!o za necd pisno od železniškega mioisterstva ter je zahteval razširjenje pravic železniških ravnateljstev. — Potem ko je govorilo še nekoliko govorn:kov, je biia razprava prekinjena.
Bienerth pri cesarju.
DUN'AJ 17. — Cesar je danes vsprejel ministerakega predsednika barona Bienertha v petčetrturm porebni avdijenci.
Burian pojde.
DUNAJ 17. V političnih krogih se govori, da je skupni tioančni minister baron Burian z czrom na govor miniaterskega predsednika Bienertha v državnem zboru, že izjavi), dvoru, da je pripravljen cd«topiti.
Uspeh Viljemorega obiska na Dunaju.
LONDON 17, Bareč se z obiskom nemškega cesarja Viljema na Dunsju piše „Mor-ning Pest*, da mora Anglija popol-d i t i srojo mornarico.
DUNAJ 17. „N. Fr. Presse" piše, da je obi->k nemškega cesarja Viljema na Dunaja dokazal, da obstoji med trozvezo popolno sporazumljenje tudi za slučaj ko bi se pojavile težkeče v Turčiji. Povečanje mornarice cd strani Avgtro-Ogr»ke in Srbije ni smatrati kot zna k napetosti med <. bazna državama, ampak kot n i ravna, potledic* raz:? j a, da bi bila armada in mornarica one kolikor druge države pripravljena za vse a luča e daljne bodočnosti. Pozicija v i h trt h vnanjih ministrov trozveze je povgem trdna. „Veleizdajniški" proces v Zagrebu.
Predsednik Tarabocchia se pere.
ZAGREB 17. Početkom darra*oje razprave }e podal predsednik sledečo iz-a/o : Nedostojni napadi, naperjeni pod varstvom imunitete v dunajskem državnem zboru proti temu senatu io izlasti proti moji osebi kakor
predsedniku, ki napravljajo u tis, kakor da bi imeli namen, da terorizirajo ta senat in da ga v javnem mnenja ponižujejo, dobe svoje plačilo na zakonitem kompetentnem potu in so tozadevno od poklicanega mesta že storjeni potrebni koraki. To objavljam v pomir-jenje javnega mnenja. — Nato se je nadaljevalo z zasliševanjem prič. Zaslišani so bili: Matija Zgur, vpokojeni logar Branković in Peter Buraievac-
ZAGREB 17. — Današnji uradni list je priobčil sledečo oficijelno izjavo: Kakor se nam poroča od avtoritativne strani, so povodom nedostojnih napadov nekega poti. v cunaj. diž. zboru proti avtonomnim sediš čem storjeni potrebni koraki v svrho remedure. Obenem Bmo pooblaščeni izjaviti, da se ni podpredsednik Tarabocchia nikdar nahajal v kaki disciplinarni preiskavi in se niti tedaj ne nahaja.
1z nemškega državnega zbora.
BEROLIN 17. — V državnem zboru je! naznanil predsednik, da je grof Zeppelin povabil predsedstvo in člene državnega zbora za 5. junija v Friedrichshaven, da si ogle«! dajo njegov balon, oziroma se nekateri vde-j ležijo vožnje.
BEROLIN 17. Med današnjo sejo dr-j žavnega zbora je nekdo vrgel z galerije v dvorano tiskan listek. Na iistku je govora o zdravilnem vednem lečeoja, ki naj je uporablja cesar Viljem. Predsednik je ukazal aretirati meža, ki je vrgel listek v dvorano.
Potres v južni Italiji.
CATANZARO 17. danes predpoludne je bilo čuti tukaj močan potres,
Dunaj 17. C, kr. brz. koresp. biro po-1 roča od kompetentno strani, da as odgovarja dejstvom vest nekega dunajskega lista, češ, da je skupni fiaacčnt minister baron j Burian na svoji včerajšnji privalni avdijenci| pri cesarju prediožtl v predsankcijo tudi sta-] tut bosansko-karcegovske ustave.
Dunaj 17. Poveljnik vojne mornarice' admir&i gret* Montecuccoli se je povrnil z inšpekcijtkega potovanja.
Budimpeifa 17. Tukajšnja policija je zaprla posestnika nske zaloge pohištva, ime-! nom Jakoba Farago-Fricd, ki je pred d remi leti otvoril svojo t g ivino z glavnico 2000 K. Njegova pasiva znašajo sedaj 100.000 K, ki niso pokrita z nikakimi aktivi. Na trgovini, ki je prišla v konkurz, so udeleženi večinoma dunajski tovarnar i.
Budimpeita 17. Stanje obclegega trgovinskega ministra Košuta se je nekoliko zboljšalo, tako da zamore že vsprejemati potete.
Milan 17. Danea je bil otvorjen VI. mednarodni kongres volnopredcev. Kongresa se udeležuje 350 delegatov; med temi je 170 I'alijanov, 50 Angležev. 48 Francozov, 30 Nemcev in 18 delfgatov iz Avstro-Ogrske.
Monakovo 17. Ministerski predsednik baron Podcvvils je bil danes predpoludne na kliniki operiran. Operacija je v«pe!a dobro.
Požun 17. Na današnji drž^vnozborski dopolnilni volitvi je bil izvoljen not*r Bartal, člen stranke neodvisnosti. Soci*alno-demokra-tični kandidat je dobil 9 glasov.
Berolin 17. Dane« je bila v navzoč-noiti več ministrov in državnih tajnikov otvoriena konferenca srednje-evropejakih društev. Predsednik ogrskega društva je konferenco b zoja.no pozdravi!.
Pariz 17. Ministerstvo je vnovič odpustilo 20 puštmh uslužbencev.
Poiitiška uprava v Primorju.
Pod gornjim naslovom prinaša sobotna „Sloga- sledeči članek:
„Naše čacopisje se obrača tupatam k nezdravim razmeram, ki vladajo na namestništvu io okrajnih glavarstvih, a to se dogaja mnogo blažje, nego to zahteva krvava krivica, ki jo trpi nafi narod od tam.
Nedavno se je pisalo o škandala v Pazinu, kjer potrebuje neki uradnik tolmača, da mu je možno občevati s strankami. Gotovo, to je škandal, a ni tako redna izjema.
Mogli bi obiti vsa okrajna glavarstva v Iifri in povsodi bi našli referenta, ki ne ameje uradorati ▼ jeziku večine prebivalstva; a je tudi tacib, ki se z našim narodom v obče ne morejo sporazumevati. Kri nam mora udariti v obraz, ko poslušamo izvestne uradnike, ki se priitevaio med poznavalce našega I jezika, kako živinski ga gnetejo.
A kaj naj rečemo šele o namestništvu?! Na tem uradu je kakor da bi bil na Du-, naju: nemški in samo nemški. Ne samo, da ; ta ni prostora za naš jezik, ki ga poznava j samo peščica mladih konceptnih in nekoliko ! pisarniških uradnikov, ampak se še dogaja i našim ljudem, da se jih pošilja iz ene sobe ; v drugo, da se najde tolmača ter da zamo-rejo le z znatno izgubo časa in po mnogih ovirah opraviti svoj posel. Naravno je, da ob takih razmerah trpi največ ono malo naših uradnikov, kolikor jih je. Treba namreč ve-i deti. da se vrše v politiški službi povišania' | avtomatično in ne po delavnosti in sposeb-| nosti. Tako se dogaja, da oni, ki pozna je-j zike, dela mnogo več nego njegovi kolegi, ne ! da bi imel cd tega kako korist; nasprotno, še celo škodo ima, ker ga, ko nanhša po-; treba mečejo v kako mestece, kjer mu dru-; žabne in materijalne razmere različno otežu-; jejo življenje.
To neznosno stanje v politiški službi je, ; navstalo, ker se je urade napolnilo in se jih ; še danes polni zgolj z Nemci, ki sedajo na svoje stole čakajoči povišanja, ne da bi se' preveč napenjali. Delavnim in vestnim urad- i nikom fcto;e tako na poti, a dogaja se, dana i podlagi priporočil pr hajajo v ministerstva, i od kjer se zopet vračajo, potem, ko so preskočili s.oje prejšnje kolege.
Ko je došel knez Hchenlohe na čelo uprave, nadejali smo se, da navstanejo v tem cziru bolji čaii, ali prevarili smo se. Z besedo priznava, da bi morali biti uradniki popolnoma viposobljeni tudi v jezikovnem oziru, a čim se mu ponuja kak Nemec — posebno če je modrokrven — ga vsprejema brez premisleka z odprtimi rokami. Izgleda nekako, kakor da je namestništvo za nemško propagando, a ne za upravo hrvatskega, slovenskega in italijanskega ljudstva. Pravičnost zahteva, da se v službo ne vsprejema nikogar, ki ne pozna vseh deželnih jezikov.
To načelo se prav lahko provede v prakso, ker je dosti nssh in italijanskih pravnikov in tehnikov. Ako sedaj ne ?stopajo v pelitiško službo, treba si to tolmačiti s tem, da imajo pred seboj falango Nemcev, ki jih ne morejo preskočiti in radi katerih bi morali trikrat več delati, a za plačilo bi bili zasmehovani. Ako bi se samo hotelo, bi ?e to zlo lahko popravilo. Naj* 9e protežira domačine, naj se jih pošilja na miuisterstva in pcv.Šuje po spoiobno&fli in uporabl;iro&ti. pa k malo razlete narazen on: trdi usiljenci. So bi bilo pravičnosti, bi ne to napravilo, ali — tradicija ne dopušča. Primorje je osel, ki ga jahajo severnonemški arifctokr&tje, da jih po-
naša visoko. Fevdalizem je še ohranjen. Fevde, uradniška mesta, se dobiva „po očetu in po stricih.
Oh, nesrečna dežela! Tvoii ponosai sinovi niso hoteli leta 1860 poslati poslancev na Duoaj. Danes pa tekmnjejo med seboj,
kdo bi jih več poslal, A čemu?"
* #
*
Tako „S!ogaa. Govorila nam je iz srca. Samo na neko netočnost moramo opozoriti. Kakor nikjer pri nas v Avstriji, tabo tudi v poiitiško-upravni službi ne poznajo avtomatičnega povišanja. Ko bi se vršilo povišanje avtomatičnim načinom, bili bi naši uradniki lahko zadovoljni, ker bi bili vsaj gotovi, da poleg tega, da morajo več delati, ne bodo zapostavljeni za svojimi nemškimi kolegi, A tako je politiško-upravna služba v našem Primorju edko-le preskrbovalen zavod za razne obubožane nemške aristokrate. Za upravno službo v Primorju treba samo do-kazsti, da je prosilec plemenitfš Drug h sposobnosti se ne zahteva, Napredovanje se v:ši potem po visokosti rodu in časteh, koje uživajo njihovi očetje in strici. Poznamo okrajnega glavarja na Primorskem, ki je bil še zelo mlad postal okrajni kemiear. Ko so prihajali k njemu kmetje po opravilih, eo se razgovarjali m:d seboj: Kaj, to je komisar? Otrok je to, a ne komisar ! — Ta m ž je mislil da bo z arogsnco nademeščal kar mu je manjkalo na letih in zmožnotth; delal ni i sploh nikdar nič. Spisi so se kopičili v nje-' govi pisarni na cele kupe, Mej£tem pi je gospod komisar ?grai „L&wn tenais*. Kijuou temu pa je že v par letih postal okrajni glavar I Ko bi vprašali : na pcdlfgi kakih zaslug je ta človek se svo'imi tridesetimi leti postal okrajni glavar, bi težko našli kak drug razleg nego tega, da je m. ž baron in s:n visokega državnega uradnika.
Ia takih slučajev bi se Uhko navedlo celo vrito i?, naših politiških in upravnih uradov, ki so čtsto prava preskrbovaiišča za : razne ignorante i a lenuhe.
Zato smo hvaležni „Slogi", da se je dotaknila tega zla, ki bi mu morali v bedeče i posvečati več pažnje, dokler napravimo tudi po niš h političnih urad h „tabula r&sa" !
| „Veleizdajniški" proces
v Zagrebu.
Zagreb 15/5. (52. dan razprave.)
O obtoževalni priči trgovcu Petru K a-s t a l i ć u, ki je bil z&slišan popoludne, smo Vam že sporočili, da je bil ves nastop tega Človeka velikomičen.
Mož je vzbujal res grohoten smeh ne le med branitelji in toženci, marveč sose sme;ali tudi sodniki in zastopniki državnega pravdni-štva. Naj pcdaoao tu še par za intelige co in resnost tega trgovca k arakterističnih momentov. Tako je rekel n. pr , da je on v okraju Dvor čui „pojave1 (glasen cmth) odk?" *ta prišla tjakm toženca Bekič in Živkov i' Od daleč je čui, da se je (Kdo ?) na tajnem med seboj sportjzumljalo, da Hrvatska pripada k Srbiji, Pri nekem kmetu je videl slik *v. Jurja — in še neko drugo, o kateri mam, da bi mogla biti slika kralja Petra. Sv. Jurja pozna, kralja Petra pa ne. (Velikanska veselost po dvorani). Ko je drž. pravdnik zakričal n* branitelja dr.a Pj-oovića, je ta edvrmi: „Kričito na svo e po-drejence, to si pripsvedujem z vso energijo !" (Veliko razburjenje po vsej avoraai.) K-ikor zločin pripisuje pri?a tožencema Bek ću :n Živkoviću, da sta razdelila med ljudstvo dva
PODLISTEK.
Anzoletto.
Črtic«.
SLAVKOV.
Začtti sem hotel pegovor žujim. toda nisem vedel, khko bi to storil najlažje. Mi-s.il sem, da mu najbolj ustrežem, ako ga povprašam po pet mi, ki jo poje. Stopil sem predeni in rekel: „Oprosrite, da vas motim ! Kako se imenuja pesem, ki jo tako lepo pe-vate. Prav ugaja mi in veselilo bi me če bi se ;e mogel naučiti od vas,w
„Častiti gosped, ta pesem je stara gotovo kakor jaz in peli tmo jo istega dne, ko sem mis il, da je prišel za me konec s*eta,u je cdvrtil uljudno is videlo se mu je, da ga ,e moje vprašanje jako razveselilo. Hotel sem se žnjim pogovoriti in zato sem rekel nadalje : „Popevka je torej spomin in relikvija izza mladih dni ?"
„Da, da gosped ! To in borno življenje mi je še ostalo od takrat. Najljubši spomin
je to, ob katerem se zopet posblaj&m in preživljam vte vesele in žalostne urice nekdanjih čascv.-
Jezik, ki ža bcgve koliko časa ni nobenemu česa zaupal, se ie razvozljal in pripovedovati je začel zgodbo, kratko a tako bogato na tragiki, da mi ostane v spomina za vedno.
„Tudi Anzoletto je bil nekdaj d=čko kakršnega ni bilo daleč na okoli v njegovi fari. Mlad sem bil in veselil sem se življenja. Takrat so bili drugačni lepi časi ! Vživati smo znali svojo mladost, a vživali imo jo tako, da ni bilo na nas poznati takih sledi, kakišnjih se opaža dandanes na mladih ljudeh. Neš3 veselje je bilo nedolžno, a služilo je vedno v to, da smo si žo'im utrjali zdravje. A ta doba je l malu minila in Anzoletto se je ozrl po družici ter si izbral dekle, ki je bilo tako kakor jutranje solnce, ki vpliva okrepčujoče na vso narave.. Da, da! Moja Jela je bila pridaa žsna. Živela sva kakor parček golobov, ki se ce briga za drugo nego za svoje gnezdo, za svoi dom... Imela sva sinčka, Emila. Bil je prava dika in ponos meni in ženi. Ob svobodnem časa sem se z veseljem bavil žojim in premišljal, kako ga vzgojim, le da bo meni ▼ Čast in
veselje. Vidite gospod, to so bili moji najsrečnejši časi, kar sem j:h preživel. A nebo na naši življenskt poti se je pooblačilo, pušia je nevihta in uničila mene, mojo družinsko srečo, in splch vse, kar mi je bilo najdražje na svetu. Rsziiril se je po naših pokrajinah klic „*ojna, vojna!" Ia tedaj sem vedal, da bo c d dej moje življenje ostalo temno in negotovo pred menoj... Strsšao mi je \ ilo pri srcu, ko sem se z mislil svoje rodbine, za katero sem vendar moral živeti in skrbeti. Menil sem, da vidim na vratih svoje hiše zapisano : „beda —--in konec." Kdo bo
skrbel za ženo, za otroka ?! Država, mi poreče marsikdo. Toda vedite, gospod, da nas je v državi mnogo in naposled država ni in niti ne more biti pravi, skrbeči oče.
Videl sem v duhu, kako gospodarita po moji hiši, v družini beda in glad io tedaj sem čutil, da je sreče konec...
Pri tem mi je krvavelo očetovsko srce !...
Ne bom vsm pravil vseh dogodljajev, ki sem jih preživel v tistih dneh; vedite pa le toliko, da sem bil poklican v vojsko in moral sem iti. Odtrgali so me od družine, cd j domačega ognjifiča, od domovine in poslali io j me daleč v tujino prelivat kri. Življenje, ki!
bi moralo še toliko koristiti družini, moji družini, je bilo sedaj njihovo.,.
Nisem vedel, ne zakaj in čemu, <10 je zgodilo vse to; *elel sem le to. di iu)ram iti v klavnico ir. to morda še radi pregreška, ki ga je naredila le ena tistih visokih, študi-ranih glav. Ia ttdij se m 3 jo polaitila želja, da bi dobil takega kri7ca pred oči in inu pokazal vse gorje, ki ga je naredil. Povprašal ti ga ali ga ne pečejo in skele v*e solze, ki se preLvajo redi njega. Moral sem torej v vojno in kaj se je tam zgodilo, vidite lahko sami. Napravili so iz meae — pedrtino !
Doma mi je beda uničila družino in ostale so mi le prazne stene. Od države dobivam 30 stotink na dan podpore ; toda če se hočem preživeti, moram takorekoč beračiti.
To vam je moja povest !*
Dovršivšii si je Anzoletto obrisal solzo z oči in se zagledal v morje. Žalosten i« do dna duše ganjen nsd osodo Človeka, sem se poslovil od njega in šel domov.
Od tedaj sva jaz in Anzoletto prava prijatelja in ni ga dneva, da bi ne imela kakega kratkega pogovora, ki završuje vedno v spomin na nekdanje srečne dneve.,,. I	(Zvršetek.)
Stran II
„EDINOST" št. 140
V Trstu, dne 18. maja 1909
vagma.... turšice. Na vprašarr'e branitelji Lu kicića s čem sta toženca tirala velikoarbsko propagando, je odg37oril priča : „S tem, da s.a iicgov&rj&la ljudi, naj ne kupujejo pri m e ni!! ! (E70, kaki motivi vodijo tega trgovca! Nekoliko manje turščice je pro-cai in zato sta toženca veleizdajalca. To je zares pkmeait — patdjot, na katerega morejo biti ponosni reševalci monarhije; Rajcn-Accurti in.... druga družba. Op. ured.) Brani-, telj dr. Luki nič je apostrofira! pričo : „Vis •te rodom Kranjec, a se čutite sedaj H-vata, j ker bivato t Hrvatski. H kateremu na-J rodu bi pripadali, če bi bivali naj Ogrskem?!u škoda, da je predsednik od-' klonil to vprašanje, ker cdgovor bi utegnil biti zelo interesanten. Vsekako je razprava! prisil cb en zabaven iaterm">zzo, Veliko ve-! s?lo«ti je b lo, ko je toženec Žtvković izražaij dvome na hrvatstvu te priče, kar tudi ti ne nosi — kravate !! (Kakor znano se je tožencu dr.u Gjuriću očitalo kakor dokaz «ovražtva proti Hrvatom zato, ker ne nosi kravate
Na take koaiične priče se opira obtožnica. A ta Peter Kastelič je ša prva kvaliteta ; kaki so še-le drugi I
K veleizdajiiiškemu" procesu v
Zagreba. Senzacijonelna sodnijska razsodba.
Fraokov prištaš Peter Kovačič v Čanki je vskliknil v neki seji občinskega zastopa v
Kuniću : „Cirilica je veleisdajniško pismo in vi vsi, ki se je poslužujete, ste veleizdajalci".
Radi omenjenega vskiika so uiož:li proti Kovačiču nekateri srbski občinski zastopniki tožbo radi žaljenja časti in okrajna sodnijai v Korenici je omenjenega Frankovega pristaša obsodila v enomesečen zapor.
Proti obsodbi prvega sodnika vložil je Kcvačtc priziv na sodni stol v Gospiću, ki ]e obsodbo znižal ad enega meseca na osem dni zapora, ali 40 kron denarne globe. V raziogik prvega sodnika se navaja okolnost, da je cirilica v Hrvatski zakonito zajamčena ter da bi moglo tako očitanje tužiteljem wškodit'ker se vrši pri sodnem stolu v Zagrebu kazenska obravnava radi veleizdaje, pa bi mogla ista proveročiti da bi se začelo tudi proti tožiteljem kazensko postopati.
Ta navedena razsodba je pač taka mo-raiična pluska za Accurtija, da več;e ne more biti. _
koliko sovražnikov nastopi proti nam ?
Ob bližftjočih se volitvah bemo tržaški S 3vani imeli vsaj Štiri sovražne stranke proti
»eoi ! Gotovo je namreč, da bodo vse uam nasprotne stranke lovile naše glasove, kar so nekatere že začele.
Liberalci, ali po domače rečeno : camor-riati Ž3 delujejo. Zraren tega, da imajo sleherni. večer tajne sestanke, na katsrih se dogovarjalo o načinu nastopanja, — si ti mogočneži že sedaj skušajo zagotoviti del naših glasov. Obljubljajo razne službe, ki se bodo oddajale — takjj po volitvah! Ker pa ni get vo, da bodo liberalci res v stanu oddajati službe in ker je gotovo, da bodo službe oddajali tudi v bodoče — ako bodo oni gospodarji — raje regnikolom, nego pa svojim slovanskim sosedom, morajo naši voliici zelo paziti, da jih navihani liberalci ne vzamejo v. svo^e mreže! Mi bi že danes lahko navedli imena liberalnih kolovodij, ki trgujejo s gluž-: bami že danes. Storimo to pozneje, ako se, ~a grda «!epanja ne opusti.
Socijalna demokracija tudi dela na to, da bi nalovila čim več slovenskih glasov, kar1 se iej utegne deiomi tudi posrečiti, ako naše \ ljudstvo ne izprevidi, da je ta demokracija prej ialko-narodaa in Se le potem — mednarodna ! Da je temu tako, o tem so se našiaci že mnogokrat prepričali.
Nemci! Da, tudi Nemci začeniajo ro?a-; nt ' Poroča se nam, da nemški bogovi že io?i o slovenske delavske moči za svoje Stavne kandidata! Tadi nam je znano, kje ima;o svoje sčitaake. Kakor vidite, imamo tu že tri sovražnike, ki vsi skušajo pomnožiti svo?e vrste z našimi glasovi! Verjetno je pa, da se dvigne iz groba tudi stranka „patrijotov" ! Tu :i :a bo lovila slovenske giasove, kakor jih je lovila vedno, da-si s klavernim vspehom 1 Porečete : kako je to, da vse stranke lovijo naše glasove, med tem ko se mi omeju emo le ca glasove svojih bratov in somišljenikov?!
Vzroka t?mu lovljen u sta d?a. Prvi je, da imamo mi veliko maso volilcev, drugi pa ta, da rali sovražniki smatrajo naše Ijadato Zh, — manje izobraženo ali (kakor oni go-vort) — za bolj neumno !
Mi se ne smemo strašiti množine teh „?:; a'eljev*, ki nam obljubljajo vse, da le od l imo svo?e glasove njim ter t *ko pomagamo reševati čast posamičnem nasprotnim strankam in srbimo svoje vrste ! Volitve so tajne. — Niki) nima pravice vedeti, za koga giavu-jem.i. Pustimo torej vse možne in nemožne stranke in oklenimo se svojih bratov, ki nam oditi žele dobro, ki nam edini žele dobro, j Neredne naše ljudi pa plačajmo in jim po-j&jnimo, v čem da obstoji navidezno „prija-teiibt?o" mnogoštevilnih naših sovražnikov! Ed.ni Slovan je prijatelj Slovanu — vse drugo je te hinavščina in zavratnost.
Narodni delavec.
P remembe nekaterih doloeeb ka-zensko-pravnega reda.
Pravosodni mini »ter je predložil zbarnki akonski načrt gledi nekaterih premimb ka-
zen »ko *pra v nag a reda. Glavne premembe se tičejo roka za pritožbe, ki bo tekel — mesto, kakor dosedaj, tri dii — v bodoče osem dni.
Sodnije se bodo morale v bodoče oh presoje ran ia prošenj za odložite? kazni več ozirati na dejanske razmere, nego sedaj.
Pri zapornih kaznih do 6 mesece?, se bo kaznjencem moglo v bodoče dovoljevati do-! pust, ako bo kaka nujna rodbinska stvar zahtevala pruotao<t kaznjenca.
Pri denarnih globah se b® dovoljevalo vj bodoče rok treh mesece? in plačilo na obroke. j
K položaja v Avstriji.
List „Zentram" prinaša daljšo situvacij- j sko sliko, f kateri črta zadrege, ki jih mora | premaga rati sad.au j a vlada. V veliko stisko je zašlo Bienerthovo ministerjtvo radi svojih | davčnih predlog, i zlasti pa z načitom podr-I žavljenjs davka na pivo in s predlogo za po- i ! višanje davka na žganje. Posebno za prvo j omenjeno predlog; vlada ne dobi večine.
Zadnji mioiiter*ki svet je razpravljal o prekernem položaju, v katerem se vlada nahaja. Ta položaj se je kompliciral še posebno z vprašanjem agrarne banke v Bosnž, ki je toli razburilo in ogorčilo vso avstrijsko javnost. Ministri se zavedajo, da ob takem položaja ne bo možno dolgo vladati. Zbornica je ob3ojeca v nedelavnost in se more baviti k večemu z debatami o nujnih predlogah. Nekateri voditelji strank svetujejo, naj bi vlada dala votiratl sami proračunski provizorij in potem naj bi poslalala parlament na poletne počitnice, med katerimi naj bi se bavi! odsek s socijalnim zavarovanjem.
Ali se tem kriza ne bi bila rešena, ampak j ; samo odložena. Bolj in bolj prodira spozna-nje, da se brez Cehov ne daja vladati. Kajti vsaka zmaga, ki jo izvojuje! ! vlada, je zanjo prav za prav nezgod at j Neka ekiceleoca se je izjavila : „Pot d o j boljše bodočnosti vodi le preko č e š k o-ne m š k i h konferenc. To je edino rešilno sredstvo. Akcija za sporazum* ljenje se mora začeti že pred jesenskim zasedanjem, Ako ta ponesreči, bomi stali a 1 i pred razpuščenjem državnega ali deželnega zbora češkega."
Dogodki v Turčiji.
! CARIGRAD 17. Turški listi poročajo, da priseže sultan v četrtek pred parlamentom na ustavo.
CARIGRAD 17. ,Jeni Gazeta* poroča, da bo princ Burban Ediin interniran v neki tukajšnji posebni palači in ne v Solunu ali Monastirju.
CARIGRAD 17. Danes zjutraj je bilo pred Sofi.no mošejo obešenih pet oseb in sicer en artilerijski stotnik, en poročnik in trije policisti. Zvezan je bil le eden obsojen-! cev, ki se je na potu k vislicam upiral.
CARIGRAD 17. Senat je včeraj vsprejel j turško-boigarski protokol, potem ko je mini-s ter za unanje stvari podal neko izja?o.
CARIGRAD 17. Neka privatna brzo- j javka „Stamboula* iz Erzeruma od 16. t. m. j poroča, da so bili na ukaz poveljnika IV. j kora maršala Ibrahim paše uporniki tretjega : batalijona odvedeni pod eskorto v Dersim in 1 da je mir pGpolnoma vzpostavljen.
CARIGRAD 17. Listi poročajo, da je sultan obljubil, ko je predvčerajšnjem vspre-jel armensko spomenico, da izd* v svojstvu kakor kalif Natti šerif, naj mohamedanci živo s svojimi armenskimi brati v miru, ker islam prepoveduje barbarične č>ne.
JAFFA 17. Ko oceni minolega meseca je bil napaden frančiškanski pater Bat&i alo, ki je avstrijski podanik. Iz raznih znakov se sodi, da bi imel ta atentat biti povod akcije, ki bo jo mohamedanci namarovali uprizoriti proti katolikom. To akcijo je pripravljala mc-bamedanska uiita pod vodstvom nakega S^h Saaj-a, osebe na slabem glasu, ki je igrala veliko ulogo tudi pri bojkotu avstrijskega in ogrskega blaga. Lokalne oblastnija* in mlado-turški odbor so pa akcijo praprečile. ^eh-Suai ie pobegnil.
Arabci groze s klanjem.
ERZERUM 17. Položij je zelo Kritičen-Arabci gro se s klanji in bati se je vsaki čas, da začno z grozodejstvi.
Kristjani so v velikem strahu. — Tudi mladoturški častniki bež a in se skrivajo. Razmere med sultanom Mohamedom V. in mladoturki postajajo vedno bolj napete.
CARIGRAD 17. Napetost meč sultanom Mohamedom V. in mladoturki je dospela na i vrhunec. Mladoturki 30 postali rsdi svojih uspehov preveč prevzetni ia radi tega neznosni. Lahko bi se zgodilo, da pride do cd-prtega konH.kta med mladoturškim odborom in sultanom. Bodočnost je popolnoma nejasna i in negotova, ter se ne more nič znati kaj 1 prinesejo še bližnji ča«i.
OOaODKI NA BALKANU. SRBIJA.
BELIGRAD 17. Biligradsko poročilo „Voas. Zeitung", češ, da so imeli teroristični nacionalisti v „Jugoslovanskem klubu- shode in tajno sodišče, ki je hd^jalce srbske stvari, med temi črnogorskega kneza Nikrrlo in ge-I nerala Vukotića obsodilo na smrt, je prazca mistifikacija. ^Jugoslovanski klub* ne obstoji že dolgo časa več.
j Dnevne vesti.
6g. odborniki polit, društva »Edi- j nost« se uljudno vabijo, da se udeleže j današnje redne odborove seje ob 71/* zvečer v pisarni dr. Gregorina in dr. Sla-vika.
Radi važnosti predmetov, o katerih • je razpravljati, naj se vdeležijo seje prav ' gotovo vsi gg. odborniki !
Predsedništvo.
Zaupniki vsega II. okraja, to
je: Konkonela, Kolonje, sv. Ivana, Lonjerja in Rocola bodo imeli sestanek v črtrtek dne 20. t. m. ob 3 in pol uri pop. v pristorih «Gospodarskega društva v ^OCOltl (pri Skrku). Ker je skrajni čas, da se dogovore ; glede kandidatur, so vsi zaupniki iz omenjenih krajev nujno naprošeni, da pridejo polnoštevilno.
Zaupnikom 111. okoliškega volilnega okraja (Barkovlje, Rcjan, Greta in vsa zgornja okolica) se priporoča, naj v zmislu sklepa zaupnega shoda pretekle nedelje skličejo, vsaki za svojo vas, volilna posvetovanja za četrtek, 20. t. m., in naj se potom od-j poslancev udeležijo zaupnega sestanka ! za ves III. volilni okraj v prostorih ! ,,Konsumnega društva" na Opcinah, v nedeljo, 23. t. m., o 10 uri pr. p.
ODBOR pol. dr. „Edinost".
Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima svoj redni občni zbor v ponedeljek dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v šoli, ulica S. Fran- ! ceaco št. 2- z običajnim vsporedom. K obilni vdeležbi vabi	Odbor.
Volitev delegatov v občni zbor zavoda za privatne uradnike. V nedeljo se ie vršila ] v Trstu volitev delegatov za občni zbor pen- { zijskega zavoda zasebnih uradnikov za delodajalce :
V	kategoriji A. do D. (prosti poklici) je vpisanih 371 članov. Volilo je 124 članov za | italijanske kandidate.
V	kategoriji B. (industrija in obrt) je vpisanih 216 članov, volilo je 117 volilcev za j italijanske kandidate.
V	oddelku C. (Tg^vina in orooaet) ja ; vpiiasih 713 članov. Volilo ie 306 volilcev' za italijanske kandidate. — deloiemalce,: '
V	kategoriji A. do D. ie volilo 394 volilcev j j od 1089 vpisanih. Izvoljetii so Italijani.
V	kategoriji B. je od 1455 vpisanih vo- ; i lilo 844 volilnih opravičencev italijanske j j kandidate.
V	kategoriji C. je voliio od 4307 vpi- . ' nanih 2319 opravičencev italijanske kandi-
i date. —
Kakor smo že poročali, se Slovenci teh ; j volitev nismo vdeležiii.
Slovenski pravniki pozor! Ker bo v : , kratkem izpraznjenih 10 do 15 mest za av- ; i skultante na c. kr. višji deželni sodniii v j ! Trstu, bilo bi želeti, da vstopi čim več slo*. I absolviranih pravnikov kakor praktikantje, ki j i bi po3tfil; v treh mesecih avskultanti z adju- i ; tumom. Prosi se druge slov. časopise, da to uotico ponstisnejo.
Obsojeni irredentarji. V soboto je bila j obravnava preti irredentarjem, ki so nosili j vonec ob pogrebu Ob^rdanko^e matere. Ob-1 sojeni so bili: Laskovich Ergen 10 doi, Ma- ; »iai Rajmud, Valmarin Ridolf, Mosetig Fraa in Fei Rajner po d?a tedna, a „pre«dentea j dr. Amadej Mussaffia na št ri tedae.
Raspisana je ustanova letnih 600 K za 1 ! obisk štiriletne višje živinozdravske šole na Dunaju. Prošnje do 15. juaija šolskemu rav- ; aatel]stvu na Ducaju.
Re-itev riemanjskega vprašanja. Rešitvi I te mučne in toli cd jozne afere posveča „Slov. 1 Narod14 daljši članek, v katerem rekapitulira historijat te sfere in zaicljuiuje :
Lahko rečemo, da so no dletih letih tid?ga boja izšli Ricmanici kakor — zmagovalci. Mogočna gospoda ]e bila sledojič prisiljena vkloniii tiinik prei revnim, a značajnim in t svojem pravu neizprosnim ljudstvom Morala je odiehari in ne le dati to, kar se je prvotno zahtevalo ampak še več. Riccuanjci tlvbe namreč »amo-stojno župnijo, a župnika si bodo volili sami, katerega jim bo plačeval verski zaklad. Cerkev, ki je popolnoma zanemarieoa, j;m popravi verski zaklad in škof liin je sledojič, ako tudi s težkim srcem — ver.d dr le dovolil vsaj deloma slovansko bogoslužje.
Vspeh, ki so ga dosegli v vstrajnem boiu siromašni, a nevstrašeni Ricmanjci, priča, da ae.di z zd-uženimi mečmi in ▼str&jnim bojem od >raviti marsikatero krivic*;, ki tlači naš narod bedisi na političnem kakor tudi na cerkvenem pol.u. Zato pa moramo Ricmanjcem in njih zastopniku dr. Laginii na izbojevani zmagi prav presrčno čestitati. Dolg in trd je bil boj, a re niso vklonili in tako je naposled vendarle zmagala — pravična stvar, j Zasluga za tako povoljno rešitev dolgotrajne j riemanjske afere gre — kakor zatrjujejo cd I kompetentne strani — tudi modernemu ce-
sarskemu namestniku prin.cn H henlehe, ki je od svoje straoi rešitev pospeševal.
Slovensko ljustvo širom naše domovine, vzgleduj se nad hrabrimi Ricmanjci, s katerimi je v njih opravičenem bojusim-patizoval ves civilizovanisvet.
Telefon in slovenščina. Telefon n&m služi za to, da se z malo zaaaudo pogovsr-:jamo z oddaljenimi osebami. Glavna stvar je torej hitrost poslovanja. Pri našem telefonu !ao pa te dobrete deležni le Italijani in Nemci. Če Slovenec kiiče v svojem jeziku številko, s katero hoče stopiti v zvezo, ne i dobiva najprej nobenega odgovora. Aparat se 'mu takoj zapira, a po krajšem ali daljšem odgoru ae oglaša ženski glas z običajnim „halo". Mesto da bi imel že v zvezo s strako, ki jo je poklical, doznava, da ima še vedno posla s centraio, ter mora še enkrat klicati številko. To se dogaja radi tega, ker je na centrali ie malo uradnic, ki zoajo slorensko šteti in mora dotična Italijanka še le iskati totarišico Slovenko.
Tako zamujajo Slovenci dva-trikrat in večkrat teliko časa, nego Italijani. Skrajni Čas bi bilo da se temu iramotnemu nedostatku enkrat odpomore. Poštna uprava naj se enkrat odloči zahtevati cd vsake uradnice da se nauči šteti po slovensko vsaj od ničle do devet. Kajti drugače — ako ne poznajo vse uradnice številke v slovenskem jeziku, prihajamo do posledic, da more Slovenec klicati številke v slovenskem jeziku le, ako ima do7olj čaia in potrpljenja, da pečaka na aparata, dokler najdejo na centrali gospico, ki zna slovenski.
Živeli tobakarnarji! Minolo nedeljo se je dovršil ustanovni občni zbor društva naših tobakarnarjev. Predpriprave so trajale precej dolgo in tudi narodnostno vprašanje je bilo na dnevnem redu.
Resnici na ljubo mor&mo povdariti, da je pripravl]alni odbor dal tiskati italijansko slo7enska pravila in na prvem občnem zboru i je bilo izvoljenih 22 odbornikov polovica slovenskih in polovica laških. Ker se je gosp. Joiip G-iraldi mnogo trudil pri predpripravah in ker je — da-si Italijan poštena duša, je bil soglasno izvoljen predaedoikom.
Razpravljalo se je v obeh jezikih — stvarno in mirno. Ta sem naj se pridejo vzgledovat jestvinčarji in drugi laški zagri-ženci! Slovenec ia Italijan sta si v novem društvu tobakarnarjev podala roko. To je po našem mnenju velevažen moment!
Politika naj se goji v političnih društvih, a v gospodarskih društvih bodimo si bratje I
Lahonom to ne bo po volji in pričakovati je, da boata ona novinarja, ki sta — ko :sta videla lepo slogo med tobakarnarji — 'popihala iz dvorane iztresala raznih smeti na račnn novega društva !
Mi čaititamo tobakaruarjem na lepem I vspehu in želimo plodonosnoga delovanja.
Podrobnejše poročilo pride.
Tekma avtomobilov in motociklet v Barko vi j ah. Nedelja je bila v športnem pogledu znamenit dan za Trst. Na tisoča občinstva in stotine ekvipaž je prisostvovalo tekmi, ki jo j bila ?ako interesantna.
Na^veči rekord v grupi avtomobilov od j 16 do 24 konjskih sil ]e dosegel Oto Polak ;z automobilom Laurin, Klement ki je prehitel kilometer v 37-/o sekund. V drugi skupini J motociklet (3 do 4 H P> je bil drugi g. Avgust Štuiar. ki je prehitel kilometer v 58 ; «ekundab.
G. Kornelij vitez Gorup je v VI. skupiai (automobili od 11 do 16 H P) dosegel cilj v j 2 minuti.
„Njegova hišna " Kakor že naznanjeno uprijzonjo na5i igralci v ^etitfk na jjjpraznik Vnebohoda v narodnem domu pri sv. Iv^-|nu toli zabavno igro s„N;egona hišna". Ker je igra re* zanimiva in je vzbujala toliko sm!1-• ha in priznanja ie ob uprizoritvi v slov, gledišču v Trstu, kakor tudi minulo nedeljo v '„Narodnem domu" v Barkcvljah, je upati mnogobrojne udeležbe.
Tržaška podružnica „Slov planinskega društva je zaznamovaiaina novo sledečo pot: Boršt Božanska dolina-na Mali Kras. (zazn. ru-deče).
Zaznamo?aoie kaže napisna tabla na postaji v Borštu. Pot vodi s početka skozi vaa Boršt ter zavija koncem Ziahrežca z glavno ceste na stezo, ki so polagoma soušča do zad-tjega mlina v Gorenjem Koncu (tabo se zovo oddelek Boljunca). Tu vodi pot dalie časa ob bistri šumeči R žani po romandčni stezici, obdani na vzhodni stkani cd zelenega pobočja, ki izginja vedno boli v sivo skalovje, nakar se kmalu ctl^epl a na dasno ter ae začenja polagoma dvigati proti Malemu. Krasu.
Veličastven je prizor zlasti „Pod stenami", k,er se d?iga;o nad tabo več sto metrov visoke povprečne skalne stene, d s se nenadejano nahajaš v pravem planiskera svetu visocih gora. Steza te dovaja kmalu do vrha ravnine, kjer se nahaja v bližini studenček izborne pitne vode, ki tudi v n&jhuji vročini ne usahaje. Nekoliko minu: po zeleni loki, obdani senčnatim drevjem, zavija pet zopet navzgor nekaj časa med goatim zelenjem, a pozneje po kraškem svetu in že si na vrhu Malega Krasa, od koder se cdpira diven razgled na razne gorske akupine, morje, Istro i t. d. z Malega Krasa izh:d<šče k Sv. Su-cerbu precej skalni svet, ali na preko K ogel v Boljunec po p-ecej strmi Hočevarjevi stezi, ki pa zahteva bojo podkovane čevlje. Komur
V Trstu, dne 18. maja 1909
»EDINOSTc št. 140
Stran III
pa ne ugajata ti poti, povrača ee lahko z
vrha na preje omenjeno zeleno loko, od koder
vodi priiežna rot v B^ks, Očielo in napo?ied v Klanec.
Vetika sokolska s'avnost na Opčinah. Dne
4 ju'.i ii t. . se bo vršiia na Opčinah velika slavno^t trpkega S jkoia, kjer bo obenem tudi izlet vseh prirr orskih sokolskih društev.
Podobnosti te velike in obenem velepo* membne slavno sti priobčimo pozneje.
Upamo da vzamejo slavna narodna d u-štva širom Primorja to vest na znanje in da istega dne ne prirede nikakib svojih veselic in zabav, temveč prih;te v velikem številu na to prvo veliko slavnoat primorskih Sokolov, na obali sinje Adrije.
Računske listke družbe sv. Cirila in Metoda so v zadnjem ča»u naroČilo sledsče tvrdke: a) iz Ljubl;ane: gost. ,Pri Lipi" „Sitarjeva gostilna", „Švicarija". „Jugoslovanska restavracija", gostilna „Zelen hrib", hotel „Štrukelj", restavracija „Zlata kaplja", „Narodni dom", gostilna „Zajčeva". gostilna „B?lič", gostilna „Auer", godilna „Zupančič" restavracija „Volčanjšek", restavracija „Seidi", gostilna vMerčan", restavracija „Č^nžek", „Meščanska pivovarna" itd.
Rodoljubi, zahtevajte v gostilnah, prodajalnah, v kavarnah, lekarnah, pri mesarjih itd. vsepovsod, kjer plačujete račune, rač. li«tke a v, Cirila in Mete da !
Tržaška mala kronika.
66.645 žak jev riža. A.-o parnik „E .vard Musiir je včeraj prišel iz Mculinem in Port-Saida z nakisdom 66.645 žaklje? rlž* za čistilnico pri sv. Sabi.
Povratek izseljencev. — Včeraj se je z angleškim pa-nlkom „Ultonia" pripeljalo iz Severne Amaiike 161 emigrantov na povratku isti so večinoma iz Ogrskega in so nadaljevali pot na Reko.
Sveder zopet na delu. Lastnik komisijske trgovine v ul. Laziaretto št. 12, g. Ba'ilij E. Vassila, ki je v nedeljo popetudne šel slučajno mimo svoje štacune. je zapazi!, da j go >rata i»te bila cdprtt*. V oddelku, rablje-; nem za kontor, je vladal največi nered. — B.scainica je bila na eni strani prevrtana ca j s avnoznaci način „tihega evedra". Skozi na nravljeno luknjo, ki je imeia premer 10 centimetrov, so neznani Bvedrovci odvzeli orecej br^dt plen, in sicer en bankovec po 1000 K, 50 Napoleon d or, 340 K v srebru, nek.liko j aepozitnih listov tuka.šnje filijalke kreditnfgt zavoda, medalje zlato zapestnico z briljanti v j »rednosti K 1400 in nekoliko dame k h pnta-; nov v vrednosti približno 1000 K. Ni pa iz- i kij učeno, da se po natarčne;i iuventuri pojavi | še večji primankljaj. Oškodovanec je zava- ; rovan proti vloma. Tatovi so na mestu pu- ■■ stili držaj za tihi sveder, ralalje običajen! sveder za les in koSčeke oveč.
Posledice pijanosti. V mestno bolnišnico j *o vsprejeli v nedeljo oziroma včeraj zjutraj s dva pijanca, ki sta padla in se težko ooško-j d ovala. 19-!etni dninar Rudolf Pelascharas,1 stanujoč v ul. Molin a vento št. 17. je vče- i raj popoludne v R?janu padel veled pijanosti | s viiočine 12 metrov, ne da bi se nevarno j ranil 5 že črez par dni; utegne zapustiti bol-1 nišnico. — Hujše se je pripetilo 66-letnemu kro;aču Ivanu Carabelli, ki je v nedeljo zvečer padel na cesti. Znanci eo so g* spraviti ric-mov. Ko je se včeraj zjutraj ležal brez zavesti v postelji, je dal poklicati zdravnika, s i je našel, si je starček stri črepinjo.
Pos edice nesane šale. Marij B-nuasi, 6-sr 30 let, pismonoša, je na vogalu ul. Far-ntto in Gelsi srečal več zntncev ia n?ko žensko. Benussi ni vedel, da je iita žena nega izmed znancev in ai je dovolil neslano, salo. Nastal je strašen pretep, ki je imel po- j aledico na po lični.
Koledar in vreme. — Danes: j Feliks spoz- — Jutri: Celest spoz. — Tom-j ^erarura včeraj ob 2. uri popoludne + 23° j < 'els. — Vreme včerai : lepo.
Društvene vesti.
Telovadno društvo tržaški Sokol * ' v Trstu- .
Oni bratje, ki so bili izvoljeni v;
^IpSv odbor za nrirediev Sokol .ke dav- j na Opčinah *o vabljen', da se'
cJ -»gotovo in v polnem Številu vde-1 ■ A	skupne seje. ki se bo vršila;
ob 8 in pol u-i v restivraciji Narcd- : ce^a doma,
Sjis je cdlikovrl s prvo častno nagrado^ . eioski s« et ljubljan ki.
Pevsko društvo „Hajdrih5 ca Prošeku' eriredi na binkoštni ponedeljek dne 31. msj-! rj^a ob 4 in pol uri pop. ua planem veselico' » plesom in obsež Jn? ^sporedom, ki ga sa , Jiijuči veselo^grrt : „Kje je n-eia P*4. — Pies i svobodna zabavs.
Odb^r vljudno vabi — ljubitelje narodne ! ^c&cii na to veselico ter prosi bratska društva' da bi se ozirala ob prirejanju svo.ih veselic na našo vesalico.
Izlasti b. ate Tržačane vabimo k nam — j ki imajo ugodno zvezo z vlaki — a še boljšo ' z našo dobro vinsko kapljo	Odbor.
Podružnica dr. sv. C. in Metoda pri sv. Takobu ima radi nepričakovanih ovir odborovo seto v sreda, ne v torek zvečer. Qg. odborniki naj se te seje gotovo udčlefte.
Darovi-
— Za opravo za otroški vrtec pri Sr. ' vasu so nabrali sledeči g spodje, pri ,b»-1
lincsnjn" gg: Waiderstein 1 K, Kralj A. 50 stot. Sušik 50 stot. Poldrugo 50 stot. J. Kralj 50 stoi. L^vpušček 50 stot. skupaj —
K 3*50.
Na mesto cvetlic pok. Ant. Kovačič daruje Marica Vekoalav K 3*— za moško podružnico sv. Cirila in Metoda« — Te ivote hrani uprava.
Vesti iz Goriške.
Politični obhod za progo Gorica— Čarvi-njan ee bo vršil najbrže sredi juaiia, Čim na-; mestništvo vae potrebno ukrene.
Tečaj za krojače v slovenskem jeziku' misli prirediti v Kunalu zavr d za pospeše-1 vanje obrti in sicer od 7. junija do 13. julija • t. I., ako se oglasi najmanj 14 udeležtikov. j Poučeval bo v tem slučaju zuaai strokovni j j učitelj M. Kune iz Ljubljane.
Smrt vsled padca pod biciketj. — V j Ogle] u je za vozil neki koleiar iz Gradeža v krčmara Jos. Peteans. Ta je padel ter se; pri padcu tako poškodoval, da je čez čas v velikih bolečinah umrl. Pretresel si je baje tudi možgane.
x Zgodnje čresnje na Goriškem. — Za: kmeta goriške okciice so prve črešnje pravi' dar božji, ker so prvi poljski pridelki v več i j množini, ki mu donaša toliko potrebnega de- i narja za đomač9 potrebe in pred vsem za; neizprosnega eksekutoria. Lansko leto so j prišle pr*e črešnie na goriški trg 16. majaj po K 200 kvintal, letos pa dober teden prej j po K 300 kvintal. DonaŠale so se minuloj leto na trg do 29. julija in najnižja cena jim j je bita že 29. maja za K 16 kvintal. Prc-j dalo se jih ie na goriškem trgu 10.128 kvia-< talov za vrednost K 371.040; leta 1902 sej je pa prodalo črešenj za K 709 882. V pet-j letju 1901 do 1905 zavzemale so črešnje na-goriškem trgu drugo mesto vseh poljskih; pridelkov. Iz teg i je razvidno kakšen pomen | imajo zgodnja črešnje za goriško deželo in j bilo bi le v korist kmetovalcem, ako bi ti-gojili le one vrste črešenj, ki se odlikujejo po dobrem ukusu in zgoduiji zrelosti ter io sposobne za izvez.
Tem predpogojem odgovarjajo naslednje vrste črešenj :
1.	Zgodnja renčanska, je rdeča, drobna, a se ne sme zamenjati z zgedo o doruber-žanko. Zasadila te je sama v gozdu imenovanem „Dolgo brdo" pri Renfah in se ne nahaiaio v cpis\* črešenj, ki ga je napravil leta 1847 Josip Ž gon. — Razširjena je ta jčrešnja v R^nčah. Dornburgu, Prvačioi, Gradišči. Vagrskem in v bližnjih krajih, v Brdih se nehaja la redkome. Prihaja včasih na goriški trg že med 20. in 25. aprilom ter se prodaja v šopkih po K 1'20 do K 1'80 kg. ; in se pošilja posebno na Dunaj kakor pr-; ve&ka; ne ame pa biti popolnoma dozorela, ker bi se drugače pokvarila med vožnjo. Ima !e to nadlego, da sad ne dozoreva ve* naen-! krt-t: marveč se mora drero obirati 4 do 5
. .	1	'
krat, kar provzr^ča precej izgU3e Časa.
2,	Zgodnja Dornberžanka; ta se ne sme Z: menjati * z dornberško v Brdih. ki _ ie ie jnekska podvrsta goriške imenovano „Špika" p-> svo'em špičastftiu ko^cu. Dozoreva vos s^d
! naenkrat io sicer 8 d j 10 dni po Rir.čanaki,5 je izvrstna za iz^oz, a tudi dobra za posu-1 Šitev in za konserve, trži se ž njo okoli 15 i dni. Divja se n3ha a na Taborju pri Dore-■ bergu; bila je poznana že leta 1847 in raz-1 ! širieoa po Brdih pod imenom „Prvačkovka". j Nemci jo imenujejo „Maiberzk.rich*1'*, ali
! DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE
ulica Sanite 23-25 pritličje.
Dra?ba ki se bo vršila jutri 19. t. m. od 9. do 12. u^e predp.
Ch.fi\*n:ers nočne omarice in umivainik j iz svetlega lesa z mamorom in ogledalom, di-! van naslonjači, steklene omare, kronometriČna j ura z utež&rai, mndiljoni a zavesami, stobco i u poen. usnjem, okrogla in ovalna miza, slike, sa avetlilka za obeairi.
m* A M M na- Korzn Trst |
C t Al Cesare Leul
I B urar in zlatar.
Za prihod, birmo. - Darila!
Lastnik te prodajalnice prodaja :
ure, verižice, uhane, zaponke, pratane priveske in vae druge zlatanine z samo I V, °/o čistega dobička.
Proda se ali odda v najem
Dvorec na Furlanskem "Vil
.»bstoieč V/ 6 Bob.Tkuhinje, kleti, polstf eSja, kmečke hiie. hlevov, ■enjkka, velike ločene žiiaice, velilte^a dvoriiča z voJnj»kom in »rtom 9 sadonosniuii drevesi. Sa željo se proda tudi v«tiko po-
P^ntuT idajr LUIGI FONDA — TRST
ULICA tilOACHINO ROSSI^I ŠT. 28. JOCJC
Vk'i o M'j ginfSTTB
Viydrova tovarna hranil P roga VB.
KOVI DOHDI. V dobr oznani prodajalnici oblek	I
Alla citta di Trieste, Trst u\?ref*£?f.ntt?
Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, deSkih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od E 2 do 16. Zaloga ta- ln Inozemskega blaga za 4
obliko po meri, ki se izvriajejo v lastni delalnici. Specijaliteta hlač, jop in srajc ea delavce, po neverjetno nizkih cenah.--— <
„Alia citta di Trieste" Trst ul. G. Carducti 40 (prej Torrente)
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelj-m in znancem tužno vest, da je danes v Gospodu zaspal naš prelju bije o i sin v starosti 11 let
Josip Uroič.
Pogreb zemskih ostankov dragega pokojnika se bo vršil v sredo 19. maja iz ulice Acquedotto št. 24.
Žalujoči stariši in brat.
Novo pogtebno podjetje uL Vinc. Bellini 13.
Prodajalnica manufaktur. blaga
EtIRICO de FRANCESCHI
— TKSr —
ulica >~uoth 53 — vogral Piazza Goldoni
— s podružnico —
ulica drllo Post<* 10 - vo^al ul. Valdirivo Velika izbera bombažovia volBenej*!". blaga, perila za uioike, ženete iu oiruia,
pletenin, nogovic in drobnih
Cene mene. predmetov cene zmerne-
ANTON REPENŠEK
knjigovez v Trstu, vla Ceoilia 9
priporoča slavnemu obČinBtva
svojo moderno urejeno delavnico.
v kateri Be izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah,
.	SVOJI K SVOJIM ! =====
m	"solidno in elegantna
nP	po zmernih cenah
|-MSIiSIX2l2lafaele Italia
^	TRST — V!a Maloanton
Mnenje gospoda Dra. N. Uhryk-a
v Budimpešti.
--e + m---
Gosp. J. SERRAVALLO
Trsi.
Moj sin, ki je postal preteklo leto po pljučnici jako malo-krven itt šibak, je kmalu ozdravel s Vašim izdelkom ŽELEZ-NATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China
Ferruginoso Ser ravnilo). Radi tepa sem Vam posebno hvaležen s a pošiljatev.
BUDIMPEŠTA, 9. januvarja 1909.
Dr. UHRVK.
— Vsi oni, =
ki rabijo barve, kemične izdelke, miueralue vode, mazila za pode, čistilo za Čevlje, dišave in vse, kur se more dobiti v mirodilnici, naj obišče dobroznano prodajalnico
Giovanni Cillia - Trst
ulica Gioachino Rossini štev. 14.
ZALOGA MODRE GALICE IN ŽVEPLA. — Zastopstvo
Amerikanske Petroline Wielnan
(najboljšega Izdelka za lase) po K 1,
kakor tudi neprekosljive mrčesiie tekočine v steklenicah
po 70 stoti ak ^^clCl \ Cei! ^ ' PO_70 stotin k
Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk
■— ■ Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Miramare 9. ■—■
■ V moji pekarni se vdobi rsaki dan 3 friAen kruh in se dovaža v*ak čas tudi na dom. - Dobi se tndi najfin. moke ir. najboljJih mlino*. niSkote in posebno pa specijaliteto za faj. Dobi se tn.ll veliko i«bero buteljk, ruma iu vsake vrst« čaja. Vse po najnitjih cenah. — SpottoTanjem V. SKERK. H
= Novo pogrebno podjetje
pisarna ia prodajalna Ofa Ulncenzo gellini it 13.
Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it. 1402 Z&loffa oprave a lica Haesimo D' Asegllo it. 18
Prireja pogrebe od najproatejše do naj elegantnoj še vrste v odprtih, kakor tudi v a kristalom zaprtih vozovih.
Ima begalo zalogo Tdeh potrebščin za mrliče, kakor: kovinasfee in lepo okrašene lesena
r&kve; čevlje, vence iz mnetnih cvetlic, kovin«, porcelana in perL Bogata zaloga: VOŠČENE SVBĆE.	Cene aUke, da m o! bati kenkureaoe.
Za slučaj potrebe so oijn-ino pripoiočajc HENRIK STIBBLJ in drugi.
Stran IV
„EDINOST" štev. 140
V Trstu, 18. maja 1909
rcvRlsteiDige Herzkirscht-. Nje pecelj jej daljši nego RenČanke, sad je droben, črn, ima malo me»a z debelo koščico. Ni sicer prav okusna, a prekaia vse drnge radi zgodnje in naerkratne dozorile, V Dorn-bergu poznajo ntkako, malo kasnejSo podvrsto te črešnje pod imenom „drobnica Rene-isoka".
1. Zgodnja goriška čreSnja, imenovana todi „Vipavska", ki jo imenujejo na Vipavskem „Oepljenko". Na trg prihaja teden po Renčanki dozoreva naenkrat in je posebno dcbra za daljši transport, je debela, rndeča s srednjo koščico. Na Dunaju in ▼ Petrc-gradu je poznana pod imenom „Gorzer Kirsche".
4.	Zgodnja Šempeterska črešnjs, traja od polovice do konec maja, rdeča, debela pcdobna srcu, prijetnega oknsa. Na Danaju jo imenu ejo rSt. Peterskireche.
5.	Zgodnja kosmata črešnja, imecovana v zapadnih Brdih „Fločut", drugod pa „Ce-pika", „Čnfarica". Izvaža se posebno v Rusijo, rabi se pa tudi za napravo mermelad in konserv. Vipavska dolina jej ne ugaja; tam navadno »ad odpada pred dozcritvi;o.
z Eksportna zadruga v Gorici bo tudi letos dolcčala cene zgodnjemu krompirju; tako je sklenila seja ravnateljstva in nad-zoistva zadruge v nedeljo na shodu v Biljah. Nadzornikom kupčije je ponovno izvoljen Iran Mrmolja iz Vrtojbe.
Znani elementi so delali na vse pretveze, da bi uničili eksportno zadrugo ter petem samovoljno določali codo, a vsi njih naklepi so splavali po Soči in Vipavi, ker so kmetje (tuii Štandrežci) izpregledali, da zadruga de-l« e le v njih lastno koritt. Krompir se je po prizadevanju zadruge prodaji 1 po takih cenah, kakor nikdar prej. V najbohšem slučaju se se je do ustanovitve zadruge prodajal krompir po K 6, navadno pa nižje in še celo po K 3 kvintal.
Ves odpor in vie nakane izvirajo iz hujskanja izvestnih listov, katerih gospodarji in išpiratorji se jeze, da ni v njih rokah. Da bi zadrugo vniči, so jim priskočili ne pomoč razni prekupčevalci s krompirjem, katere so ti listi slikali v svojih predalih Še pred malim časom kakor pristne — liberalce.
Zadruga je sedaj srečno rešena propada. Združite se torej kmetje goriške okolice, trdno v eksportno zadrugo, ker ie v združitvi je moč. Gre se za vašo gospodarsko korist. Združite se in ne ozirajte se na stran* karčko sli osebno sovraštvo posamičnikov! Alo si sami ne pomagate vam tudi nihče drugi ne pomore. — Sloga jači nesloga tWi!!
Vesti iz Istre.
Novi brzi križar „Admiral Spaun", ki
so ga pričeli v paljskem arzecaln graditi meseca oktobra 1907, spuste v morje sredi meseca septembra. Dan ie ni določen.
Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Met-.da za litro se bo letos vršila di«e 6. julija v Kastvu. _
Vesti iz Kranjske.
Dovolj moče imajo na Kianjskem. Stari možje trdijo, da se letos ni bati suše.
Novo veteransko društvo za Ljubljano
in okolico « nedežem v Ljubljani snujejo. Praviia društva se predleži vladi te dri.
Zagrebčanke v Postojni. Žetsko učiteljišče usmiljenih sester iz Zagreba je včeraj obiskalo postojnsko jamo,
Sin Po8tojnčana dvorni pevec. — Na dvornem gledališču v Brunšviku poje operni pevec Jelovšek, čegar oče je doma iz Po-stone ter je že 50 let samostojen trgoiec v Ljubnem ra Gcr. Štajerskem.
Vrhniška železnica je imela leta 1908 dohodkov 62.713 K 1 st., izdatkov pa 90.329 K 34 st; torej izgube 27.616 K 16 ■t. Izguba leta 1907 je znašala 29.358 K 90 stot.
Modras je pičil orožnika. Dne 13. t. ir, je orežnika g. Srečka Vidmarja iz St. Jenža na Dolenjskem, ko je bil v službi, pičil modras. Ranjenec se je dal prepeljati v Mokronog po zdravniško pomoč ; pri dokedu je izgubil zavest in se boril s smrtjo. Prvo pomoč je dobil na orežniški postaji cd svojih tovarišev in pozneje od zdravnika ; upati je, da okreva.
Vesti iz Štajerske.
101. semester. Prof. rimskega prava na gra&kem vseučilišču dvorni svetnik Tewes praznuje te dni v avstrijskem življenju redko slavje; Ttwes pričenja svoj 101. semester. Ttwes je bil rojen leta 1831 v Achimu. N& čas: slavljencu so njegovi kolegi in dijaki priredili posebno svečanost.
Vesti iz Koroške.
Silna ne ihta je razsajala v petek obolu Spe d. Dravcgrada. Med nalivom je padala tudi drobna toče. Strela je udarila na več krajih. Veče škode nevihta ni napravila.
Mali oglasi.
CLn-ni nov koDcertni glasovir se proda po OKUldJ nizki ceni. Vi« Piccardi štev. 2, III. nad , vrata 14.	928
PrnHo CD moderna spalna Boba ter:kuhinjako I I (Jud «t/ pohištvo po nizki ceni, Mizarniea Leo St. 2._887
|/Jn|l želi kupiti prav dober glasovir in po nizki IVU Ur cepi dobi ga na Bepentabru Stev. 18. (839
Mifnnniom slavnemu tržaškemu občinstvu nazfldlljdm da otvorim 29. t m. novo gostilno v ulici Squero nuovo St. 7 pod imenom „Tra' -toria al Ginnasio" ter se priporočam za obilen obisk Hinko Kosi č, bivši gostilničar pri „Stari breskvi" Belvedere 17.___919
7alnna istrskega terana po 24 kron od 56 1. £.dlUyd naprej se \dobi pri Jožefu Čebule v Sežani.__799
PRODAJAIifllCA PLiETENIJi
Simon Sssmami
BV z lastno tovarno metel in krtač
nudi največjo in bogato izbero obloženih in neoblo-ženih popotnih kovčegov, ročnih kovčegov, navadnih koSev, stojal, košev za psrilo in papir, kakor tudi vsakovrstnih otroških vozičkov najfinejšega izdelka. Zaloga veakovrstnih krtač metel, omel in što rej
po najžmernejiih cenah. ====^" Prodajalnica na drobno TRST, ulica Poste 2. Zaloga ulica Macchiavelli 28 in Tovarna v ' —■ ulici Commerciale.	sss
9W Odprlo se je
novo veliko skladišče
POHIŠTVA
in fapetarij
Paolo Grastwirth
v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85
z veliko izbero popolnih sob vsakega aloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —:—
Zadnje novosti te stroke.
Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti.
Umetni zobje .v.
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez m m vsake bolečine
v zobozdravn škem kabinetu
Dr. Čermak in Q. Suscher
TR.ST
ulica dalla Catarna itev. 13, II. nadtt
V novi prod ajlnici =
F. C0STANTIN1
TRST, uliea S. Liazzaro 15 ob strani cerkve sv. Antona novega
— se prodaja —
izvrstno olje po 88 stotink.
G. M Mil & Cd.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POHIŠTVA
Spalne in jedilne sobe na izbero. Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št. 71 Romano IV
Slavnemu občinstvu »e priporoča
SSSi MINERVA
v ulici deli' Acquedotto 22
Najfinejši likerji po najzmeraejSlh eenab. — POSTREŽBA TOČKA. Na razpolago so gostom razni slovenski, Italijanski in nemški tukajšnji ln
... zunanji časopisi. ----
JOSIP KIIANJC, lastnik.
Hočete se prepričati ?
obiščite velika skladišča
Marije Salaarini
Ponte della Fabra 2
(vogal Torrente)
ul. Poste Nuove
Aila citt& di Londra
Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečk» kostumi za otroke. PovrSniki, močne jope, kožuhi i> rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavskt obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plaSCi (pristn angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgctovljajo se obleke po meri po najnovejS modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah
Nsva prodajalnica ur In dragocenosti
G. BUCHER
(ex drug Drag. Vekjeta)
OGKSO itev. 36 — TBST
laoraa in]ii|i >ri4a|ii. llil TKJIT,
Begati Izbor zlatanin«, srebrn In«, dra§oc*noatl ln žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema aarofbo In popravlja vsakovrstno, srekrnln« ia {epne ure. Stf Cm* smsia«, .
WST Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VISENTINI
Trst, ul. Glosue Corduccl 31.
Velika izbera meških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
== TVRDKA ,
ifkm Kostoris
skladišče oblek za moške in dedke
Trst, via S. Giovanni 16, I. n,
(zraven Restavracije kooperativa ex JHacker>
prodaja na mesečne aH tedenske obrobe obleke in površnike za moške, perilo Itd. fiajciogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritiijču ampak v prvem nadstropja_
Prodajalnica zptoTlieniti otlekin liaia
G. Mayer Grego
crst, ulica Riborgo št. 23, Trst
Specijaliteta : Obleke za dečke. Izbera perila in pletenin.
Velika zaloga obuvala ul. Riborgo 25 TRST ul. Nuova 49
Velika izbera moških, ženskih in deških čevljev kakor tudi vsakovrstn. obuvala.
Ceno, da se i i bati konkurence.
Sprejmejo se naročila po meri.
Bogomsl Fino
bivši mar t Sežaci
ima svojo
nogo proda-lalnitc v ur
* TfiSTO i ul. Vine. Bellini 13
□Aspro:i cerkve svet i Aniona novegi I
Vsakovrstne verifke po pravih tov. cenčh j
Zaioga steklenih šip
F. Hormann, Trst
nI. Caierma It. 17
Kristali, zrcala, stekleni ventilatorji, okvirji za slike, posode za ribe, steklene in bakrene Črke vezanja v medi in svincu, artistična dela v steklu. Sprejme vsakovrstne poprave in naročila za hiše pre-— nočišča. verande itd. itd. —
Cri do štiri krone dnevnega zaslužka
za vsakega (moškega ali žensko) brez razlike starosti in stanovanja, ker se lahko plete doma nogovice z našim hitrim strojem nRAPIOiS ki ne zahteva nikakesra učenja. IZDELKI SO TRPEŽNI IN GARANTIRANI TER JIH MI NAKUPIMO. — ZAHTEVA NAJ SE CENIK.
Rapid Stocking - loom Company
- Tret - ulica Carradori 9-4 - Tr«t. ■
iščemo povsodi moške in ženske zastopnike.
, DANIELE PILLIN
TBST - ulica Acquedotto 94
TELEFON 24t
Velika zaloga gašenega in — živega apna.
Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifiiitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trsta v ulici San Ni col o štev. S
(nad Jadransko banko)
sprejem oi 12. Ig i, ii od 5. ii pol da li pol
fi. jVSillovatz
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
izvršuje vsakovrstna
kovaška in mehaniška deia
kakor tudi nikelovanja.
Um ra is ij
Prodaja tudi koruzno perje ra postsije
M. ad.
šlica Lsi£! da Falestrioa 2 (ogel ni- (tess;.
Mesnica
Ivana Petelin
ulica Rojan - Škorklja štev. 612
vedno preskrbljena 3 svežim volovskim in telečjim mesom. Prodaja
-------— - — tudi vampe. ----- —
Velika izbera kokoši po zmernih cene h
Zaloga poreškega vina
lastnbga pridelka iz kleti Sebastiana Sbisa.
Najfinejša kvaliteta. Specijalita za družine.
Prodaja ca debelo in drobno. ~
Postrežba na dom.
Refo3k. buteljka .... K 2-20 Refoškirani teran v but. ,f i20 Črni Burgundec	po 56 st. lit.
Teran ....... 48 ,, ,,
Belo vino...... 64 „ ,.
TRST, ulica Coronec? 3
Pekarno in slaščičarna
o o o o o TRST o o o o o Piazza Caserma in Ulica Caserma 17
Frod&ja svež kruh
- trikrat na dan. -
Zaloga najfinejše moke, slaščic, slaci- j kih prepečencev. vina in likerjev.
■
Mehka zabela
___v
—— • i.
(Najnovejša iznajdba v industriji živila) je ravnotako mehka kakor naravno maslo, radi če^ar se jo lahko meša ter z isto maže kruh. - Z,i moćnate jedi neohh odno potrebna...