ISSN 0550-5561
9 ..u^^u
ta kOMc tedna
PrslBžno oblačno bo z občasnimi krajevnimi padavinami

y
co'
52 let
Številka 18
četrtek, 5. maja 2005
SGf^dlDûta
Dan zmage v Topolšici
TopolSIc« • Krajevna skupnost in krajevna JruŠtva liv polšice ter Območno aJru^jijc borccv jn udclcžcn-ccv N< )B Velenje pripravljajo v siîbcUo, 7. maja, ob 19. uri. v zdraviliškem parku svečan osi posvečeno dnevu zmage in 6í)-[einici kone<i 2. svetovne vojne. Slavnl'Etna govornica bo dr. Eltîmana Jordan Oûlj.ptvilan kav Evropskem parlamentu.
Uro pred svečanostjo lx>do v bolnišnični menzi prelista-vili knjigi^ Spomini i^aleškega upornika, pc^ svečanosti pa bo kresova nje in družabno srečanje.
■ ^^
^oJt www.rk-gorenJe.com
Rdeča dvorana^ sobota, 7.5., ob 19. uri
Ï^^GORENJE : GOLDCLUB
Pokrovitelja tekme: Cinkarna Celje In Secaplast
300 SIT
VIJIJ^NJK
Leto dni po vstopu v Evropsko unijo
Hitda Tovšak, generafna direktorica Vegrada_
... SItn'enci smo pogosfo ozfíii ceni za individinslce, ki ře pri soseílih posnnijamo pnigfive nvjiii incerasov... in v nasi majhnosti ptma^ jamo še manjši^ Pa vendar sin ključne iremifke naše zgodovine za-znamovah skupen nusiop in prediinost ciljem, ki sia bistveno preseda meje naših dvorišč.
Zagotovo je hi!<i odio{iie^- za vsiop v Evropsko nnijo. v ship/iosi ev-rofiskih narodov, eden izmed takšnih trenutkov. Množica niznoUkih interesov, prepričanj in pričakovanj se je zdmWu vskiijien DA in v tem pogledu smo hifi pomemben, eno/en in verodostojen predstavnik še enega e\ivf)skegu nurodu, kije žekl s^'ojo nadaljnjo pot so-oblikovati r éužbi dmgih narodov. Majhen korak za posamezniku, velik a/ narod.
Skoraj leto dni mineva od tega koraka ... zaio se zdi primemo, da se ozremo nazaj, na vse majhne korake... So bili pravilni, uspešni ... jim sledimo naprej? Zagotovo nam je Evropska unijo postala Mr/V/, Sicer je meja Še vedno neizogibna ovim, pa vendar sSe za njo spoznavamo s prostorom, ki ho v nekaj letih vključeval tudi nas. Dnevno preračunavamo zneske v evrih. vedoč, da bodo v kratkem iiďt tipikKtaíi na.^ediniplačtbv vsakdan. Brez težavhqmjcmo izdelke, ki so Še pred knickim bili čezmejna ekskluzivnost in sn'ar carinskiJi formalnosti. Delamo v podjetjih, ki predstavljajo ali pretežno sodelujejo z tujimi, ne, z e^Topskimipodjeli.., in miše blagovne znamke postajajo evropske in evropske naše. Na cestah vse pogosteje srečujemo pi.iano narodnostno druščino turistov ter jezikov, obenem jhi slovenski otroci, .štude/iije, poslovneži in drup spoznffvajo druge exTOpske hiliure, jezike in znanja. Ih.stajamo se.s tavni del ve-likegfi organizma, v kateiem se na videz prosto, a urejeno gjb-Ijejo ključni elementi vsakega nawda: ljudje, njihovo delo, doseB<i, znanje, kuhum ... in to je združena Evropa. Ihmen Evrup.ske unije se pc^gosta napačno zožuje zgolj na kopico novih e%n}uritdnikov na relaciji Ljubljana-Bntsclj. Vendar pa se z njihovim prispevkom, ki vključuje alt hi moral rtpoŠtexiui tudi naše Interesne vidike, skupaj s f)rispevki drugih predstavnikov držav Članic v ?Á'ropski uniji, oblikuje nekakšen skupni plaŠČ, ki se nenehno prilagalja orga-niz:mu in obratno. Pogi>sio tega plašča, ki je prijeten, udoben in z leti pr(r\'zaiirav vedno bolj naŠ, sploh ne opazimo. In v uživanju lahkotne prostosti je tako tudi prav. Vendar pu se moramo zavedati njegovega obstoja in pomena.
Tttdi gpspodiirstveniki smo v preteklem leiu s pridom koristili prednosti novega skupnega trg(t, ki nas je morebiti za pni hip oddaljil od preteklih južnih oz. vziiodnih tr^)\\ vendar pa že v naslednji fazi tudi pontulU priložnost, dji ob integriranem skupnem trgu Šc naprej iščemo svoje príložní}síi tudi na njih. h-osr pretok vseh temeljnih svoboščin med novimi državami članicami je ne glede na nekatere omejitve s starimi ttsn'arilpozitivno poslovno klimo, ki se odraža tudi v visoki gospodar.\'ki rasti. Verjamemo, dx/ so tukaj še velikipoien^ dali rasti, kijih bo splošna dmžbenoekonomska sinergija združene. Evrofie tudi v okviru Hzixinske stntlcgjje Uidi realizira la ~ Seveda olKasno bega občutek da nas ali nove dižave članice Evropska tmija ohnr\'nava drugače ter nam postavlja drrtgačna pnnila. Ob v.stopu smo pravila delovanja združene Evrope paČ morali spr^eti, obenem pa si mommo priznati, da so dolgfi leta nizdeljenosti Evrojje ohlikiA'ale olíčutne nizlike, kijih mora shipniplaŠč (ako ali dnigače ufx^števaii in mklajevaii. Veruiarpa je ključnega i)ometui dejst\x\ da lahki) v bodoč'e skupni plašč sooblikujemo aidimi. Sicer majhen nO' rod lahko v .'î^'ojih posameznikih, vvhgi indi\'iduaicev i/i predvsem v skupni vlogi predstavnikov naroda, preseže ne le meje sx'ojih dvorišč in državnih meja, ampak tudi meje evrf)j)skih narodov Vse nas čaka naloga, da zbližamo oziroma spoznamo, ne pa odpravimo te rtizlike. Raznolikau je eden ključnih motorje^' razvoja združene Evrope in Ič-to ustvarjajo aktivni Individualni posamezniki in aktivni individualni narodi. Exropika unija ponuja prostor za oboje in želja prihodnjih let naj ho predvsem, dii bomo prepoznali, kdaj je pnivi čas za ene in za dntge.
... in majhen korak za posameznika, za narod, ho velik korak za združeno Evropo.
»To je praznik slovenske časti!«
Vlagali veliko, a na nekaterih področjih še vedno premalo
Premog ostaja osnovno
w
gorivo TES i e
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

5. maja 2005

lokalne novice
Odlok v vsako ijospocliiijstvo?
ŠoStnr^-Dolgo sov Šošianj u pripravljali Odli^k o javnem redu in miru. Na zadnji seji so ga sprejeli. Ker bi želeli, da se / njegovo vsebino se/nani Čim širši krog občanov, jc svetnik Miitja). Cesar (LD^S) predlagal, da bi ga pasrcdovali v vsa gospodinjstva.
■ mkp
Svet brez ene^a svetnika
Šoštanj - Na zadnji seji svcla Občine Sošianj je dr. Vladimir Ma len kov I č, svetnik i/vrst LDS. svetu podal odstopno i>rjavo. Iz SoSianja se jc namreč preselil v Velenje. Nadaljnji postopki so v rokah komisije za volitve in imenovanja.
■ ^^P
Upokojenci imajo novo vodstvo
Velenje-V aprilu so se v íalcSki dolini končali občni/bori društev upokojencev. V velenjskem drušivu so tokrat poleg rednih poročil o delu v lanskem letu in sprejemanju planov za letos izvolili tudi novo vodstvo dru.^lva.
Predsednik Društva upokojencev Velenje je postal Tnmc
Dolgoletnemu predsedniku velenjskih upokojencev Ivanu Josfpu Povhu se Je za uspešno delo zahvalil tudi novi predsednik Franc Tamše
Tamše, njegov namestnik je Jože Pečečnik, tajnika pa sta Stane Lesjak in Oliia Cankar. DolgoJelnemu u.spešnemu predsedniku Ivanu Josipu Povhii so 72 uspe.^no požrtvovalno delo podelili plaketo. Izročila sla mu jo predstavnik državne upokojenske organizacije Vinko (iohec in Hubert Mravljak, predsednik Medobčinske zveze upokojcneev.
■ Bš
Razvili so prapor
Društvo konjenica PireŠiea ima 82 Članov. Združuje konjenike, konjerejce in ljubitelje konj iz treh sosednjih krajev: Ponikva. Šentilj in Vinska (rora. Ob ustanovitvi so se odloČili, da bo njihova konjenica m.>sila ime po poioku Pirešiea, v katerega se stekajo potoki iz vseh treh krajev, Ta simbolika jih povezuje in druzi pri vseh aktivnostih. Pred nedavnim so na letnem občnem zboru svečano razvili prapor. Posebna čast razvitja prapora je pripadla najstarejšemu članu konjenice Jožetu CViklu.
Za prapor so prispevali člani s prostovoljnimi pri.spcvki, največja zasluga za svečan dogodek pa velja glavnima dona-torjema, podjetju Roiss dva in /.avarovalnici Triglav.
■ Srećko Plešnlk
Katja Pleinik, Klemen Umbreht, Jože CvIkS ter Mirko Vranjek. {Foto: Sinja Plešnlk)
Manj denarja, omejene pravice
Kiia do |)()nienil)iiih clcjavnosli koroško-velciijske podružnične Združenja niulliplo Slovenije so obiski ní^pokríMiíiti ("ianov lui (k)ni()vih - Znova l:)()ci() vložili zalil(^vo 7.i\ dťiiLev podružnice - Potiebiiih ho k) voc (lonatorjev
Tatjana Podgoršek
Kori^ko-velenjska ptxíružnica Združenja multiple skleroze Slovenije s sedežem v Velenju šteje 97 članov iz 13 občin. Več kol polovica jih je iz občin Velenje, vSoštimj in Sraarlno ob Paki. Najstarejša članica .šteje 84, najmlajša 25 iet
Na nedavnem občnem zboru so ugotavljřili, da so za člane ptv družnice organizirali različne programe obnovitvene rehabilitacije, s katerimi si ohranjajo ali dvigujejo kakovosu življenja, in sicer v zdraviliščih Laško. To-poLŠiea, na Inštitutu za rehabilitacijo Republike Slovenije. Nekateri pa so izkorisiih mi'jžnosi družLiske rehabilitacije v objektih združenja multiple skieroze Slovenije v Podčetrtku, Fontani. Darbarigi in Ankaranu. Prav takoso organizirali individualno fizioierapijo za nepokretne in
težko pokretne člane. »Poverjeniki pcídružniee so lani opravili 28 obiskov naših članov na domovih. Ta akivinc»t sodi med pomembnejše v podrui^nici, saj se ob tej priložncwti laliko seznanijo, kak-šen je íxlnos svojcev do obolelega, z njegovim socialnim stanjem, z urejenostjo družine, zdravstvencim stanjem in podobno. Poverjeniki pa jih seznanijo, kakšne so njihove pravice, možnosti rehabilitacije.
koriščenja posebnih social nozdravst veni h programov, ki jih orgimi/ira podružnica. Menim, da obiski pripomorejo k lažji in pravilni razdelitvi skromne denarne pomoči,« je med drugim dejal predsednik velenjsko-koroške podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije Milan Verčkovnik, Lani so denarne pomoči dode-hli K) članom.
Leiašnji delovni program je dokaj enak lanskemu. Tudi letos si bo podružnica po svojih močeh prizadevala pomagali pomoči potrebnim članom in za čim več dmovirvenih réhabilita-cijskili dni. V razpravi so ugotav-Ijali, da bodo glede na spremembe, ki so se dotaknile tudi njih, to zelo leŽko. Denarja imajo za te namene na voljo manj, pa tudi pravice jim je
država omejila. »Očitno bo treba poiskali še več donator-jev. Čeprav so bila že sedaj velikokrat marsikatera vrata za nas zaprla, bo potrebno poiskati več podjetij, ki bodo razumela naše težave in nam pri uresničevanju zastavljenih ak-livnosti pomagala.« Med drugim so se še dogovorili, da bodo nadaljevali prizadevanja za delitev podružnice oziroma za izločitev njenega »šaleškega« dela. Ugotavljajo namreč, daje teren podružnice prevelik, interesi članov preveč različni. Lćinis pobudo na združenju niso uspeli, letos pa bodo argumente za delitev Šc podkrepili.
Ob koncu občnega zbira so opravili šc volitve v organe upravljanja. D<^Ižnost predsednika podntžnice so za zdaj znova zaupali Milanu Verčkovniku.
Slovenija v gibanju, z gibanjem do zdravja
Šmartno Paki - Šporino-rekreacijsko društvo Gavce - Veliki Vrh se je tudi letos vključilo v nacionalni projekt Slovenija v gibanju, z gibanjem do zdravja.
S po rt no-re kreativno prireditev je pripravilo pred nedavnim na pomožnem nogometnem stadionu v Smartnem ob Paki.
Na njej je sc^delovalo 3 i občanov, od tega 17 moških in 14žensk. Udeleženci so svoje zmogljivosti preverjali v hitri hoji na 2 kilometra dolgi progi. Ob tej prilt^žnosti so stro-kíwnjaki vsakemu preverili, kaj zmore, da pri tem ne bo o^ozil S"vojcga zdravja Na osnovi lastiî so mu svetovali ustrezno telesno dejav-
nost ter šporino vadbo, s katero si lahko izboljša zdravje in dobro počutje. In kakšne so bile ugotiwitve: »Rezultati so pokazali, da ženske dobro skrbijo za svojo telesno težo, muški pa imaj(5 kakšen kilogram preveč.« sla
povedali Tanjii Kontič in Kiirmen Zakošek
• INřtek z Referata za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega doma Velenje.
■ tp
Velenje ima svoj Rotary klub
V (lolelu l^aka jul.ri slovesnost ol) podelitvi lislineo vključil vi Kotaiy klul)a Velenje v Kotáry International
Velenje-Jutri ob 18. uribov Hotelu Paka potekala slovesnost ob podelitvi listine Charter o vključitvi Rotary kluba Velenje v mednarodno ("»rganizacijo R(v tarv international. Listino ( *harter bo podelil guverner di-strikta 1910, g. Engelh^rt Wenckhťim z Dunaja. Distrikt 19irj se imenuje področje Rotary klubov, kamor bo sodil tudi Rotary klub Velenje. Slovesnosti se bo udeležil asistent guvernerja za Slovenijo g. Tone (ilavan. predsedniki slovenskih Rotary klubov, povabljeni člani
Rotary klubov disirikta 1910 (vzhodna Avstrija, Madžarska, Hrvaška. Slovenija, Bosna in Hercegovina) in 76 goslov iz Nemčije (Nurnberg-Eriangen) in Avslrije (Graz-Neulor). Prav tako na slovesnosti velenjski ro-tarijanci pričakujejo udeležbo povabljenih uglednih g^-wtov iz .Savinjsko-Šaleške regije.
Na slovesnosti bodo dražili umetniška dela različnih umetniških ustvarjalcev iz Šaleške doline, ki svoja dela darovali v dobrodelne namene. Sredstva od prodaje kot tudi sredstva, pridobljena s sponzorstvom, bodo namenjena izključno v dobrodelne namene. Za sedaj sta izbrana projekta Viirna hiša in Materiruski dom. Organizacijski strf^ki prireditve se seveda ne bodo plačali iz sredstev, ki bodo pridobljena v dobrodelne namene.
■ bš
Kaj je Rotary?
Rotary, ki leti^ïs praznuje 100 let delovanja, jc bil ustanovljen leta 1905 v C hicagu kot prva takšna prostovoljna organizacija, kise je hitro razširila tudi v svetu. V klubih, kise sestajajo tedensko, se razpravlja o lokalnih in globalnih temah, ki so ver-sko in polhično neopredeljene. Rotary Je družba, odprta za vsa verovanja, kulture in rase
Člani Rotary klubov so poklicno aktivni ljudje To so prostovoljci iz lokalnega okolja, ki .širijo in dvigujejo zavesi razumevanja, miru in visoke morale. Vsvxituje večkot 1,2 milijona čianovv31.00fJ klubih in i()5 državah. S svojim zgledom dvigujejo etične standarde in izvajajo humanitarne projekte na pi>dročjih revščine, zdravja, lakote, izobraževanja in okolja. Letno se v Riîtary lijndaciji zl«re za projekte lokalnega in gk> balnega značaja več kot 95 milijonov USD. Tudi po zaslugi Rotary International hov tem letu predvidoma končan vodilni dolgoletni projekl - PolioPlus - iztrebitev otroške paralize v svetu. Za ta projekt so člani Rotary klubov pri speva U 601) milijonov USD in nešteto pn^tovoljnih ur ...
»Tudi Člani Rotary kluba Velenje se želimo vključili v lo humano svetovno organizacijo in tako pomagati svojemu domačemu in širšemu okolju. Upamo, da nas bo naše Velenje in okolica v ich prizadevanjih čimbolj podprlo«, pravi Malej.lenkti, predsednik velenjskega Rotary kluba. ■
rn^đn^ SilX fills izdaja: éa$opl$na*alo2níšla In RTV màÊJLliJ {|ru2ba,ito.o. Velenje izhaja občairttih. Gena posarmznega izvotfat^SOOSlT. mesečna naroCnins 1 200 Siï. irlmeseCna naroćnlna 3.450 SU, polletna naročnina 6.650 Sff. letna narocnlnâ 12.600 SfT.
Uredniitvo: Bons ZaKošeK (dii^Uor), Stane VovK (oûgovomr ui^dnlk), Milena K5tlč-Planlnc (pomoCnica urednika), Janez Plešnlk, Tabana Podgoršek. S^na ápegel (novinarji), Mira ZakoSek {ir^dnica radl(a). Janja Koái;ta*ápegel (tehnICna urednica). Toma2 Gi^aK (oblikovalec), Propagerula: Nina Ju9 (vo(i|a propagande), SdioKonetnik. Jure
BertCnik (propagandista),
Sedeî urednlltva In uprave; 3320 Velenje, Kkfričeva 2a, p. p. 202, letelon (Oa) m 17 50, lelelax (03) 897 46 43. TRR • Nova LB, Velsi^e: 02426-0020133$54 Small: press ©nascas.sj
Oblikovanje in grsf. priprava: Naš Us d o o.
Tisk TlsXama SET d.d., Naktada: 5.400 w/oúw
Nenanćeniti íoiogfafQ in rokopisov ne vraćamo!
Po zakonu ûÛDV^ 'NaSCas' uvrščen meci proizvode infonnaltvneQa
znsCala za kmt se piaCuje davek po 8,5% znižam siop^jl

DOGODKI
»To je praznik slovenske časti!c(
Tako jo lia osrc^díiji obrinski pioslavi ob (Iiu^mi iipoia zali clil slavnostni fiovoi iiik (ir. Matjaž Kíikh I - Bojati Konlir |)iviel zlato plaketo
Velenje - Prejšnji Uwkje bila dvorana velenjskega doma kulture polna. Ni jih namreč malo. ki se zavedajo pomena 27. aprila, ko se pravzaprav spominjamo ustanovitve OF in narodnoosvobodilnega boja. »lb je praznik slovenske ćasii. Malo
komajda kdo pomislil na upor, diije bil ta naš mali îisoOkrat surovo preizkušeni narod med redkimi, ki so se uprli. Kmalu po okupaciji smo zmogli upor,« je vsvojem govoru poudaril Častni občan mesta Velenje dr. Matjaž Kmccl.
Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmec/
smo ^e od dolgoletnega ponavljanja te zgodovine oglušeli za njene razsežnosti. Malo smo pozabili, da je nacisiičnl valjar la-kral v nekaj ledni!) povaljal Poljsko, OeSko, Francijo, f lolandijo, Norveško in da so zato svobodoljubno Evropo preplavile panika, strah in obup: da je takrat
Na proslavi, ki so jo s svojim ubranim peljem popestrili Člani MoSkega pevskega zbora Vres i/ Prevalj» ki ga vodi Almtrď R«-glna, 1er Karel Seme z recitacijami, je član predsedsiva RO Z7.B in udeležencev NOB RS Ivan Dolnićar podeli] zlalo plaketo Uojanu Kimticu, predsed-
niku območne organizacije /TiB in udeležencev NOD Velenje. V njem ima borčevska organizacija- kol so med dru^m zapisali vohrcizložilvi-zagoiovilo, dase bo varovanje vrednoi NOB ohranjalo tudi, ko udeležencev NOB ne bo več,
Naj tudi končamo 7 mislijo iz slavnastnega govcxa dr. Matjaža Kmecla. »Tako je îo: ta naš narod ni cunja, s katero bi si kdorkoli brisal škornje, je množica pokončnih, svobodoljubnih ljudi, ki kaj dajo na svojo časi in ponos, ki niso lako nori, da hi podirali najboljše, kar so a^va-rili rodovi pred njimiî«
fvan Dotničar izroča zSato plaketo Bojanu Kontíču.
Iz občine Šmartno ob Paki
IVIald biološka ÍÍHlílna naprava v Slatinah
Analiza je pokazala, da bi bilo za krajane va^ke skupniisti Slatina umnej^i izgradnja male čistilne naprave kot priključitev kćuialkacijskega omrežja na čistilno napravo v Šmarlnem ob Paki. Zato je občina že naročila bdeUïvo prcgekine dokumentacije za izgradnjo m tile biok^ke čistilne naprave za 40 populacijskih enot o/iroma naj bi sc nanjo prikJjučilo 13 stanovanjskih objektov. Prav tako je doslej že zbrala pet ponudb glede tehnologije, myboljSega ponudnika pa bo izbrala na osnovi analize. Mala biološka čistilna naprijva bo izdelana po vseh evn^p-skih normativih-
Ce bo vse po sreči, naj bi pristopili h gradnji še ta mesec. Naložba bo veljala od tri do šest milijonov tolarjev, glavnino denarja pa naj bi zanjo zjî-gotovili lastniki stanovanjskih objektov, nekaj malega pa bo primaknila tudi občina.
(hihor o praznovanju jubilejev
Prihodnje lelo bodo v tem okolju zaznamoviili kar nekaj pomembnih obletnic. Med drugim 7.Sn-leinicoprve posredne omembe kraja, 113-icinico prihoda prvega vlaka, luo-ietnico delovanja bo prazncmilo smarsko kulturno druStvo. 30 let bosta prihodnje leto dopolnila lamkajštvje Gledališče pod kozolcem in folklorna skupina Oijka, 25 let delovanja pa bo priliodnje leto zaznamovalo tudi DruSivo za Spon in rekreacijo Klub 81.
Pred nedavnim je šniarski župan Alojz Pod-jjoršek imenoval člane posebnega odbora za praz-
novanje jubilejev. Poleg župana so v njem še šmarški župnik Ivan Napret, Damjan Kljajič« Jože Krajne, ki je tudi koordinator, UJa Modrijan in predstavnik tukajšnjega kulturnegii društva. Odbor je že pozval dru.^tva in klube v občini, da se s predlogi iii idejami vključijo v program prireditev, /a okvirni program praznovanja naj bi so dogovorili do letošnjih poletnih počitnic.
O novem članu komisije na naslednji vseji oheinskej^a svela
Na Tebruarski seji sveia občine je svetnik l^>jan Kladnik odstopil s položaja člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanjžL Na nedavni zadnji seji so svetniki njegov odstop s 6 glasovi za in 4 vzdržanimi njegov odstop sprejeli Kdo od sveuiikov bo nadomestil Kladiuka v komisiji, bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta.
Srečanje ob laborneni ognju
V počastitev 60-Ietnice zmage nad fašizmom in na'izmom bodo SiKialni demokrati Šmartno ob Paki, Zveza veteranov vojne za Slovenijo ter tukajšnji odbor Zveza borcev NOV pripravili srečanje ob tabornem ognja Prireditev bo v ni.'(leU<^ H. maja ol) urí na igrišču S|H)rtno-rekrv-aHvne)>a društva Gavce- Veliki Vrh {ob železniški progi v bližini
Nunčiča). Poleg zanimivega kulttirnega programa bodo udeležencem prireditve ponudili ludi golaž.
(»ospodična v »n>kah« članov Ljudske tehnike
Pred nedavnim so Slovenske železnice p<^darile članom drastva Ljudske tehnike iz Šmartnega ob Paki lokomotivo italijanske izdelave iz leta 1913. ?!clezničarjisojo/aradi njene elegantne oblike poimenovali (laspodična.
V teh krajih je sicer redkeje prevažala potnike in blago, je pa ena redkih ohranjenih v SKweniji. Zavzeti čhuii šmarškega društva naj bi jo obnovili po prvotnih projektih, ki v arhivih še obstajajo. Obnovitvena dela naj bi končali koncc letošnjega junija.
Lokomotivo, ki sloji sedaj ob koncu slepega lira pri železniškem prehodu v Smarrnem ob Paki, bodo kasneje premestili na drugo lokacijo.
■ tp
Šoštanj tudi xa 2. fazo CERO
Šošlaiijski svetniki so dali soi^lasjc za dnifto lazo j)r()jckta ix^gijskega centra za i^aviianje z odpadki (JERO Celje
Šoštanj - Soštanjski svetniki so na zadnji seji dali soglasje za drugo tazo gradnje re-gij.skega centra za ravnanje z odpadki, krajše CORO Celje. Že pred letn so, skupaj s šc 22 občinami iz celjske regije, v katerih zi\â približano 220.01)1) prebivalcev, pristopili k temu projektu.
Gre yji biok^ki del čiščenja, za projekt, ki predvideva kompostarno za obdelavo ločeno zbranih biol<xško razgradljivih odpadkov. Meslna občina Celje računa na sredstva evropskega kohezijskega sklada, za katera pa se mora prijavili najpozneje do 20. maja. Zalo so o tem govorili tudi v Šoštanju in se lotili tudi tega dela. To jih bo, kot je povedal župan Šoštanja Milan Kopušar, stalo 9 milijonov tolarjev, tolikšen delež namreč mora zagotoviti njihova občina.
■ mkp

OD	DO TOřKA - IM DOMOVJIMA
Srcdd. 27. uprílii
v spominskem parku na Trnovem nad Novo Cîorico. ki jc po-svečcjí padlim v drugi svetovni vojni, so acznaiici z /iiljivkainl v iialijanšCÍTií popisali lamkaj^njc .spominske plošče ter izobesili fašistične in nacisii<?nc simbole. Neznanci so s črno barvo nii spominskih ploSčah zapisaii grořnjc in parole, kot so "Kupile si druge zasiave. saj smo z vašimi obrisali riîi". 'Tu naj se vrne llalija","Naí Tiio naj gre v rimo luknjo", "Smrt rdečim" in "končali boste kot Ana Frank". Ineident je ostro obsodila slovenska vlada na čelu z Janezom Janšo. Spomenik smo hi-Iro očistili, ostal pa je grenek priokus, saj očitno normalno medsosedsko sobrvanje nekateri le stežka prebavljajo.
Velesila Amerika, ki rada ustrahuje druge, se vse bolj boji lasliie sence. Ameriški predsednik CJe-orge Busii je moral v sredo na hitro zapustili ovalno pisarno v Beli hiši in sc za nekaj časa naselili v podzemni bunker. Administracija je ocenila, da obsiaja nevarnost terorističnega napada. Potenciranje ogroženosti navsakem koraku je pripeljalo do tega. da so v ameriški zvezni državi Florida sprejeli zakoj^ (poskušali ga bc^do tudi v drugih državah ), ki ljudem dovoljuje ubijanje na javnem mestu. če se počutijo ogrožene. Sicer pa se guverner Floride pL^^ Jeb Bush in je bral Georga Buiha.
(Iliriek. 2». aprila
Vlada .sc je odločila, da ne bo podprla Študentskega predloga novele zakona o dohodnini, saj jev tako kompleksno zakonodajo nemogoče posegati delno, je dejal tlnančni minister Bajuk, ki je podprl le odpravo akontacije za zneske na studentski napotnici, ki znašajo do 74.i)l)() sit. Študentje že napíwedujejo proteste.
Vlada je kot povsem neutemeljen zavrnila odškodninski zahtevek Western Wirelessa. Kol je znano, je Western Wireless, ki v Sloveniji nastopa pod blagovno znako Vega, zaradi domnevno neučinkovite konkurence na slo-
venskem trgu zahteval za skoraj 41 milijard tolarjev odškodnine. Ameri,ški koncem sedaj napoveduje tožbo, vredno več kol 8(1 milijard tolarjev. Samo želimo si lahko, da so vladni odvetniki dobro pripravljeni, saj bi si takšno dodatno breme težko privoščili. Še posebej, ker je vlada na drugi strani dokaj popustljiva, 'lakoj je hitro u.skJadila plače v javnem sektorju in sprejela predlogspre-niembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Petek, 29. aprila
Predsednika vkide Janeza Janšo so popoldne operirali v mariborski bolnišnici zaradi suma ukle.ščene kile. Odločitev za mariborsko bolnišnico je bila manjše presenečenje in bo gotovo Še predmet številnih ugibanj.
Kot poroča Sunay Times, sla bila ameriški predsednik Cieorge W Bush in britanski premier'Ibny Blair vsaj devet meseccv pred začetkom vojne v Iraku odkvena. da bosta strmoglavila Sadama Iluseina, kljub temu da sla vedela. da ta nima pomembnih količin orožja za množično uničevanje. Te informacije bi lahko resno ogrozile britanske voliive. ki bodo 5. maja. saj postavljajo na laž britanskega premiera Tonyja Blaira, ki je v javnosti vcdnoznova zatrjeval, da bo Velika Britanija podprla napad na Irak .samo v primeru, če bo Sa-dam Ilusein zapravil Še zadnjo inožnost. da sc odpove prepovedanemu orožju In da napad na Irak nikdar ni bil iijegova namera.
Sobola. 30, aprila
Irak je dobil novo vlado, saj je parlament potrdil seznam ministrov, ki ga je predlagal premier Ibrahim Džafari. Vendarpa miru v državi, ki so ji tujci prinesli demokracijo. ni in ludi ni videti, da se bo stanje izboljšalo. Ljudje životarijo bolj, kot so pod Huse-inom, razdejano deželo pa s pomočjo »osvoboditeljev« zlorabljajo muUinacionalke. Mrtvi so le še številke iz neke pozabljene zgodbe. Tokrat je v eks-plozijali avtomobilov bomb umrlo
ljudi, več kol 9Í3 pa je bilo ranjenih. Koliko jih je umrlo včeraj, predvčerajšnjim ... ?
Kiim vse so ameriški vojaki že š-irili demokracijo? V Vietnamu se te dni s Številnimi slovesnostmi spominjajo vojne, ki se je končala pred 30 leti. Zahtevala je več milijonov žrtev.
V Evropi pa se tc dni spominjamo različnih dogodkov ob koncu druge svetovne vojne. Mineva namreč 60 lei od najhujše človeške morije, ki še danes odpira Številne nezaceljene rane.
Zaokrožuje pa se tudi prijaznejša obletnica, naše prvo leto Članstva v Evropski uniji. Po ocenah sUwenskega političnega vrha iii javnosti to zaenkrat ni prineslo velikih sprememb, je pa bila vključitev vsekakor nujna in Ž-elena. Najvišji predstavniki EU pa so ob prvi obletnici velike širit-vene povezave izrazili prepričanje, da je razširjena unija močnejša. Sicer pa jc med drugim Sltwenija lani vevropski proračun prispevala okoh 40 milijard tolarjev, iz evropskega pr4^računa pa je dobila .^,5 milijarde več.
Napredvečcr praznika dela so po Sloveniji z-agoreli kresovi. Kol običajno je bilo najbolj mna/ično kresovanje na R(^žniku nad Ljubljano.
I\e({elja, 1. maja
Mednarodni praznik dela so množično proslavili marsikje po svetu. Ponekod se je slavje sprevrglo tudi v proteste in spopade s policijo, saj delavci marsikje s svojim položajem ni.so zadovoljni. Tudi po vsej Sloveniji so potekale Številne prireditve, na katerih so opozorili na ležave delavcev. Predsednik /y/S Du.šan Sejuolič je ob prazniku dela vlado pozval naj ne poslu-ša zahlev svojeg ekonomskega slrate.škega sveta. Po besedah Semoliča želi ta s spremembami zakona olajšati odpuščanje, ukiniti odpravnine in dodatke, znižati nadomestila na delovno dobo, dvigniti sta-rmino mejo za upokojitev in odpravili kolektivne pogt)dbe,
Milijoni pravoslavnih vernikov posvetu sovskladu zjulijanskim
koledarjem praznovali veliko ik">č, vstajenje Jezusa Krisiasa.
V Sloveniji bo letos odprtiij 17,7 km novih avtocestnih odsekov, med prvimi pa bo, predvidoma junija, dokončan odsek Smednik-Krška vas. Letos naj bi odprli tudi najbolj pričakovani odsek Trojane-Blagovica. ki bo končno z 223 km dolgih avtocesto povezal Koper in Maribor. km dolg txisek l>o predvidoma odprl avgusta.
l^>nť(loI|ok, 2. maja
E>voličnost najnuKnejših je vse težje razumeti. Začela se je konferenca o sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, pred katero so ZDA pozvale k obsodbi Irana in Severne Koreje, 'loda večino držav moti. da ZDA niso naredile dovolj za uničenje svojega jedrskega oro^a, poleg ZDA pa kritike Čakajo ludi Francijo. Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko. ZDA in Rusija sla prod časom že napovedali, da razmišljata o no-vih, strašnější h oblikah jedrskega orožja.
In medtem ko politiki vimenu bogatinov ri^žljajo z oro^em. se je v New Yorku zbrala skupina več desettisoč protestnikov, ki so pozivali jedrske sile. naj izpolnijo obljube in se znebijo svojega orožja. ííe le da preprečujejo drugim drŽavaní. da pridejo do njega. A kdo se danes, razen pred volitvami. sploh meni za ubogo rajo?
Torek. 3. maja
Svoboda medijev je eden ključnih stebrov demokratične države in vsak napad na to svo-bodo je napad na samo demokracijo, je oh svelovnenî dnevu svobode tiska, ki ga praznujemo maja, poudaril generalni sekretar Sveta Evrope lêriy David. Društvo novinarjev Slovenije pa ob tem opozarja na naše aktualne poskuse okrnili medijsko svobodo. V spiiročilu tu javnost je predsednik društva Grega Re-povž opozoril, da skušajo predstavniki oblasti v i^čeh javnosti diskreditirali slovenske medije in novinarje.
žabja
perspektiva

j Bil je čas počitka in premisleka, zda] gremo dalje j
j 01) lax5S()\1li so so pornjalc razno iskrioc - Praznik (\v\i\: dola nI, pa ludi d<1avoov ni - Vm lolo smo žo v j j K\'ix)pi. smo zalo že boli Ii;\T<>poj(1 - \aša slalisllrna ro^jlja nad državo, vendar po siopnji hî'ozposelnlli j
p
y> (em, ko so si posamezni/dprivo.^ili nizlično dolgepočiinice, saj.10 vsaj i'pogledu prostih dni mkuiuri znuli zdmSii dt/n liporo in de/avskipraznik, so se zddj vsi, ki imajo delo, Že xmili k svojim profesionalnim ofmnilom. Mimo večine so ti prazniki i i kot jireprosti prosti dnevi, nekineri so se oh njih morda vendarle malo za-rni.ddi. Knim gredo mordu malo te^'e v glaw nova »spoznanja^c ob dnem upora proti ohipaiorjii, premlevajo govor predsednika liada Jonšena eni od slovesnosti, drugi očitke na račun govora gospoda Stanovnika. Znuva je bilo precej besed o delu in o mnogih sti-areh, ki sodijo zraven, slišati na pnvmajskih zborownji/t: na Graški gori, pri Smighvi zidanici, na ('eljski koči, Resevni, Smoltorju m dnigod na našem statističnem območju, ali na Rožniku afi Snežnem stadionu. Slišali je bilo, du so marsikje deluxxi vredni vse manj. imajo vse munj j)ravic,pa Še se snujejo zakoni, ki hi omogočali da hi bilo možno za-jjoslene še hitreje odpustiti. Nekateri bi ukinili udpraivine in regrese^ pa prehrano med delom in prevoz na delo in doduiek na delovno dobo. Bilko za hitrejši raz\vj, za večji dobiček naj bi bili na plečih delavcev. Med najod/očnejšimi gowrcije bilpred.sednik m)hodnih sindikatov Ditšam Semolič, kije bil tako na Rožniku kot v Mariboru hitičen do strateškega sveta in do delodajalcem: Na obeh g^r je spremljal pomemben gost, John Monks, genertrlni sekretar f-ATopske konfederacije sindikatov.
Seveda, v teh dneh smo slavili tudi obletnico našega vstopa v 1'Aropsko unijo. Mnogi in nu mnogih mesdh so se seveda spraševali, kaj nam je prineslo to leto. Smo dosegli tisiv, kar smo pričakovali, /Jvimo zilaj bolje, kot smo živeli prej, preden smo vstopili v evropsko družino. Eni so ob tem ti(di znova poudarjali, da nismo nikamor vstopili, ker smo vEv-
wpi že od nekdaj hilij a kaj kov tem primem pridružitvi/uja to nič ne kv-fia in morajo p<tsamez}ie kandidatke sToje mesto znova [irislužiti. Tudi mi smo moivli oh lem požreti marsikatero ffxmko piltdo. In še \'ednose najdejo nekateri, kisi)rašiijejo, če se je to splačalo ali ne. Načeloma velja, da se runn je prfdntzitex' splačala... Vsuj vsi politiki so ob obleimci tako zagotavljali.
/m mnog^je merilo stanja v drža\i Še vedno nidi Z4ii>Mlenosi. Pri mis.Še vedno »armada« dela wtv čaka na zaposlitev Tudi ob pmzniku dela je minister za lokalno .samoupravo in regjonalno f>oliiiko fvan ^Aigtrr na-powdal skladnejši razvoj naše držtn'e, kar naj hi pomenilo, da wndarle ne. bi bilo več lako wlikih razlik v sicer majhni državi. Naša statistična tvgija je s J4,5-odsioino stopnjo brezposelnosti precej nad državnim })0\preČjem. Največ iskalcev zaposlitve je - kot se spodobi, bi kdo rekel - v Celju; na dmgem mestu je središče Spodnje Savinjske doline, kot dva tLsvČjih je še na Ko:gan.fkem (UE Šmarje pri Jelšah) in v Vele-nji L Res pa je ludi, da v sa\injski regiji piimanjkujc strojnikov, orodjar-je\'. sinigarje\'ier.še mnogih d?iigHi jMklicev. Nič čtulnega pa seveda ni, da je med i.'ikalci Zitpaslitve. veliko ddavccv, predvsem delavk, s poklici s področja tekstila. fQ/ko ludi ne^ ko pa je loliko tekstilnih in jiodobnih podjetij na našem širšem območju v:3il vrag. Htdi o teh jTodatkih .w g^i-xvrrJi v teh dneh, ko smo »slavili delut.
Ko .mio že pri praznikih in imtznovanju: tc dni so znout aktualni jfogo-wri (tiuli na najvišji držuKvi ravnih o novih pni zni ki h. ki naj hi jih tat-dli pri nas. /Vr tem nekateri najbolj poudarjajo razne priključitve - tnl l^ekmurja do í^morske. Ampak vsem taki nini prazniki nuso najbolj všeč. Pa ne le zato, ker ti prazniki naj ne hi bili dela prosti dnevi!
Katja OSiJak
Z
a d nje. čase z me.'ilom, v katerem še Ktdno vztrajno gojim stalno prebivališče, ohranjam sumo elektnmske stike (če J odšle jem redke in kratke pristanke na maminih kosilih, ki jim še redkeje sledi nočni izlet do Maxa}. Tu in tam se ob četrtkih s kaw v roki zi'ulim vjotelj in preberem kak.<no stran novic iz lokalnega Ča.^opisa. Velenje čutim samo še zelo posredno, vidim ga le v spominih in si ust\-arjam nove ideje o tem, kako je pri vas (nas) dane.s.
Dogaja se pač, du dekle odide študirat in jo Ijubljana posvoji. S shiŽho jo še tesneje privije nase. Venomer prekratke vikende pa krade d/j)lomska naloga. Tu in tam se človeku karstoži po onih ča.sih. /d veti v Velenju jc bilo vedno lepo, čeprav.'so mc v mestu uvozili komaj po dopolnjenem sedmem letu staro.sti. Hitro .sem se udomačihi^ V srednji .šoli pa začeln celo zelo tćivnii. Vsako jutro sprehod oh Pa k i do gimnazije. Po pouku nujen postanek v parku na klopci ali v Kofeiarci. Zvečer morda skupno učenje ali kino ali "hop-.šop' po now čevlje. Vseje bilo tam. vse sem poznala in prijetno je bilo. Niti pet let ni minilo od takrat, meni pa se zdi tuje, čeprav je v resnici enako, koi je bilo. I îecno, da jc še mestna oblast isia in na istem mestu, kot je bila. Enaki so odnr^si.
Jm'ni diskurz daje xtis skorajda popolne nekonjJiktnosti, če celo ne neverjetne složnosti. Mesto polnijo :^odbe o uspehu, napredku in priložnostih. Vse bolj se tolče po prsih ludi zaradi naraščajočega posluha za kulniro - kar poglejte, saj gradijo novo knjižnico.' Sploh vemo, koliko nam (in	ob tem še
mu nika 7
V dobri tretjini dneva, ki ga običajno preživim na intemelu. tu in (am pomislim na Velenje in od kli kam do lokalnega .spletnega portala: lokalne novice, obvestila .Mestne občine in diskusije.' Ponovno želim v:^osta viti stik z mestom, odnos s someščani, da ublažim sxoje "mestoto^e". Radovedna .sem: kaj je novega, kaj se spreminja, kdo prihaja in kam nas odnaša? Pričakujem me.Ho: vročo debato, spopad argumentov, sproščenost in dobrovoljnost. Iščem tisto, kar že vse življenje pogrešam:pozitivno naravnanost dnižbe, slehernega posameznika pri iskanju lepe shtpne prihodnosti. To pa zato, ker me vse življenje spremlja utopična naivnost. Upam, želim, sanjum^ Tako močfio, da sama sebi verjamem. Verjamem, da smo odrasli in že zdavnaj prerasli zgodbice o lenih bosancih, zeleni (albanski) majiji, hinavskih hr\'adh, smrdljivih črncih, kmetavzarskih Slovencih ali zajebanih .srhih. (Vsa štiri "navidezna"poimenovanja pripadnikov narodnosti so namenoma zapisana z malo začetnico, ker gre za sprevrženo in netočno povezovanje osehno.stnili lastnosti z narodno.stjo in zato v resnici niso poimenovanja narodnosu.)
Se (ako močno verjeli pa ni dovolj. Prevelik del di.skusij s spletnega port al a razočara. Je že res, da se jih udeležuje relaiivno .skromno Število uporabnikov, ki so večinoma (upam) nezreli mladostniki, ki (upam Še močneje) zdaleč niso reprezentativen glas velenjske kotline, l^isim vas! Pa ludi če bi bilo res, da je večina Ne.slovencev i' Velenju barab, ki .se še vedtw niso naučile siovensko, da sesamo "njihovi" otroci preganjajo na skuterjih in kolnejo po dotnače. l\t je to tvs moja stvar? boste rekh: "ko bo enknn en tak mtdc tvojgu zbil, bošpa vidla." Se^vda, takrat bom res jezna. Na fanta ali dekle, ki bosta objestno divjala po Titovem trgu. In nič manj jezna ne bom. Če mi ho tak divjak odgovarjal vpeifektni knjižni slovenščini oz. bodo njegovi slarši ifneli brezhiben rodovnik...
Me je že prijelo, a ne l)om odpisala. Kot talikokrat poprej .si do-pOK-edtijem: iid<aj ne gre za debaio, ne gre za probleme in nikakor za iskanje rešitve. Najbrž gre za dolgočasje, ki rojeva potrebo po hiti pr^'i, hiti glavni, hiti.sli.šan za v.sako ceno. In nekoč me ho .sjKi zamikalo, da bi brala, da hi se oglasila. Spet bo na.sial kratki stik in spel bom od k liku la iz Velenja.
u
KOMUNALNO
PODJETJE
VELENJE d.o.o.
KoroSka cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA
Tel.:CÎ3/89'6ï2 56
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
TeL: 03/88914 20,03/ 88914 00
POfiREBNO POKOPAUŠKA
DEJAVNOST
tel.; 03/ 891 91 53,03/ 89i 9Í 54 SSM: 031/041 390138,031 375 041
V primeru reklamaci) glede
obračuna pokličite:
Za individualne hiše: 03/89611 SO ali 69611 52 Za blokovno gradnjo: W8981i46ali896îï48 Za industrilo: 03/ 89611 44

POGOVOR
Vlagali veliko, a na nekaterih področjih še vedno premalo
Koniumilno iKxIjcljc Vclriijo jo lansko poslovno Ido sklenilo s po/llivno ničlo - Kljub zaostrenim pofiojcMii poslovanja in novim zatilcvam evropske zakonodaje uresnieili (lol^^oroeiie cilje — Za naložbe 1,5 milijarde Srr - I;elos manj novoi^radenj, a /ačelek i/i^radnja dr ugih faze (HMilralne eisliliu^ naprave Šaleška dolina
Tatjana Podgor&ek
Komunalno podjetje Velenje, ki je eno največjih tovrsinih poU-jeiijvdr^avjje lansko poslovno Iclo ustvřirikí dobrih 3,6 milijarde lolarjcv prihodkw ali za 61,3 milijone SIT več kol v predvidenem rebrtlansu posl^Miega plana, oziroma 10,6 milijonov tolarjev Vťč v primerjavi /. letom 2003. Za naloi^bev komunalno infrastrukturo v občinah Velenje, Šoj^tanj in Šmarino ob Paki so lani namenili 1,5 milijarde tolarjev, nd lega več kot polovico za obnove in posodobi lve, pretisla-nek za novogradnje. Največ so vložili v dejavnost energetike, v kateri so zabeležili ludi najboljih' llnančne rezultate poslovanja, 73 milijonov tolarjev so namenili za vtxluîskrbo. 44 milijonov SIT za kanalizacijska omrežja, dobrih 10 milijonovza čistilno napravo. »Kljub iclaiivuodofiežcaiviioki amorlizaeijije denarja za vlaganja iz tega naskwa Se vedno premalo. Lani za več kot 374 milijonov tolarjev. V najtežjem položaju je vodooskrba, pa ludi čiščenje in odvajanje odplak, pri katerih nadzorovane cene ne omogočajo večjih vlaganj,« je po-
vedal direktor Komunalnega pt")djelja Velenje Marijan Jed(rt-nicki in nadaljeval.«Ne glede na 10, na vsako leio ostrejše pogoje poslovanja, vedno večje zahteve upi>ral>nikov in potrebe po usklajevanju z evropsko zakonodajo na tem področju, menimo, da smo ludi lani uresničili dolgoročno zastavljene cilje - kako-voslna in visoka raven oskrbe uporabnikov za najnižjo možno ceno. 'lUdi drugi so nam priznali zavidljivo daseženo raven oskrbe s kt)munalnimi dobrinami.«
Poleg umnega gospodarjenja vSO — po navedbah Jedovnickega - k dobrim p("islovnÍm rezulia-tom pripoiTïogli pregledno po slovanje, sploh nadzor nad slroški. kar jim je omogočila so dobna informacijska podpora, ki so joskrbno gradili zadnjih nekaj let, kadrovska politika in skrbza izobraževanje zaposlenih. Leto 2004 je Maiijan Jcdovnicki označil kol prelomno lelo v organizaciji. »U'>iili smo se uvajanja ISO standardov. Ponosnismona standarde 901)1/2000, 14001 -varstvo okolja. OHSAS 18001 (zdravje in varstvo pri delu), v prakso smo uvedli IlACCT in standard za laboratorijsko
prak.stx Januarja lelos smo ponovno presojovseh uspešno prestali.«
Ver kol 80 projektov
Med največjimi lanskimi priv jckti (vseh je bilo kiir 80) je Marijan Jedovnicki omenil nadolijevanje rekonstrukcije izolacije magistralnega loplovoda Vele-nje-SoŘtanj vvredntwti 1.^0 milijonov srr, vodovod Vinska Gora (zgradili so Iraso od Obirca do Zajca, kjersi^ hkrati zgradili ludi kanalizacijsko omrežje), dokončanje kanalizacije na Šmarni cesli v Velenju in v Gaberkah. sanirali so del kanalizacijo v Smartnem ob Paki. obnovili in posodobili so kar nekaj toplotnih podp'siaj... >»Posiopki za izvedli) del so bili na teh projektih zelo zahtevni, spl<ih lam, kjer je bil potreben dogovor z lastniki parcel, ki jih prečkamo.«
Največji leu^jiji pjojcktvclejjj-skc komunale bo obnova in poscv dobitev obstoječega mehanskega dela in izgradnja druge l'<ize centralne čistilne naprave Šaleška dolina. (îradnja naložbe, vredne blizu 2,4 milijarde tolřďjev, naj bi stekla leU« poleti, končali pa naj bi jo konec prihodnjega lefa. Za-
radi lega projekta za lelos n«ičriu-jcjo manj novogradenj. »Letaš b:)mo novelirali dolgoročno za-slavljene cilje ^ede vlaganj in ptv scxlobiiev 1er oblikcwali petleini srednjeročni program. Tako bomo natančneje določili pred-n;^slni vrsl ni red del na pribli/no 61 JO kilometrov dolgem vodovodnem omrežju, preko 300 kilome-Irov dolgem toplovodnem sistemu in blizu 180 kilometrov velikem kanali/acijskera omrežju. Sistemov ne obnavíjímto in postv dabljamo na pamel, ampak vse na osno%'i analiz.«
Obremenil ev dru/iiie m um) clo 2000 Sn
(ene komunalnih di^brin so lelos nekoliko žc poskočile (največ ogrevanje za slabih pet odstotkov). Do konca leta naj bi jih nekoliko še zvijali, »ne pa bi-siveno. Meje nam določajo uredbe. Za nujno poirebna vlaganja na področju vodooskrbe in kanalizacije bi morali obremenili družino za od 1600 do 2000 tolarjev na mesec. Menim» daje 10 sprejemljiv stroiU^k, si-ccr - gledano dolgcvočno - brez pirebne višine vlaganj ne bomo mogli dolgo zagotavljali nemotene in kakovusinc tftkilx.*.«
V zadnjem času se vse pogo-siejc slL^i, da so medsebojni odn(*>i med zaposlenimi preccj načeti. «Oi^iršem pojavu skrhanih medsebojnih odnoscw ni mogoče govoriti. So pa osamljeni primeri ncz^diwoljsiva,kismojihix.\ševa]i žc prej in jih bomo ludi v prihod-
nje. Sicer pa nameravamo izvesti anonimno anketo in preverili niz-pciloženje med zapt^slcnimi.«
I^ileiiiika iiiedc vodoMHla Vinska (ioia ne[)oIrel)n<i
Pi> z ago lovi lih Marijana Jedovnickega naj bi julija lete« končno priključili na vodovodno omrežje
Marijan Jedovnicki, direktor velenjske komunale: »Pri oskrbi uporabnikov $ komu-nainimi dobrinam/ ter giede obratovanja naprav ostajajo tetošnji cif ji enaki - kakovostna oskrba za najnižjo možno ceno,«
prva gospodinjstva v delu krajevne skupnosti Vinska Gora. »Prej res ni ilo. Šlcvilne polemike o tem so bile nepoirebne. Ciradbeno dovoljenje za vodovod je izdala Upravna enota Zalec, tehnični pregled objekta
pa so opravili predstavniki Upravne enote Velenje. Ti so Zi^hievali služnostne pogodbe z lastniki zemljáč» po katerih poteka trasa vodiwcxia, koi to dok^čajo pravila. Zato smo moral! najprej urediti shižntKine pogi>dbe, nato dopolniti projekt in gradbeno dovoljenje. To sedaj imamo in n^enimo, da p(«lej zaplelwne bo več. Tudi za drugo fazo vodovoda - Jan.^kovo selo in naprej proti Prelski, imamo urejeno do kumeniacijo, na projektu izvajamo še zadnje popravke, ^aka nas pridobivanje služJiiKt nih do voljenj z lastniki zemljišč in realno naj bi drugo fazo začeli gradili lelos jeseni. Vodovodno omrežje v KS Vinska Ciora naj bi zaključili čez dvy, iri leta.«"
Na vpra.šanje, ali bo ta lema lakrat tudi zaključena» pa je Jedovnicki odgovoril: »Mi bomo gradnjo lakrat končali in na omanje priključili uporabnike, ki bodo to želeli in ki bodo pred priključilvijo plačali 1750cvrov prispevka, kot so ga plačali tudi v dru^h KS Šaleške doline, čc seveda ne dobimti od na^i.i UiSl-nikov (občin Velenje, Ži'):^ianj in w^martno ob Paki) drugiičnih navodil. Ali bo tema zaklji:čena, pa ne bo odvisno od nas. Denarja, ki je K.S pobrala od občanov, na komunalnem pc^d-jetju namreć nimamo. Z njim nismo razpolagali. Vztrajamo pa» da krajani plačajo prispevek direktno komunalnemu pcdjetju ob priključitvi na omrežje. Tovrstna odprta vpra.^anja bodo morali re^ilis KS,«	■
Optimizem ob letošnjem vpisu v vrtec
Vrle(^ Veleííje zapiišea 250 olrok - Kaeiinajo, da bo na novo xpisaniti vsaj toliko olrok. sa) prihajajo po šlevilu rojstev i^nioenejse^ genei aeije - Lelos za obnove vrU ev 20 milijonov SIT
Vetenje - Ze zaradi tradicije so takoj po piTomajskih praznikih v Vrtcu Velenje začel vpisovati novince za novo Šolsko leto, ki se uradno prične 1. sep-lembra Po lem ko so v zadnjih lelili v Velenju skoraj vsako lelo zmanj-^ali ^levilo oddelkov in zaprli nekaj fnanj.^h enot Vrica, letos kaže. cia bi lahko bil vpis večji kot pretekla leta. Po siati-stičnih podatkih so namreč zadnje generacije malčk(W j^ievilncj,'^ od nekaj prejšnjih. O tem smo se pogovarjali z ravnateljici) Vrlca Velenje Metki) Cas.
Kako poieka vpis iokrat?
»ZáíčcIí smo v&raj,pť)iekal pa bo prva dva tedna v maju na upravi Vrlca, v enoti Kekcc. Vsak delavnik bo vpis potekal od 6. do [5. ure, i">bsredalipa do 17. ure. Oblikovanje ixldelkov, kijih potrdi ludi MO Velenje kol na^a ustanoviieljica in linan-cerka, opravimo v začetku junija. Število oddelkov se med ?5olskim letom ne more spreminjali, zaloludi pripravljamo vpis že v maju, Tako izvemo, kiîliko staršev želi vključili olroke v naš vriec. Ce ne bodo vpisali otroka že sedaj, se kaj lahko zgodi, da med letom ne bodo dobili prostega mesta v enoli vrtca, v kateri bi želeli,«
Kakšen vpis prićakujeie? »Vrtec zapušča 250 otrok letnika 1998, ki gredojesenivprvi razred. Pričakujemo pa, da bi lahko imeli lelos cxlo nekaj več vpisanih otrok, saj so gcneracije nekoliko Številnejše kot v letu 1999 in 2000. V teh letih je namreč bilo rojenih okoli 50 otrok manj kol naslednja lela.« Iàîîox verjetno ni hojavii, da hi morali xflpreii kakšno manjšo enoto?
»Vedno nas malo skrbi Vrtec ni obvezna institucija, čej^rav slarši vedno bolj cenijo prispevek, ki ga vrlec lahko nudi otrokom pri njihovem razvoju. Nisii pa dolžni otroka vpisali v vrlec, zatoje to, ali ga bodo vključili aii ne, odvisno od njihove presoje. Ravno zato do zaključka vpisa ne moremo govorili o tem, koliko oddelkov bomo lahko oblikovali v ncwem šolskem letu. Res je, daje bilo v okoliških vrt-cihžc nekaj let vključenih manj olrok- Poseben problem so bile v zadnjem lelu Skale, kjer imamo še vedno dva oddelka, v njih pa manj oirok, kol je normativ. Upam, da bo lelc» nekoliko bolje.« Kamere emue \'0 najprej polne, kje Je zanimanje največje? »Zakon o vriclh prerlvideva,
da moramo imeti komisijo za sprejem, če v okolišu ni mogoče vpisati nobenega oirokaveč. Ker nkmo imeli vsaj zadnjih lOlel nikoli lež^v, da bi imeli vse oddelke polne, te komisije nismo bili dolžni oblikovali. Pa vendarle smo uveljavljali neka pravila. Prednost imajo starši, ki svojega otroka prej vpišejo vže-lenoenolo vrtca Enoia Tinkara je zadnja leta najbolj polna, poleg nje je bila lani hilro polna tudi enota Ciciban, v preteklosti pa so bile polne ludi enote Naj-dihojca, Vrtiljak ... Vsako leto .se pravzaprav slvari drug£iče oblikujejo,zalo ne morem reči, kaj se bo dogajalo po letošnjem vpisu.«
Sedaj <n nekaj or.va velja, da mo* rajo starši pri uveljavijanju Z/l ižanega plačila vrtca poleg osebnih dohmlkov navesti /udi prem/fzenjednttin€. To naj hi se pifZtialo pri ra^rščanju v razrede. ki potncnljo odstotek plačila ekonomske cene. Se 0 res ze po-Ota?
»?.al zelo malo. Zagoiovo lahko rečem, da so posamezni primeri, ki to prijavijo, pa še to v tolikšni meri, da zelo malo vpliva na višino njihovega plačila.« Kdn iiaj hi /o konfn>lir/tl?
Mislim, da se je na tem po-drcKju začelo premikali vcelo-incm slovenskem prosloriL Nenazadnje so občine zelo velik financer vrtcev, zalo so postali bolj pozorni na lo, ali starši prikazujejo uslrezne ćtli neuslrezne ptxlalke. Kol mi je znan(^ je v Velenju že en primer v postopku preverjanja. Do tega je prišlo na cjsnovi anonimne prijave na policijo in občino. Preverba se je začela in rezuliat je že viden. Mislim, da se bo o tem bolj ak-livno ravnalo ne le v Velenju, ampak vcelotnidržiivi. Cc bodo staršem dokazali, da niso navedli pravilnega premoženjskega slanja, bodo dolžni poravnali tudi nizliko za nazaj z vsemi pripadajočimi obrestmi.« Kako močno so, kar se plačila vrtca tiče, v VeUnJu obremenjeni starši. Ekonomska cena je na* mreČ precej visoka, a Je ne plačuje nihče. V katerem raZ' redu je U)rej največ staršev? »Še vedno je največ .slar.šev razvrščenih v drugi in tretji plačilni razred, kar pomeni, da plačujejo 20 % oz. 30 % ekonomske cene. V leh razredih je več kot 30(J družin. Zelo pa se povečuje Število olrok, ki imajo 9-umovanirvo. pa starši zanj ne plačajo nič. Sedaj je laldhže 112 V višje plačilne razrede so uvrščeni le redki. V najvišji plačilni razred, za katerega starši phičujejo 80 % ekonomske cene, jc od skupaj 905 oirok v našem Vricu razvrščenih le 17. Zave-damose, da za le plačilo vrlfa ni
več zanemarljivo, saj so vsote vi-soke,zato smo na pogovorih na skupnosti Vrtcev Slovenije žc izpasiavili, da naj bi se pravilnik o plačilili staršev prevetril in postavil v bolj uravnotežene okvire. Bolj pravično hi bilo, da razlike v plačilih za starše ne bi bile tako velike.« Za veknj'ike vrtce velja, da jih najala zob časa, torej so popra-vila nujna. Kako kaže letos z »Vi-vesiicijami?
»2c Iřinsko in lelt'JŠnje lelo MO Velenje v proračunu zainvesii-cije namenja več sredstev, kol jih je v preteklosii. To je ludi
zalo, ker so nasi objekil res nujno pi)lrcbni obnove, po drusp sirani pa verjamem, da so se druge investicije malo zmanj.^le. Zato upam. da bomo v prihodnjih letih uspeli odpraviti najnujnejše pomanjkljivosti. Žc kini smo delno popravili streho v Najdihojci, ki je močno zamakala, lelos bomo nadaljevali. Tudi streho na Cicibanu bomo obnovili in nadaljevali s popravilom sanitarij, ki so zelo dotrajane. Opravili pa btimo še nekaj manjših popravil. Na voljo imamo 20 milijonov tolarjev.«
■ Bojana Špegel
^tLEíí^ VABIMO VAS V VRTEC
v VRTCU VELENJE BOMO
OD 03. DO 13. MAJA a009
VPISOVALI OTROKE ZA ŠOLSKO LETO 2005/20Û6.
OTROKE LAHKO VPIŠETE
VSAK DELAVNIK OD 6. DO 16.00 URE, OB SREDAH DO 1 7.00 URE, NA UPRAVI VRTCA
V ENOTI TINKARA, ŠLANDROVA 11/A, VELENJE, KJER LAHKO DOBITE TUDI PODROBNEJŠE INFORMACIJE AU NA TELEFONSKI ŠTEVILKI: 898-24-02.
VABLJENI!
GOSPODARSTVO

5. maja 2005
w
Premog ostafa osnovno gorivo TES
Bloki Ternioeloklmnie Soslanj tudi Irtos polno ohronuMijoiii - Od julija do septembra obsežen reinonl reli lega l)loka težak kar tri milijarde tolaijev - Pred obsežnimi naložbimiini na(Tli, s kateritni bodo zadostili zahtevnim ekološkim priHlpisom, izboljšali izkoi istc^k in poverali zmoijijivosli za dobriti 45 odstotkov
Mira Zakošek
Icrmoclcklrarna ŠoSianj jc najvcCji slovenski lermtXJiicrgO.ski objckl, ki ima zelo pomembno vlogo v energetskem sistemu. Usposobljeni so za hiiro reagiranje na polrebe po elektriki. V praksi lo pomeni, da so se sposobni dobesedno (akoj odzvali, se v cner-gei&kem sisiemu karkoli »zalomi«. Se pavzadnjem Času vso pogosteje dogaja, da so polno obremenjeni.
Tudi /^čeick leioSnjcga leta je bil lakÂen. Polrebe po njihovi elektriki si> bile nadpovprečne, zaloso po bc^sedah direktorja mag. Ur^iša Rotnika tudi kar konstantno presegali načrtovane dnevne proizvodnje.
»Na4a proizvodnja je bila tudi zelo zanesljiva, saj smo imeli v prvih treh mesccih letošnjega leta le dva manj.sa, easovno zx*lo kralka izpada. Drugače pa smo ves čas zadovoljevali polrebe naŠe^ k"upca I loldinga Slovenske elektrarne.« pravi mag. Roinik.
Da je proizvodnja tako zanesljiva, morajo seveda dobro znali obratovati 7 napravami m namenjati veliko pozornosti nenehnemu vzdr/evanju vseh naprav. Za to na njili izvajajo redno načrtovane remonte. Letiis bo znova prišel na vrsto zelo obsežen in zahteven rcmoni četrtega bloka. 1/ omrežja ga nameravajo izključili sredi julija, predvidoma pa bo trajal do konca septembra, Se posebej veliko popravil in revi-talizaeij načrtujejo na elektrcî področju -zamenjali bodo celotno vodenje bloka in regulaeijsko opremo kotlovskega po-dr^vjja, ter na sîrojnem področju z zamenjavo parovoda ponovno pregrete pare, končnega prcgrevalnika in vrsto astalih nujnih del. Zaradi tega bo remont potekal tako dolgo, zanj pa bodo namenili dobre iri milijarde tolarjev.
Za letaš je predvidena priblii^no tolikšna proizvodnja kol povprečno zadnja tri leta. Računajo, da bodo v omrežje poslali med 3.50(J in 3.600 CîWh električne energije. Na področju ekoli>gije uresničujejo v tem času vse zahtevane predpise, se pa inlcnzivno pripravljajo na leto 21)1)7, ko bo zakonodaja .še strcižja Takrat bi imeli teý^ve predvsem s prvimi tremi bloki, ki so trenutnome one.snaževalci,vendar bodo prva dva, če bo Slo vse po načrtu, v tistem času že ustavili in izključili iz omrežja. Prav zaradi lega tako hitijo z uresničitvijo svojih naloićbenih načrtov. Te bloke naj bi namreč nadomestili z dodatnimi 600 GWh električne energije, ki bi jo pridobili z namestitvijo do-
datnih plinskih turbin na bloku 5.
in kako (Ulice so li nac rli?
*Trenuin<") ptiteka izdelava dr^^vnega lokacijskega načrta« pravi mag. Uroš Roinik. Naložbenih načrtov pa je še veliko. Med leti 20i)9 in 21)10 naj bi ustavili šc blok 3. Na prostoru, kjer sta sedaj hladilna stolpa blokov 1,2 in 3 in upravna stavba, pa načrtujejo, da bi do leta 2012 postavili blok 6 z najsodo-
Mag. Uroš Rotnik
bnejšo tehnologijo, ki bi imel med 450 in fiOO MW instalirane mtó, obratoval pa naj bi prav lako na velenjski lignit. Po j^rvi sinhronizaciji bloka iS v omrežje bi tudi blok 4 prešel v hladno rezervo in bi tako obratoval le v energetsko najnujnejših primerih.
V času, ko se v tem okolju veliko govori o namestitvi plinske tehnologije v termoelektrarni SoSianj, mnogi mislijo, da lam velenjskega premoga ne bodo več kurili in da je torej Premogov-
niku življenjska doba Štela. Pa ni tako. Tudi po končani izgradnji šestega bloka bodo v Šoi^tanju večino energije pridobili iz premoga. Računajo,da bodo potrebovali med 3,8 in 4,1 milijona ton premoga letno in lako pridobili zenako količino premoga ob bistveno boljših izkoristkih obratujtičih blokov? in 6 med 4600 in 4801) (iWli elektrike, kar pomeni vsaj 1200MWh več električne energije kot sedaj. Z namestitvijo dodatnih plinskihturbin, ki bodo zagotavljale tudi večji celotni i/korisiek bloka 5> pa bodo lahko v omrežje poslali .^e
Kdai v TEŠ plinska tehnologija?
če bo Slo vse po načriih, bi laliko plinske lurbinevTCŠ začele obratovati septembra leta 2007 ali najkasneje spomladi leta 2008. Obratovanje šestega bh^ka pa bi bilo po najbolj optimistični varianti možno leia 2011. /. izgradnjo .šeslega Mokii in z dodatno namestitvijo plinskih lurbinpa v Šoštanju ne bi zgolj nadomestili obsioječih zmogljivosti, ampak jih tudi pomembno nadgradili. Med tem ko lahko danes proizvedejo okoli 3 600 (tWh, jih bodo lahk<3 po letu 2012 med 4800 in .>4(KJ C»Wh, kar bo seveda zelo dobrodoi^lo za skîvenski elektroenergetski sistem.
dodatnih 600 GWh elektrike letno. To pi'îmeni, davSoštanjskielektrarni delež plina ne bo presegal 15 % osnovnega energenta In da bodo pokurili ves velenjski lignit po izkopni dinamiki, ki bo ustrezala Premogovniku Velenje.
Termoelektrarna danes in v prihodnje
( )d leta 2(>i2 naprej naj bi obratovali z blokom 5 (premog - 345 M W), blokom 6 {premog - 450 do 6(K)MW) in dvema plinskima turbinama 2 X 42 MW, blok 4 (premog - 275 MW) pa hi imel funkcijo hladne rezerve in bi ga biLo smotrno uporabljali se v.saj do leia 2017 v obdobjih energetske krize.
Termoelektrarna Šoštanj ima pet proizvodnih blokov skupne moči 745 MW, letne proizvodnje 35(10 (jWh, zgrajenih od leta 1956 do 1978.
Bloke 1-3 skupne moči 135 MW, lelne proiA'odnje 650 ( iWh, je potrebno zaustaviti v letih od 2(K)7 do 2009, ker so ti bloki lako dotrajani da Si") nevarni za nadaljnje obratovanje in obnova ni smotrna. Prav tako nimajo ra/žveplalne naprave in niso ekološko dokončno sanirani. Zelo slab je ludi njihov termični izkoristek, le 26-odsto-ten, kar posledično piweni visoko stroškovno ceno električne energije - l6Srr/kWh.
Izpaillo proizvodnjo iz blokov 1-3 (650 GWh) je smotrno nadome-sliti z dograditvijo dveh plinskih turbin moči 2x42 MW, letne proizvodnje 600-650 CîWh k bloku 5.
Pri tem pridobi termoelektrarna naslednje prednosti: termični izkoristek bloka 5 se dvigne s 34 na 38 odstotkov zaradi prenosa toplote plinskega procesa v obstoječi parni proces (evropsko piwprečje je 37 %): emi.sija C02 se zniža za (8 % na MW; stroškovna cena iz plinskih turbin ob upoštevanju oddane toplote obstoječemu bloku 5 je 9,5 SIT/kWh z upoštevanjem konkurenčne cene plina (oUstojcče stroškovne cene električne energije: blok 5: llSIT/kWh, blok 4: 12 SIT^Wh, bbki 1-3: 16 SIT/kWh}. Seveda bi se s to naložbo povečala tudi zanesljivost oskrbe Šale.ške doline s toplotno energijo.
Po besedah direklroja termoelektrarne Šoštanj mag. Uroša Rol* nika je bila opravičljivost dograditve plinskih turbin k bloku 5 že potrjena na strokovnih recenzijah, vnesena v nacionalni energetski plan. sprejela v razvojnem načrtu HSC, sprejela na skupščini TEŠ in ima [xxlporo lokalne skupnosti.
Mlcklrika i/ plinskih tiiri)iii joseni leta 2007?
D;i hi vTES uresničili načrtovani /i)č«tek pn>lA'(Hlf\je ekkliikt^ i/ plinskih liirbm JťSťni leta 2007, bi že morali podpisati pogodbo o priključitvi objekta na plinovodno omrežje, kar je pogoj za začetek postopkov izgradnje 17 km plinovoda Šenirupcrt-5i>štanj (žal s tem že zamujajo). V tem mesecu bi bilo potrebno veritlciraii veljavnost pogodb za dobavo 2 x 42 MW plinskih turbin, oziroma v septembru potrditi terminski plan dobave plinskih turbin z opremo. Prav lako septembra morajo izbrati dobavitelja plina in z njim podpisati I goriv: no konkurenčno, iržišču sprejemljivo pogodbo.
Ena od plinskih turbin bi imela sistem obratovanja tudi na kurilno olje kot sekundarno gorivo, predvsem zaradi zanesljivosti preskrbe Šaleške doline s loplotno energijo v primeru izpada premogovneg-a bloka 5 in morebitno tudi plinske oskrbe.
Poudariti je potrebno, da so te turbine mahh moči (poraba plina 200 milijonov .Sm3/leto) in da ima slovensko plinovixlno omrežje po zagotovilih Geoplina še možnost transporta plina teh potrebnih količin z vzhodne smeri.
Z začetkom obratovanja plinskih turbin ins tem prepotrebnih, a stroškovno bolj ugodnih nadomestnih 600 do 650 (iWh energije» bi lahko začeli pt)dirati objekte blokov 1 in 2, kasneje še bloka 3 in tako pripravi ti prostor za nov blok 6, ki bi obratoval izključno na premog. Taksen blok moči 450-600 MW, zgrajen z najsodobnejšo tehnologijo (izki^ristek 43 % za gorivo velenjski lignit), bi proizvedel z enako količino premoga kol sedaj med ITOO do 1.5000 Wh več električne energije po siruškovni ceni med 6,9 in 7.5 SIT/kWh.
Ob nemotenih postopkih izdelave dokumeniacije in pridobivanju potrebnih dovoljenj bi lahko začel takšen blok obratovati leta 2012.
Tako bi TES od leta 2012 naprej obratoval z blokom 5 (premog - 345 MW), blokom 6 (premog - 450 do 600MW) in dvema plinskima turbinama 2 X 42 MW. Blok 4 (premog -275 MW) pa bi imel funkcijo hladne rezerve in bi ga bilo smotrno uporabljati še vsaj do leta 2017 v obdobjih energetske krize.	■
»Brez skrbi lahko gremo najprej!((
TiK()\ska (liii/ha Rn^roliis /, bovlin« ('enliH)ni zakljuala svoj prvi projekl »družinske zabaven - Celolcn prosloi^ laliko sprejme od 4(H) do 500 ljudi -V uaslediijili Ireh lelili v Sloveniji še šlirje Planet Ttisi
Tatjana Podgoršek
Cťije. 28. aprila - Zado\'oljen je Aleksander Svetelšek, direktor trgovske družbe Engrotuš iz Celja, zbranim novinarjem predstavil novo pridobitev podjetja - bovling center, ki so ga uredili v Planetu Tuš. Na 2000 kvadratnih melrih so poleg 14 najsodobnejših, računalniško vodenili bovling stez, za 70
igralcev še gostinski lokal, ki se bo zvečer spremenil v plesišče, nova bi-Ijardnica in dve tako imenovani VIP sobi, kijih je mogoče najeli za zasebne zabave. C eloten prostor lahko sprejme od 400 do 500 ljudi. »S lo naložbo, vredno 570 milijonov tolaijev, smo popestrili ponudbo podjetja Planeta TbŠ inzaokrožilis-vojprvi projekt družinske zabave - tako imenovani »family en-
tertainment« center, v katerem poleg nakupa obiskovalcem na enem mestu ponujamo tudi veliko zabave, sprostitve, športa za vso družino. Zdaj, ko smo ta razvojni ciklus končali, smo .seveda zelo navdušeni. Drez skrbi gremo namreč laliko najprej, v gradnjo novih planetov,« V naslednjih treh letih naj bi v .Sloveniji zgradili Še štiri, nekaj pa jih nameravajo postaviti mdi v tujini.
Engrotiišev bovling center je prvi v ccljski regiji in tretji v Sloveniji. Po mnenju predstavnikov ameriškega ptxJ-
jetja Brunswick, pri katerem so ( eljani kupili opremo in znanje, pa naj bi bil najlepši v Evropi.	■

UUDJE
Vseživljenjsko učenje je realnost
VVokMiju je polekala nuxlnnrodna konforoíK^a Micii-arl (^(lucalion. ki so se je |)()lei> Sk)veiH (^v n(kMe/iii pi'eiJsiavniki Ik^ííijc, Avsliijc, I jI ve ill (jifijc^
Vťlťnjť - Konec «pri la je v Velenju potekala mcdnarcxina konferenca Midi-art education. Na njej sla predavala dva tuja ugledna profesorja i/ /DA in Velike BriUuiije. Vseživljenjsko u6?njc, mednarodno R4>dclova-nje in zbliževanje so poliiiCne priorilcle v današnji Cvropi in hkraii dolgoletna tradicija slovenske andragoške misli in prakse. Pwcziwanje b'<ibríií^eval-nih iaslilueij v Evropi omogí^ajo številni mednarodni projekti» kol so Socrates, Lc<înardo da Vinci in Mladina, ki jih razpisuje Ev-n>pska unija. Konferenca je v Velenju potekala na pobudo an-dragoginje dr. Nene Miji'xi, ki smo jo sredi konference povabili na pogcvor.
»Cilj sodelovanja v n«vcdeijih projektih je izmenjava izku^nj in spoznanj, medsebojno povezovanje in vseživljenjsko učenje. Seveda je ob lem pomembno tudi medsebojno spoznavanje, razvijanje strpnt^ti in sodelovanja 1er sprejemanja na^^ različno
sti. Projekti (irundtvigsi^ namenjeni prav spodbujanju vseživ-Ijenjskcga učenja in posebej i/o-bra/cvanjuodrííslih,«jev uvodu poudarila dr. Nena Mijoč, ki je bila v Velenju tudi /ačctnica danes izjemno u.spe§ne velenjske Univer/e za tretje življenjsko obdobje.
»Projekî Midi-arl je na pobudo I licronymu.sa Van 1 lileghema iz bruseljske Ciemeentelijke Academie dobil svojo potrditev decembra leta 2003. Njegov osnovni cilj je s<'>delovanje med organizacijami, ki i/vajajo izi> braževanje odraslih. S projektom Midi-art želimo Člani spodbujali aktivno državljanstvo in integraciji^ manjšin in depriviligi-ranih skupin s pomočjo in z umetnostnim izobraževanjem.
Vloga našega društva, ki ima sedež ne l'il<vofski fakulleti, člani pa so predvsem študenti, je tudi v tem, da oh takih dogodkih opravimo evalvaeijo. To pomeni, da sočasno s potekom projektn iKcnjujemo. spremljamo in dajemo povralno informacijo. Pri tem skUi>amo ugotoviti, kaj je v Sloveniji lakega, da lahko Lujim udeležencem pokažemo kot primer dobre prakse. Zagotovo je univer/aza tret je življenjsko obdobje primer» v katerem je od spodaj navzgor, iz nekega ^banja zrasla zelo močna izobraževalna dejawost, ki je neinstitucionalna. Ljudje delajo s svojim enlu/iaz-mom, saj čutijo, da se želijo učili in uporabljati izkušnje, ki so jih pridi>bili vživljciiju.« dr. Nena MijoČ nam je povo-
dila, da so vsi udeleženci konference program pripravili skupaj, saj so bili predstavniki ra/Iičnih orgimizacij, od prostovoljnih do ir-siitucionalnilt »/i^nimalo nas jc, k/ij s<T danes največje težave pri izobraŽevanju (xlraslih, Imeli smo srečo, da sla na ljubljanski univerzi v teh dneh gostovala dva eminentna profe^sc^jja, ki sla j^re-gworila tudi nam.«
Mednarodna konferenca v Velenju je bila odlično pripravljena. Si posebej so udeležence prijetno presenetili člani in članice velenjske univerze, ki so jim pripravili razstavo in prikaz delovanja v kar nekaj krožkih. Spoznali so tudi delo na velenjski glasbeni Soli, med drugim pa jih jc sprejel tudi župan Srećko Meh.
■ Bš
Udeleženci mednarodne konference so se oglasili tudi na MO Velenje, kjer jih Je sprejel župan.
Prednost kanalizaciji in cestam
V KS Tojx)lšk^a naj hi kUos komunalne infraslinkUn'e zaceli akli\ nohli /a i/fit adiijo novega doma krajanov in gasilcev - V ospr edju ludi olxslojeí '0, a za zdaj ncizkot isčeiie^ lur islične zniogijiNosli
Tatjana Podgoršek
Čeprav imajo v krajevni skupnosti Ibpol^ica za svoje potrebe predvidenega manj denarja, kol bi si ga želeli, so si pogumno zastavili letošnji delovni program. V njem so osrednjo pozomast namenili posodobitvi cesl in nadaljevanju izgradnje kanaliza-cij-skega omrežja v Lajnah, kjer so delažJD vpolnem zamahu. Za izgradnjo kanalizacije imajo le-t os predvidenih približno 24 milijonov, za œste bliz.u 13 milijonov tolarjev. »V minulih leiih smo v naši KS zaradi vlaganj na drugih področjih dali ceste na slranski lir, sedaj pa je skrajni čas, da na njih postorimo kar moramo,« je med drugim povedal predsednik krajevne skupnosti Topolšica Viki Drev.
Bo to vse, kar naj bi naredili letos? »Vse. Naložlx: sti dokaj zajetne. Sepabomo-polegome-njenega - trudili, da bi prišli bližje v prizadevanjih za izgrad-
njo novega doma krajanov in gasiLskega doma. Naredili bomo v,se za pridobitev projektne d<v kumentacije.« Kot je pojasnil Viki Drev, so zemljišče, na katerem naj bi zgradili objekt, v prostorskih planih Občine Šoštanj že izvzeli za ta namen, so o tem že pogovarjali z lastniki zemljišča, vendar pa morajo z njimi reSiti j^e nekaj manj-^ih težav. Viki Drev, predvsem pa Člani lamkaj^jega gasilskega društva, verjamejo, da bodo li prisluhnili njihovim dolgoletnim željam in poirebam po novih drašlvenih prostorih. Za dom je v letošnjem proračunu občine Šoštanj predvidenih pel milijonov tolarjev, ki pa so za zdaj ^ pod postavko «telovadnica v Šoštanju«, koristili pa jih bodo lahko lei(îs jeseni. Sicer pa so se dogíworili z občino, da bodo naložbo gradili postopoma in da bo potrebno v projekt vključiti Še koga drugegiu Poleg naravnega zdravilišča
Terme Topolšica in tamkajšnje bi>lnišnlce se v prizadevanja za bi^ljše počulje gostov po svojih močeh vključuje tudi KS. V tem okolju delujejo kar tri turistična društva, sploh zavzeto pa se vključuje v zastavljene projekte turistično društvo v sredinu knija. V jeseni st") Člani pri lipi uredQi rondo oziroma nekakšno počivališče za turiste. Tu bodo sedaj postavili šc mize in klopi. V spiet »turističnih aklivnosii« sodi še skupina, ki so jo imenovali pred približno Šestimi meseci, v njej pa so med drugim poleg predstavnikov KS Še predstavniki tu-kiijšnjegazdntvilLšča in bolni^nic^. Skupina je že preverjala možno sti za ua'ditev dodatnih nočitve-nih zmogljivi^sti. «Ocenili smo, da bi naš kraj prenese) še 200 postelj. Zato sedaj iščemo lokacijo, predvsem pa želimo izkoristili obstoječe, a za zdaj še neiz-kori.ščcne zmogljivosti. V precejšnji meri bo uresničitev teh naćrtov odvisna od nadaljnjega
Predsednik KS Topolšica Viki Orev: »Upamo^ da bomo z lastniki zemljišč našli skupen Jezik in letos že narediti vse za pridobitev projektne dokumentacije.«
razvoja bolnišnice.« Za zdaj pa šc ne vedo, kako bodo lahko stopil i nii prste vandalom, ki vz.adnjem času v lem kraju uničujejo turistične table, promet no signalizacijo, pešpoti. »Očitno .se ljudje s preveč energije selijo 'a mesta na piidcželjc. V ni'ičnem času se namreč v TopolŠici dogaja marsikaj,« je sklenil pogtwor predsed-nJc KS 'Ibpolšica Viki Drcv.
Delnice/actluni/aKL^MM/dionlce/ hartije od vrednosti/aKi^HUTe/shares
Romunija, Bolgarija« t^vaska. Srbija, BiH| Makedonija
Vse informacije dobite na brezplačnenn Oranžnem telefonu 080.12 08 in na številki 01 583 0713.
Na Balkanu sodelujemo izključno z bančnimi borznimi družbami.
FINANČ^IA p^
TOČKA

Zlati matematiki
Splošna in sirokovna gimnazija St^lsicega centra Velenje je bila pred nedavnim organizatorica 49. matematičnega lekmtTvanja srednješolcev Slovenije. Na njem jc sodelovalo 168 dijakov, predvsem gimnazijcev, nanj pa so se uvrstili na osn(wi doseženih točk s predhodnega izbirnega tekmovanju konec letošnjega marca. Med lekmiwalcí so se izkazali tudi dijaki š<'»le organizatorice lekmwanja, saj so od petih kar štirje osvojili zlato priznanje. In kaj so povedali níijboljši mi:d najboljšimi?
Rok Ili1l)ćir.
»Seveda scni zadovoljen, ker sem med približno 43 tekmovalci drugih letnikov osvojil zlato priznanje. Bera tt^čk je bila skromna, a sem kasneje ugotovil, da ludi drugi niso imeli bistveno več. Naloge so bile kar težke. Na državnem tekmovanju v matematiki sem sodeloval prvič in zame je lo bila nova izkušnja, ki mi je obogatila matematično znanje. Nanj sem se malo bolj vneto |")ri-pravljal v zadnjih dneh. Uvrstitev me jc presenetila. Ne vem pa, ali je morda ludi mojega mentorja Branka Krstu-kwíča. Za nagrado sem dobil petico in vse kaze, da bo tudi v spričevalu pri matematiki zapisana ta ocena.«
Kai}ii Bla^iis:
»Poleg zlatega prÍ7nanja sem dobilaŠe tretjo nagrado, kar pomeni, da sem bila v skupnem seštevku vseh tekmovalcev tretja.Tekmovala sem med prvimi letniki in tudi prvič sem preverjala matematično znanje na lakem tek-mwanju. Na šoli smo dijaki, ki imamo radi matematiko in ki želimo pridobiti več znanja, kol gfi lahko pri rednem pouku. obli-kiwali matematični krožek, v katerem smo se pripravljali na najzahtevnejšo preizkušnjo. Kljub temu me je presenetila že uvrstitev na matematično državno tekmova-

nje srednješolcev, še toliko bolj pa zlato priznanje. Zelo sem bila vesela. Verjamem, da seje skupaj z mano veselil ludi mentor Branko Krstu-lovič. V spričevalu se bo sve-lila petica iz matematike, a ne samo zaradi uvrstitev na dr/avnem tekmovanju.«
Pťlcr licndcro:
«Na matematičnem lekmtv vanju srednješolcev Slovenije sem sodeloval že večkrat. Kljub temu da sem osvojil zlato pri/nanje, z TcruU ta lom nisem bil najbolj za-d ov o I j e n. Sem sposoben naredili Še kaj več. Naloge za dijake tretjih letnikov so bile res zahtevnejše, so me celo malo zmedle, a sem vendarle zbral dovolj toč'k za /lato. Nanj sem se pripravljal pod mentorstvom Sonje France. Sedaj je pred mano Še en lest, sodi pa v splet priprav na mednarodno matematično olimpijado. Lani sem kol član ekipe srednješolcev matematikov iz Slovenije že sodeloval. Nisem dosegelvid-nejše uvrstitve, je pa slovenskii ekipa v skupnem sešievku bila najboljša doslej. Letošnja mednarodna matematična olimpijada bo v Mehiki v začetku julija in do takrat bo potrebno rešiti še kar nekaj nalog. »
Vúl&á Splliilj_
«Tudi ziime je bilo s(^deIo-vanje na državnem tekmovanju nt)va izkušnja, ki mi bo zanesljivo prišla še kdaj prav. Di^ežen re-zulial na njem pa nov izziv. Obiskovala sem matematični krožek pod mentorstvom Branbi Krstuloviča.ne zaradi tekmovanja,ampakker imam rada matematiko. Trud ni bil zitman. Iakšnega uspeha nisem pričakovala, sem ga pa vesela, ker mi daje zadovoljstvo, potrjuje, da sem na pravi poli. V osnovni šoli sem že .sodelovala na državnih tekmovanjih učencev, v konkurenci srednješolcev pa sem preverjala svoje znanje prvič. Potrudila se bom, da ne tudi zadnjič. Primerna uspehu je bila seveda nagrada.«
MTp
FORIOTmKO
mwmmmmsMímámiM mmmnmipmmrm
■la
^ZENSKi!m@MK&m
R&M
uámpmmmsm
0BJŠČITE:

4D ft «.«.CtlOirlU
mp^FjiPsm
GRAVEN SODlSéS^

■m
munn

Že šestic bronasti
Za inosaiii pevski zbor (Joi'eiije ludi ta so/ona iispcsna - Nairaje zapojojo slovensko ljudsko pesem - Z veseljem pričakujejo še kakšjuífía pevca
Tatjana Podgoršek
Pred nedavnim je na /ahiev-ncm itfkmovanju Naša pesem v Mariboru med 24 zbori nasiopil ludi mešani pevski 7bor (iorc-nje. Na lej prircdiivi je sodeloval Sesiić in prejel bronasto priznanje, pričakovali pa so srebrno, «ludi lokral smo dobili med dobimiki bronastih priznaj najvce točk in pevci radi
imajo radi pesem in ji namenjajo svoj prosti cas. Mislim, da je tako ludi prav,« je povedala zborovodkinja Kiitja Gruber. Za lekmcwanje v Mariboru sose odločili po šcsiih Iciih premora na pobudo ?irije na regijskem zborovskem lekmovanju v Žalcu. Na njem sc med zbori iz k(^roŠke in celjske regije (îo-renjčani osvojili zlato priznanje. Zlati so bili v minuli sezoni šc na
Katja Gruber^ zborovodkinja: »Program zbora je raznotik, najraje pa zapojemo s/oven-sko ljudsko pesem.«
koncerie, na kaiere se seveda ve-.sino pripravljajo, Do konca te sezone naOriujejo še zakljuCni koncert, na katerem bodo [jubi-leljem zborovskega petja prcd-siavili ves program, ki st) se ga naučili v sezoni.
In kaiere pesmi pogosleje uvr^'ajo v svoj program? »Taje rií/nolik. Poleg slovenskih umetnih in ljudskih pesmi radi posestno po zahtevnejših skladbah iz obdobja renesanse, romantike, manj nas zanima sodobna zborovska glasba 20. stoletja. Veliko pesmi je tudi lakih, za kaiere pevci pravijo, da so jim pisane na da^o. Običajno so lo priredbe filmske glasbe, zabavnih skladb, gotovo pa najraje zapeljemo slovensko ljudsko pesem.«
Kol je Še povedalii Kalja (rru-ber, kmivarjalnosii in uspehom precej pripomore tudi pokrovi-
Z nastopa na letošnji velenjski reviji (Foto: vos)
povedo, da se po pclih naslo-pih, na katerih jim je malo zmanjkalozH srebro, želijo oki-lili / nekoliko Žlahinejšim priznanjem, Želja se nam ni uresničila. Konkurcnca je bila prehuda. Ko smo poslušali druge zbore, smo uvideli, da je bila siroga žirija pravična. Naš zbor ima sicer dolgoletno tradicijo» vendar pa v njem ne prepevajo naučeni pcvci, pevci, ki bi ?eleli posegali po vrhunskih rezultatih. Prihajajo ljubitelji zborovske ustvarjalnosti, ljudje, ki
mednarodnem tekmovanju v italijanskem mestu Riva de Garda. Sicer pa Kalja Gruber meni, diije bila ludi la sezona/a zbor uspešna. Kajti ne smemo spregledati, da so v lanski ostali brez kar nekaj pevcev. .Septembra seje zbor res okrepil z devetimi novimi, ki pa do lakral še niso nikoli organizirano peli, kaj šole nastopili na tekmovalnem odru. Z veseljem lelos sepiem-br<L ko bodozačeli ntwo sezono, pričakujejo še kakšnega pevca, koncerte in nastope se pri-
pravljajo dvakrat na leden, v začetku <^kiobra pa običajno odidejo na vikend priprave v toplejše kraje, na katerih se učijo programa za tekočo sezono. V zadnjih Še.slih sezonah, odkar vodi zbor Kalja Gruber, so ubrano zapeli na turnejah v Berlinu, Parizu, na Dunaju, Grazii, gosliwřúi so po Sloveniji. Ta mesec pa jih bo pot vodila na Madžarsko, kjer bodo nastopili na velikem pevskem festivalu v počřistiiev visoke obletnice mesta Segel. Na štiridnevni turneji b(xlo imeli štiri
lelj - delniška družba (rorenjc, ki ima za njihiwe potrebe veliko razumevřmja, Letos jim je po sedmih letih med drugim omogočila nakup novih oblek.
Načrtov za prihodnjo sezono še nimajo izdelanih- Vaje, nastopi, koncerti in gostovanja so železni del program, ki ga ne nameravajo bistveno spreminjati. Kar nekaj Časa »visi v zraku« turneja na Poljsko. Predvidevajo, da se bo to zgtxlilo naslednjo pomlad.
Kavčnikova domačija spet vabi
Čepiav čez zimo ni povsem samevala, je v nedeljo ui^adiio spel odprla vrat a -Domanja je biser kmečke at liiLckturc, ki očara obiskovalce
ZaviHlnJť na<] Šoštanjem - V
nedeljo, 1. maji», je uradno odprla vrata v letošnji sezoni Kavćni-k(wa domačija v Zavodnjah. Z^-njo strokovno skrbijo v Muzeju Velen je, zalo sm(^ za predstavitev domačije in tegii, kar nudi, prosili direktorja Mu/eja Damijana KJjajiča.
Najjirej nam je ťwvežil spomin in nam predstavil ta kulturno zgodoviaski spomenik. »Kavčnikova domačija je res biser kmečke arhilekture nn Slovenskem, tako pravijo mnogi zgtv dovinarji, rcstavratorji m etnologi. Dejansko gre za 4fH) lel staj o dimničnohlšo, kijepredhodnica
črne kuhinje. Pravijo, da je ena najstarejših evropskih Še ohranjenih dimnic- To je izjemen objekt, ki se je na sre6"î ohranil v teh naših krajih. Nanj smo zelo po-nasni, pa tudi vsi, ki ga obiščejo, so z ogledom zadtwoljni.«
Za najavljene obiskovalce odprejo domačijo tudi pozimi, leUs so jih že našteli 500- Sicer pa je uradno odprta od 1. maja pa do jeseni. »V zadnjih letih so nam izkušnje p)kazale. da prve tri dni v tednu ni veliko obisk(walcev. Ziito bo redna cxlprla od četrtka do nedelje» cxl K), do I7.ure.Takrat jc naš vodič stalno prisoten na domačiji- Sicer pa je tam ta-kral, ko imamo najavljeno skupino.«
Izvedeli smo Še, da ogled domačije traja različno dolgo. To je odvisno ludi od inlca'sa obiskovalcev. »Nekaterim tudi kaj skuhamo, speče mo, pripravimo program- Sicer pa obisk izgleda tako, da si lahko ljudje v miru ogledajo dimnici') s celično sliko, gc">spodarskim posUipjem, okolico domačije, ki jo posku-^mo uredili tako, kot je bila od ne-
kdaj. Obisk lahko traja pol ali pa dve uri, odvisno od obiskovalcev,« smo i/vedeli.
Ob koncu nas je zanimalo, kako so prezimile rastline na zeliščnem vrtu. »Dobr<^, ker so prilagojene življenju na 800 metrov viSine. Tudi zato je treba vsako letovkížiti precej sredstev v obnavljanje domačije, saj vre-
menski pogoji čez zimo naredijo precej Škode. V teh dneh obnavljamo ograjo okoli vrla in domačije, popravili bomo slranisče, na objektu domačije bomo oprJMli še nekaj vzdiieval-nih del. Računamo, da bomo končali v prvem tednu maja.«
■ Bojana Špegel
Hâvànikova domačija je vsako pomlad potrebna manjših vzdrževalnih dei, saj zime na 800 metrov nadmorske višine velikokrat niso prijazne kar 400 let staremu objektu. Pomiad
pa se že pozna tudi v njeni okolici.
F'ETff iCOLOJSTA.
Od proslave do proslave
Za .Kenunai'sko nah^o smo monili takratni hntd izdelati svoje družinsko drevo. Tuku naj hi se l^odoči zgodovinarji, v kolikor se še nismo, pn'ić spopadli z iskanjem in njjoruho z^^clovinskih virov, pa nuj IhkIo linslni, pisni a/i arhivski Nupo\'edalu sem lo-rej ncilelj.s'ki oi)isk pri enem od najstarejših in za niz/ago dnižin-ski h povezav najprikfadnejs^ifi Članov mojega šir^egu sorodstva. Veje na ilre\'esn so se širile in po končanem brskanju še v arhivu so bili sirici in tete z Jelkom zadoi'oJjni. no. moj indeks pa tudi Vedenje starega sUrica se je še zadnji hip prefih na papir, kmaht .smo se namreC od njegu /)oslovili AU /v iyiío dndhisko dre\ 'o brez njegove pomoCi enako aH bi katera veja manjkah, ne vem, prav gotovo pa bi bilo sestavljanje težje. Zzgodo\in.skiPUviri je namret^ tako: kolikor zgodovinarja' jih ol>-deluje, toliko i/Kerpreladj dobimo. Neizpodbitno pa je, da morajo vsi težiti k iskanju resnice in hiJi z^n 'ezani znanstvenemu uparatiL Kíikíi.K ko/^ičijo ix)menil)ni datumi ta ki)f tec aprila in začeteJc moja! 2ti aprila je fninilo % let, odkar so sileAntante ix>dpisSule v Londonu tajni pakt z hakjo. V. njim se je slednja obvezala, da /w na-j>oyedala wjnoAv.síro-(}ogí?>ki v zameno pu od Velike Hriia}iije in Ru sije dosegla ohljid)o. da l)o po znuigi dobila stniteške meje na Južnem Tirolskem, na Primorskem, vïsiriin Dalmaciji I ha dni kasneje je Janez JaruŠa govoril na Mali Gori pri Ribnici oh dne\'u ustanovitve OF27. aprila 1941. Še dol)ro. da je praznik oh i>mz-novanjti pn'ega maja razjHitegnjen na dva dni. Ta dan je mednarodni prazniJi dela, a je obenem ludi dan, koso IVarnu/daJA in IX. Korjifis slo enske wj.ske v .sodelovanju z domaČimi partizanskimi enotami osxohxliU j'rst in Goňco. tega dne pa se spominjunyt) tudi kot dan vstopa i^loyK'nije v\'eltkoe\'ropskodna\ï\o. VćeniJ,so se morda mimoidi>ùi ob ve\enjsk£m Titovem sfwmenihi sfwmnili du maršala že četrt stoletja ni več med žis'imi, (hnm, 5. maja, pa je obletnica u.suino\ iti'epn'epovojne.slovenske vladevAjdo]'šani, kar Iwmo zaznamovali s proslavo 7. ffwja. Tri dni pozneje iwmo f?roslavljališeŠestdesetleinicohjpindacije Trvljega n/jlia i/i uradni konec dmge svetovne wjne na irropskih tleh. Kaj Še komentiniti v lem vrtincu datumov, pri proslavljanju in si>ominjanjn? Naj nanizam nekaj qyizod in misli, ki se mi prepletajo v glavi ob njihovem na.šievanju. Najprej bi zapisala, da se sploh oh spremembi razmerij med političnimi silami r naši dnavi tudi na področju zgodovinske vede in iiiteq^retiranju zgodovine dogajajo stvari, ki ne morejo hiti v j^nos pravni držtnt Stvari so prif>eljane tako daleč, da je ,skii-pina slovenskih zgod(n'inarje\'podpirala izjaw, v kateri med dni-gi/n izrttžajo zaskrbljenost, da je po.stala zgodovinska veda deklo državne in íx>litÍCne oblasti, do je moralno očiščenje zaradi preteklih dejanj sicer do!)rodošlo, Če ne sluzi dne\'n i politiki in želji po zamenjavi ene >*resnice^ z dnigo. ihjdpisani Ludi opozarjajo, da je o določanju pmznikov nujna pretehtana strokovna nizpnrw, da se nikakor ne stri/tja jo z naj)ovedaninu k(ulrov.skimi sprememlxjmi v duhu vladnih napoti! in da vseshqxtjvodi v ne-znanstvc^io.st in podrejanje zgodovine politiki Svoje misli nadaljujem, da je potrebno Se enkrat poudariti, da tako kol kolal)oracija z rutcističnim, fa.<L'itičnim ali če hočete rasističnim režimom nc opravičuje jMvojnih obhisii za poboj do-mobrancev in ch'ili.sloy. poboji domobrancev absohano ne morejo hiti argument za diskreditinuije odjyomiškega í^banja! Za konec še beseda o izgubljanjii priče\'alce\' naše polpretekle zgodmine. Tudi zgodovine Šaleške doline. Ob wem spaštovanju in ohntnjanju .spomina na pretekle dogodke in akterje so v prinietu \'edno vrtečega zgodo\inopisernskega kolesja pastavljeni pred vedno nova inieqyretiranja.
m Ana Hladnik

TRQOVêNA KOŠARICA Pemovo 17a (pri Veliki BireSici)	
V»tmf0ns oa/ 572 BO BO	
Mckar500 ZSkgvvrBCI	1.800,DO
Ariel 15 kg samo	5.590.D0
SirupameiânjeS}	1.39D.D0
8rM za mucd Fnsides 2 kg	990.00
flastBnskû olje Frlota $ t	samo 999,00
Krmni tefimen i m	3S,90
2i Di^aianid SDI Cv9tal	799,00
	1.190.00
Krmna koruza 1l(g	36.90
Travno seme 10 ko	8.990,00
Pnow, tetůfon: 6 728 080 Pe^ telůfOfí: 891 91 40
Qaberke, tefefon: 8913210
www.trg<?vinů^kos3rica-sp. si B'/nH: kDSêr1cs^otl8.net
Ma CVerUČMO-DAÍlILMeM ODDELKU vas čaka bogata izbira darila posode in cvetlic za zunanic in notranjo ureditev!
*m VARČUJE, ŽE 15 LETir Xtel BÍUPUJE!*

107,8 MHz

Glasbene novičke
»Praznujem vsak dan, ko se zbudim!cc
Je pravi /gorncjsavinjčan, da ne bo po-molc -/.Hilrcčan. Mcndiije toirebasirogo [{tùiii. Slar je bil irl leia. ko se je njegova družina preselila v Lokovico, naio sam v Velenje, pred 11 Icii pa sc je s svojo družino ^nova vrnil v okolje zgodnjih oiroikih lel. Iz Spodnjih Kras se jc Marjan Shipnik dolga leia vozil v Velenje z av-lobusom, zadnji Čas pa spoznava, kakc^ je »nobel« biti neodvisen od javnih previdnih sred.slev.
Marjan je eden od leio^jih jubiianiov na NaScm Času. iako kol njegova radijska Selica Mira bo ludi on podal roku Abrahamu. Pripravlja za dogodek kaj posebnega? »Ne. Praznujem vj>ak dan, ko sc zbudim in ugolovim. da mi nič ne manjka. Sicer pase bom pustil presenetili,« je odgovori!.
28 lel ji tonski lehnik na Radiu Velenje. Večinoma dežura ob popoldnevih, ob lor-kih in soboiah dopoldne pa je na dopoldanski izmeni s ionskih tehnikom Dniganom Berkť-njučevići'ni. 20 lei je dežural tudi ob nedeljah. »Kar se radijske tehnologije li^ie, se je v teh le-lih ogromno spremenilo. ( 'e sem hoiel zadeve uporabljati, sem se moral nenehno učiti, Današnja tchnolo^ja je super za montažo pri-sj.JCvkov,kci so li laliko kakovtïstnejSi,/a predvajanje pa je hi! boljSi prejSnji način. Od tehnika je zahteval več ustvarjalnega dela, več znanja, sprelnosli. Danes pa vneseS podalke v računalnik, on pa dela dalje.« Marjan najraje moniira oddaje (Irenin Lunin kaleidoskop, iz šolskih k;opi...).Bolj je/abievna, rajžijoima.
Menda mu skoraj tako kot radijsko delo gre od rok tudi gos pod i njs Ivo. Je oče in mama ircm nadebudnežem: študentu Vřisju. ki dela
Msrjan najraje dežura skupaj z íreno in Karmen
vozniški i/pit. čaka nazapaslitev in na nadaljevanje študija ob delu na visoki šoli za računa-lnii>lvt5 in informatiko v Mariboru, hči Vesna nesirpno pričakuje obvesiQo, ali je sprejeta na srednjo veterinarsko ^olo v Ljubljani aU ne, sin Andrej pa je že sprejet na Poklicno in tehniško elektro in računalniško i>olo navelenj-skcjn:^>lskcjn ccntiu. Marjan piavi, daje nje-g<w prosli čas likanje» pranje, kuhanje, skrb za hišo, njegova spr<«iiiev pa vrl, sadovnjak in gobarjcnje.
Kaj mu gre mi radiu najbolj na »živcc«<? »Ne smem povedal»« jc šc povedal in »spustil« avizo Radia Velenje, kajti ura jc bila 14 in čas začetka popoldanske (xidaje na valovni dolžini l{J7,SMIIz.
■ T p
na kratko
JAN PLESTENJAK &EVA
Uspešnica !z peUa do raja, ena največkrat predvajanih $k!adb v domačem radijskem etru, je doživela svoj remix. V nekoliko drugačno preobleko jo je odel Dr. SilvanoOJ.
COIONIA
Skupina je material za video-spot njihove trenutne uspešnice Nema nade posnela v Sloveniji. Snemali so minuli teden, spol pa bo na ogled čez dobrih šlirina-jsl dni.
LARA BARUCA
Po kar dolgsm premoru že ležko pričakujemo izid prvega singla s prihajajoče čelrle plošče Lare Baruoa. Naslov novega izdelka bo Mindhdcker.
BILLY'S PRIVATE PARKING
Njihovo ploščo pričakujemo ze kar nekaj časa. Glasbeni material je menda že posnet, čakajo le še na dokončanje ovitka in tisk. Naslov albuma bo Insomnia.
PREZRTI
Skupina stem pesimističnim imenom je dokončno razpadla. Vzrok: različni pogledi na na-daljevanfo 8kupne glasbene poti.
íVIďilďh spel na vrhit
Ameriška pevka Martah Carey je navdušila svoje oboževalce 7 novim albumom Eman-eipalion Oť Mimi, s katerim sc je povzpela na prvo mesto ameriške glasbene leslvk^e. Manah želi postati tudi avtorica otroških knjig, zato pripravlja nadaljevanko Automatic Prin-ccss. ki bo temeljila na spominih \2 otroštva. Slavna pevka je nedavno v Londonu praslavila 35. rojstni dan, na promociji albuma v New Yorku pa se je pojavila v družbi znanega ameriškega raperja P Diddyja.
Klul)sk[ niaicUííH
Radio Šludenl tudi letos r4\z-pisuje natečaj zz Klubski maraton. Komisija ^asbcnc redakcije radia Ši ude nt bo napt>dlagi razpisa izbrala Šesl izvajalcev, ki jim bodo omogc^iJi žive k<^n-cerle na Radiu Žludeni, snemanje v radijskem studiu, koncertno turnejo po mladinsicih klubih in cenlrih v Sloveniji icr nastop na zaključni prireditvi v Ljubljani. Klubski maraton se
bo začel zadnji teden septembra in zaključil v zacelku novfmbra. Prijavo z vsaj tremi posnetki, kratko predstavitvijo in navedbo glasbenih Í7ku.šenj ter kontaktnimi podatki je polrebno poslati do 25. maja na na.'ilov Radio Student, Glasbeno uredništvo, za Klubski maraton 1)5. P.P 4252, inOl Ljubljana.
Vse bolj MUťi ťol(l|)Jgy__
Britanska skupina Coldplay bo 6. junija, tri leta po objavi zadnje studijske plošče A Rush Oť Blood To The Head, izdala novi^ pkiŠčo X & Y, s kalero bodo obrnili nov list v zgodovini rock glasbe. Tisti, ki so ie imeli možnost slišati prvo uspešnico Speed Of Sound, se v en glas strinjajo, da je bilo trileino čakanje vredno in da so Coldplay šc enkrat več pre.se^i pričakovanja in ustvarili še eno izjemno ploščo. (*oldplay so edina britanska skupina, ki se ji je poleg Beailov uspelo v prvem p(ï^kusu iwrsiiti na ameriško Ic-stvico singlov Top 10. Njihov novi singl Speed Of Sound se je Uikoj po objavi znašel na osmem meslu Billboardove le-
stviee (Beatli so bili leui 1968 s J icy Jude deseti), čeprav uradno sploh še ni izšel. Visok položaj si je izboril s pomočjo radijskih predvajanj in interncla.
Aerodrome festival
Ljubitelji mega glasbenih dogodkov z velikim številom nastopajočih lahko konec tega me-scca obiščejo Dunaj, kjer bo zadnji vikend v maju tudi letaš potekal eden največjih evropskih glasbenih festivalov. Aerodrome festival bo v Wiener Ne-u^tadtu ponudil izbor zasedb, ki v mednarodnem okolju ui^ivajo veliko pc^pularnost in veljavo. Med 26. in 28. majem se bo na dveh odrih in v dveh prireditvenih šotorih zgodilo več kot 5(1 nastopov. Na posebno povabilo organizatiuja bo nastopila tudi .slovenska skupina Backstage. Ljubljanski new age punk irio bo tako prva slovenska skupina, ki bo nastopila na tem festivalu. Sicer pa bodo letos v ospredju nastopi zasedb Rammslein, The Prodi^^» Incubas, The I lives in .Slipkont, Sick of it All, Limp Dizkit in Asian Dub Fundalion. Pričakujejo tudi bende Papa Ri>-ach, Turbonegro, Within lemp-lation, DogEiil Dog, Ekolmorf, Paradise Lost in Eda Maajko.
Jam i roquai v Sloveniji
26. junija bo v dvorani Tivoli v Ljubljani v okviru turneje Moons & Stars nastopila slovita
skupina Jamir(X|uai. Jamircxjuai bodo na svetovni turneji predstavili novo ploščo Dynamite, ki izide 6. junija Skupina in njen karizmatični lider Jay Kay sc bodo sUwenski publiki predstavili prvič, nedvomno pain) Ljubljana in Slovenija deležna izjemnega koncerta in dobre zabave, .lamiroquai so doslej prodali 16 milijon<iv plošč in ob tem prejeli številne glasbene nagrade: gram-myje, MTV Award, UK Brit Award, MTV Best Album of the Year... ter zasedali najvišja
mesta na mnogih lestvicah v Evropi. Vstopnice, v predprodaji po 8.5(H3 SIT (na dan koncerta 9.500 SIT), so ze v prodaji.
Kini|8loiil so wf^W kocko
Kar nekaj časa je ze minilo od izida izredno usj>ešnega projcktči skupine Kingston Republika Banana (2003), ki je navrgel malo moije iispc.šnic. V teh dneh so Kingston! objavili novo skladbo, ki ho prav gotcwo uspešnica letošnjega poletja. Njen naslov je Koeka je padla nate» posneli pa sojo v studili TOM pri klwiaîu-ristu Zvonelu Tomcu. kije tudi aranžer skladbe. Glasbo in tekst je napisal Dare K<turič. Tokrat so latino obarvani .skladbi dodali ščepce balkanskega pridiha, za katerega so odgovorni »-irubači«, ki prav tako prihajajo iz Idrije in imajo tipično idrijsko ime Pulrovke.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE	:
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko	#
slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30	^
in po poročilih ob 18.30.	^
1.	COLONA feat. HAREM • Nema nade	^
2.	MARIO íeat. JAOAKISS - Let Me Love You	^
3.	MELANIE C • Next Best Superstars	^
Nems nade je nupovedni single novega albuma pri-ljubljene hr\aške zasedbe Colonia. Skladba je nastala v scdelovanju s turtko skupino Harem, s kalert) se bo skupina Co-Ionia tudi predstavila na Hrvaškem radijskem festivalu. Novi album bo izšel preclvidorr^a v mesecu juniiu, to pa bo že njihov sedmi studijski album.
i ' f A
LESTVICA ÉmáŠÍE (EMmiE
Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Maš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo. 1.5.2005:
1.	ALFI NIPIĆ: Ostal bom muzikant
2.	ČRMA IvIAČKA: Našakelnarca
3.	UNIKAT; Prešmentana ljubezen
4.ATBLŠEK:	Zdravica
5.	OVOJĆICIV+V; Navihana deklica
Predlogi za nedeljo. 8.5.2005
1.	ALPSKI: Moja Micka
2.	JASMIN; Sedem lel
3.	KOREMINE; Čriček
4.	ŠTIRJE KOVAČI: Jajca so jajca
5.	ŠIBOVNIKkTpkottip
■ VJUGrabner
10
VRTILJAK

5. riiaja 2005
1'razmki. pravljično lepi - vsaj kar so vrcmonn liro, ^ so 7A\\ mimo, spomiiii \y<\ osiajaio. Tudi i.isl i, ki iil) je na poti lui Crasko j^oro nje! naš ('\ vk. \!c(i po-lioilniki. ki smo iili na proiivefer praznika op<iyili žo na kr('So\'anja na (ioriri. so liili liicii (iru/inskl prijatclii Kal)ir'o\i in lirasiolovi.
l\)\ iini je v prijomom klcprtu minovala hitro in prijetno, saj sircr řas liitljo. So pač. kol, vor ina npo-kojonocv. vodno v časovni sliski.
Ko so srečata Aloiz Poni^ok in i lerman Majcen, si imata vodno kaj povedali. I^riznala, da včasih tudi kaj »p()sinirala<ï. saj se, koneo kon-oov. kot (iolsoiotna Velenjčana spomnita marsičesa iz zi>(Kiovine mesta, Oha sta še vedno zelo aktivna, \lairono\ a domačiia v Slarein Volonin pa ie vsako poloi.je drugačna tudi zaradi številnih rož, ki io krasijo. In mizarskih izdelkov, ki jih v svoji delavnici še vedno z vesoljem izcloinio mizarski mojster llormaii.
4
Takale prisrčno je l)ilo eno od srečanj na poli domov z (iraške gore. Branko Amon. sekí^etar sindikata SKRl. je nanin^č pozornosl vzbujal z balonoHK na katerem jo bil srček. Dobil f^a je na (iraški ^ovi, |}rav lahko pa jo. da je hil prav zaradi njej^a z mislimi že pri svojdii \l)ra-hainu. ki ^a ho srečal junija. Ali pa niorda prav zaradi tlsî(^ga srčka iVà balonu, ki mu je misii ponesel tned ohlak(\ Zagotovo so bosta z njim veselila tudi vnuka Luka in Jaka, na katera je zelo ponosoa. ()nacl\'a pa na dediia.
Rentgenski vhl
Ruski znanstveniki/airjujejo, da neko dekle, ki una rentgenski vid. zlakolo/a/na (udi nc)lra-nje pogodbe Ic oh pogledu na fotografijo.
Njene nevcrjeinc zmo/nosii so odkrili med preiskavami, ki so jih izvajalijaponskislr(>kovnjaki, da bi se naučili kvalíieino uporabljali njen regenlski vid pri /dravlj<inju ljudi in živali. Naio so ob gledanju fol(^grafjj ugo-tovQi. da lahkt> doklica uporabi svoje rentgenske sposobnosti iji pogleda v notranjost človeka, enako, kol če bi stal pred njo. Tudi če je slo le za CoiografijiJ s potnega lista ali osebne izkaznice, je dekle pri pacientu prepoznala raka na jetrih in pri drugem artritis.
Poročila o rentgenskem vidu 17-letne Natalie Dcrakine so znanstveniki vsem svetu dolgo obravnavali 7 dvomom. Do sedaj 7nanslvcniki s ic^ii. ki so jih izvedli v njeni domovini, v ZDA in na Japon-
skem nc morejo pojasniti njenih ncverjelnih spc^obnosti.
Profesor Yoshio Machi s tokijske univerze, ki se je specializiraj za pmučevanjo nadniu^av-nih sposobnosti človečkih bitij, je ptwedal: »lAedli srao celo paleto testov in neverjetno smo se začudili, ko smo agotovila, da ima zmoznost doU>čili diagno/o fe s pomočjo majhne fologralljc.
Njen dar ni le rentgenski vid. ampak tudi nekakšna moč, kije ne znamo pojasniti.«
[\aniesto
/obo/.clra\nika - robot
v ZDA m Evropi nameravajo v prihodnjih dnah preizkusiti zobozdravstvenega robota. (îre za prvi poskas popolne avtomatizacijo zolx)zdravsivenih postopkov.
Robota je nizvilo podjetje Tac-tile Technologies v Izraelu. Usposobljen je za iTvajanje vseh, tudi najbolj zapletenih postopkov zdravljenja zob. Lahko ho pulil 7x)be, N'stavijal umetne zobe
in mostiOke, proteze itd.
Kreatoiji robota so prepričani, da bi sc tako lahko zobozdravstvene usluge v prihíxJnje znatno pocenile.
Zemlje sc ne vidi vcc
Astronavt i, ki so sc vrniJi z mednarodne vesoljske postaje, opozarjajo, da se nekateri deli našega planeta po novem ne vidijo iz vesolja: a.stronav(i z Med-


naR)dne vesoljske postaje ISS opozorili Zemljane, naj pazijo na svoj planet, ker se /uiradi onesnaženja atmosfere nekateri deli na-<ega planeta iz vesolja sploh ne vidijo več.
"Iz vesolja se vse vidi jasneje. Žalostno je gledati, kaj sc dogaja na Zemlji. Gosli oblaki dima prekrivajo naravne oaze in jili one-snaî^ujejo," je povedal ruski kozmonavt Saližan Šaripov, ki se je v ponedeljek skupaj z ameriškim astronavtom Lcroycm Chiaom in Italijanom Rober-

tom Vittorijem z ISS vrnil na Zemljo. Po Šaripov ill besedah človek "šele v vesolju dojame, kako krlika je nača Zemlja
Ka/.krile skrivnosti spanja
Znanstveniki so odkrili gen, ki igra ključno vk>go pri spanju.
Gen nadzira pretok kalija v celice in tako omogoča ljudem spanje. Pri ljudeh, pri katerih delovanje gena ni pravilno, se pt)javijo motnje v spanju.
Gen so odkrili med proučevanjem sadnih muh. samo odkritje pa bo nedvomno v veliki meri pripomc>glo pri zdravljenju ljudi s spalnimi motnjami.
iiaponsid iiradnilu l)re/ kravat
Vladnim uradnikom na Ja-pcînskem se obeta zanimivo p<'>lelje. Letosjim nebi) treba
nositi suknjičev in kravat.
Pobuda je prišla od japonske vlade, glavni namen pa je okrilje-varstveni, saj naj bi tako prispe-ViiJi k manj.ši emisiji toplogred-nih plinov. Nova pravila oblačenja l"K)do veljala od junija do avgusta.
'lako se bt)do med drugim tudi člani vlade sej in novinarskih konferenc udeleževali oblečeni v srajce in hlače, Ic ob irskih tujih diplomatov boJo oblečeni lormalno.
Ker bodo uradniki manj oblečeni, vlada upa, da bodo lahko izključili klimatske naprave in (udi tako pripomogli k o h ran in-i okolja.
I

eSB&EOiH
Poproznična
Ker mnogim 1. maj vse »manj /a I. maj vse manj diši tudi po prire-ditveniii prostorih!
Samo da bo!
Kmalu naj hi l>il<» /nano, uli i>od<) mludi VeUnjčani dobili skďte purk v Sončnem parku ali v letnem kopališču. Mladi bt raje imeli v Sončnem parku, a jim l>o tudi pni\; če Iki v huzťnu - .samo da ne pade v vodo!
Brez sej
Maj Je mesec ljuhe/iii. Zato v tem mesecu pri nas nebi smelo biti sej držav« neisii /I>«»r4i« In še kakšnih.
Barvno na črno
Pm\ij(», daje v Šoštanju veliko Črnih prikiopov na omre/je kal>elske televizije. Taki	imii,jo giede n«) plačilo najlepši» banm» sliko.
Zeleno leto
Dh bi tudi p<»leti pnšio nil Golte čim več obisku-valcev, so v vodstvu letošnje leto proglasili m /«leno Jeto. Verjetno pa hi le Inli veseli, če bi bil konec že iHřl.
Težko delo
Vladati ni lahko. Premier.lanša je že po nekajmesečnem vladanju dobil kilo.
Zanesljivost
»(îasikî so zanesljivi ljudje!« je ub /I ate m jubileju /^rnjesavinjskih gasilcev dejal poslanec Mirko Zamemik. Mnogi so c»b tem meniliv da hi bib dobro, če bi lahko to fr-dili tudi /jx vse drêi^ ae po« slance.
V Evropi
Ocene n tem« kako nam gre po letu dni« odkar smo člani iilvropske zveze« so /elo različne. Politiki v javnem trdij<K da mim gre lK>lje« mno}^ navacini delavci "selitv e'' ne čutijo: kot dasoševedm» mi Balkanu.
Po zeml|i
Minil je dan Zemlje» Zdaj lahko spet leto dni po njej spet teptamo!
Udarno
V Velenju lM>rao v pime* deljek udarm» proslavili dan Evrope. Osrednji Titov trg Ixklo/^sedh Span« ski borci: s Perom Lovšinom.
Naj živijo barve!
(las /a zasćKlilev Iwlkoîiov in Um'hs šeHo ptlhaja - lj(^los so inodiie piav vso harv(î
Vylenjcí - Agronom Sim<m Ogrizek JZ PUP-a nI le velik Iju-bjiolj cvcija,jc luUi strokovnjak, ki znasvtíUwali pri posaditvah in negi okrasnih rastlin, /alo smo gii ludi preti lelošnjiin cvetličnim .sejmom, na katerem aklivnosodeluje že vw oJ zadetka. piwa-bili na klopci, ki naj vam ptv maiî<i pri izbiri leUKnje posaditve balkoncw, k'ra.s in okolice hi^ Ka/c*m KO íeios irtiidi zo hcttkon' sko cvfftjti^ kako naj .ve IJuifJe odločajo?
»lako kot vsako leto jc tudi Ic-los izredm"» pe^^ler izbor r<Ktlin za zasaJilcv balkt^nov in leras, gredic in vhodov v hiše. Pe.strosl barv, barvnih odlenktw daje S-iri^ko mo^jiosil ij^ora. pa vendar bi dejalv da se pri izbiri osre-doiocimo na to. kakSno lego imamo, kakšna je arhitektura hiše-ograje na balkonu, bar\'a fasade ... Šele na osnovi tega izberemo kontrastno barvo cvetja, ki bo najtKilj izrazna. Kar sc barv liée, ietos velja, da iahko izberemo tisto, kar si ?.elimo. Vse barve modne in ircndtwske. pavendarle pt^skušajmo na balkon posaditi odtenke ene barve ali dve konlraivlni barvi. Ena naj bo vodilna, druga dopolnilna, kar daje (čudovit barvni mozaik. Takšen balkon ali terasa je markantna od daleč in lepa od blizu.«
Katere balkotiske roža so pri fju' deh najbolj prîljiihIji'nvT »Sc vedno pel argon i je. Tudi mi smo vzgojili največ sadik prevcšajočih in pokončnih pe-largonij. Prve .so za nego najmanj zalilevne. Rastejo grmičasto, zaradi dlakavili li^lov odbijajo sc^nčnc^ sevanje, odporne pa so tudi prosti škodljivcem. Tudi leU'te smo vzgojili nekaj novih sort pelargonij. pa verben, sporiSev, priporočam tudi elegantno gauro. angelonlje ... Seveda moramo te ra.stlinc zjiali kombinirali z drugimi rastlinami«. Na terase seveda postavimo dntfiačno cvetje, kajne'/ »Na trži^u je zelo pester izbor rastlin, ki so cepljene na deblo, od marjetk do trajnih bazilik, Uporabljamo mediteransko rastUnje, da si pričaramo vonj pt^ moiju, ^e preden gremo na dopust. Na terasah uporabljamo posode iz gline, saj le tako dosežemo zaključen efekt. Pazljivi pa moramo biti pri negi: rastline je treba do-gnojcvati,pt>gosto pa rastline napadejo tudi škodljivci. Ti lahko tudi vcncm tednu povsem uničijo naSe rastline. Vedm pogasteje trn terasah vidimo citncse. Kako jih nef>U' jemo?
»Vse pcîletje nam lahko krasijo terase in balkone. Ven jih
Simon Ogrizek vam bo svetoval tudi na sobotnem
cvetličnem sejmu
postavimo, ko vemo, da temperature poncíč) nebotk)večnizi:e. To je posebej pomembno, ko imajo citrusi nastavke za cvcte-nje. Ce temperatura paJe p<xJ 10 stopinj,jih lahko odvržejt).« Cas za zasaditve balkonov in le-ras po hudi zimi šele prihaja? »Rekel bi. da ja. Včasih je bila meja 15. maj in tudi letos bo to najbolj primeren ča.s. In prav je tako. Će rastline damo na l>alkon prej, rastline ob nizkih nočnih temperaiurah doživijo Sok, zato se rast 7i\ nekaj časa ustavi. Rastline poskuf^ajm<^ saditi tako. da jc ena rastlinska vr.sta v enem koritu, v drugem koritu pa druga. Tako se ne btwia izpe^drK'ali med sabo. Lahko pa skrbno izl>eremo dve ra-stUni. ki se nc í7pi">drívala. in ju nasadimo v isti p<\sodi. Pri tem moramovcdeti, koliko vode potrebujeta, kako močno se raz-rasieta...« Je Še čas za sajenje }>rmovnic? »Vsekakor, sploh, če ras-
tline gojene tako, da imajcî koreninsko gruden torej v loncu. (?e smo previdni pri zalivanju, jih lahko iz lonca presadimo tudi pt^leti. V maju pa je zadnji čas za presaditev grmovnic, ki jih I-etimo iz enega kt^nca vrta presadili na drugega. .Se vedno pri-poK^čam si are-nove rastline -vse vrste hortenzij, razne trave, hostije ali funkije, vrtnice, angle,§ke rože, navadne in lesnaie poionikc ... Vse listo torej, kar smo '2c pred leti občudovali na vrtovih naiiih babic.«
Kaj pa dv^avniiv, te so vedno hoij
priljubljene, kajne?
»Resje. Nikakor ni narobe, če na balkonu ali terasi kombiniramo balkonsko cvetje z dišavni-cami in zelišči. Pravjc, da jih imamo, in lo čim več. saj imajo zelo prijeten vc^nj. Na trgu je že veliko okrasnih zeli.Šč in dišavnic. ki ima jo vse tisto, kar imajo navadne, le da so še bolj pisane.«
■ Bojana Špegel
v soboto že 10. Cvetlični sejem
Polos slojiiio z rožaiiii, i»rni()vnicaini in kniorkinii dohrolanii so šlo\ilni (iru^i (lořjotiki, ki l)()(lo poposiiili sojonisko (loi^ajaiijo - Dohrocioliia (liažl)a cvclliniiti araiižniajov
Velenje-v s(il>ota«d 8. do 13. ure bo na velenjskem Titovem trgu potekal že U). cvetlični sejem, ki .so ga organizatorji poimenovali Prodaj no-razstavni sejem cvetja, izdelkov domače in umetncvtne obrti ter kmečkih dobrot Sejem že nekaj let skupaj pripravljataTurističmv informacijski center Mestne občine Velenje in Turistično društvo Velenje, pri izvedbi pa sodelujejo ^ PUP Velenje. Območna obrtna zIku-niča Velenje, KG/ Celje - izpc^slava Velenje,Turistična zveza Velenje. Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, /.veza kulturnih društev Šaleške doline, Univerzit za 111. življenjsko obdobje. Vrtec Velenje ter Društvo šaleških likovnikov.
Organizatorji na sejmu pričakujejo več kol prodajalcev in razslavl-jalcev, ki bodo obiskovalcem sejma pt^nujali lončnice, balk<^nsko cvetje, grmovn ice, sadike zelii^, dišav nic in zelenjave, iztlelke domače in umetnostne obrti ter kmečke dobrcue. Na sejmu bodo tudi strokovnjaki, ki bodo obisk(walcem pojasnjevali, kako vzgajali in negovati cvctje.
Organizatorji bodo poskrbeli tudi za pester spremljevalni program, /veza kulturnih drui^tcv Šalej^ke doline bi^ pripravila bogat kulturni prtv gram. na sejmu se bt>do predstavile članice kroŽi:a Slovenske ljudske vezenine, ki deluje v okviru velenjske univerze za UI. življenjsko obdobje, člani DraŠtva šalc.ških likovnikov pa bodo v središču mesta pripravili slikarsk("> delavnico. Zanimivo bo tudi za otroke - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo pripravila ustvarjalne tlelavnice, vzgojiteljice Vrtca Velenje K^do uprizorile predstavo .Sapramižka. otroci pa IxhIo lahko izdelovali tudi mi>jslr<>vine iz balonov. Obiskovalci sejma si bodi^ lahko ogledali še razstavo malih živali, ki jo bodo pripravili člani DruJtva gojiteljcv malih živab".
llidi letos bo v okviru cvetličnega sejma potekala dobrodelno dražba cvetličnih aranžmajev, ki jih bodo izdelali priznani slovenski ťlorisii, med njimi tudi prvi skweaski cvetličar Primož Cîril. Ibkrat bt^d5vsi š^jpki narejeni iz gerber, /brana sredstva bodo organizatorji v st>deIovanju z Rdečim križem Velenje namenili za nak"up prehrambenih paketov za socialno Šibke družine.
Pomlad je lepa in sveža - naj bo taka tudi narava
PD Vinska (ioni Ima i>b mejah domačega kraja speljano planinsko pot, imenovano »Popoteh Vinske Gore«. ECcr je precej dolga (kar 24 km), je za njeno vzdrževanje veliko dela. Spomladi, ko drc\jc i5e ni povsem olistano in trava ni visoka, sc vidi tudi vsa nesnaga, ki se nabere med letom. Najhuje je seveda oh lisiih delih poli, ki so najbolj dasiopni - ob cestah.
Na pobudo mladega vodnibi in markaclsia Tomaža Kumra se nas je v lorck, 26. zbralo deset planincev ob magistralni cesti Ve le nje-C e Ije. Izbrali smt^ odsek od Sp.Ćrnove (Blažiče-vcga mostu) proti Vinski Gori, do Lok (kjer stoji smerokaz za partizanske grobove).
Na tem dokaj kratkem odseku smo ob cesti in potoku napolnili 18 velikih črnih vreč za smeli. Li kaj smo pobirali? Predvsem pločevinke, plastenke, sickle-nice, Škatle in drugo embalažo od raznih prigrizkov, cigaretne ivkatlice, plastične vrečke z raznimi vsebinami - celo z mladim kužkom, idr, kar brezvestnivoz-
niki i>dvrŽejo med potjo.
Izkusili smo tudi, kako zelo promel na je ta cesta, saj jc bilo treba Čakati tudi po več minut, da smo jo lahko prečkali. Frekvenca prometa je res izredno velika, zalo je nujno cesto pœo-dobiti oz. glavno povezavo Koroške ter Šaleške doline 7 (îsrediijo Sloveniji") speljati po drugi, primernejši trasi.
Še pomembneje pa bi bilo pre-vzgojit) avtomobili.ste, kar pa je zanesljivo težje. Se spixiobi med vožnjo odvreči odpadke kar v naravo? Pogosto so v avtomobilih tudi otroci, ki se učijo ob
zgledih starSev. Kalčni ljudje lo počno? Verjetno laki, ki po svetu hodijo z zaprlimi očmi in iepot narave sploh ne opatijo.
Planinci pa lepoto vidimo In Ziito smo hI, k«r sm«. Pridruj^ite se nam, mogoče «spregledate« tudi vi. Verjemite, v današnjem hitrem tempu življenja tudi to lahko prinaša srečo in zadovoljstvo. Preprosto je - samo o<l-prini<M>čil Bodimo dober zgled mišim otrokom, ohranimo jim svet lak^n, kot smo ga mi jeli v uporabo od naših predhodnikov.
■ NadaŠtravs
Nagrade tudi v Šaleško dolino
Celje ' Izpostava Minlstrslva za obrambo ter Uprava za zaščito in reševanje iz Celja sta zaključila letošnji izbor najboljših likovnih in literarnih del na temo potresov. Na njem je sodelovalo 16 osnovnih ^ol in pet vrtccv i/ celjske regije, ki sopa-^lali 192 likovnih in 21 literarnih del.
Jutri, v pelek, bodo v prostorih Kinokiškega društva v Celju najboljšim podelili nagrade, med njimi pa so tudi učenci iz Šaleške doline. Med učenci prvega razreda deveiletke bo prvo nagrado dobil .laka BritovŠek iz TopoL^ice, Iger obiskuje podružnično šolo Karla Destovnika Kajuha. Med učenci od 8. do 9. razreda pasta prvo nagrado prejeli Danaja Kampak in Nataša Zorko iz velenjske asnovne šole Antona Aškerca.
■ bs
o prihodnosti Hude luknje
Velenje - V prostorih Mestne občine Vcknjeso pripravil i predstavitev idejnega projekta Huda luknja, na katero so bili pcwobljcni oba ž-upana sosednjih občin - inislinjskc in velenjske, predstojniki urad^w MO Velenje, predstavnika Koro?ko-Salei»keg;a jamarskega kluba Spe-leos Siga Velenje in inilitula Erico Velenje ter pred^xlniki turističjiih in planinskih društev obah ohČin,
Namen predstavitve je bil doseči konsenz med udeleženci glede skupnega sixiclovanja pri pripravi in izvedbi projekta, s katerim sc bo kandidiralo za pridobitev ev-r>pskih sredstev na javnem ra4)is;i Phare Slo/A »Če/mejno ohranjanje bloiske raznovrstnosti in trajnosini razvoj«.
Območje Hude luknje predstavlja osameli kras, ki po evropski mreži, imenwiuîi NaUira 2t)()(). zaradi *ivvv jih specifičnih lastnosti sodi med poicncialna obmt^^a evropskega p>mcna.
Župana i'hch občin sta izkazala iti-teres za «xlelovanje pri projektu, ki bo Zxijema) obmtxje Tlinika v povezavi z območjem GraSke Ciore ter Pa§kcga Kozjaka.
S strani udclcžcncev je bila izražena 4:rb za zaščito narave, olîe-nem pa si vsi želijo rawoja območja v smeri turizma ter možnosti, da se tîkoli^kini kmetom ponudi možnosi dtxlalncga z^ikižka terom«5goči ob-sic5 in bivanje na podeželju. Glavna cilja projekta sta oluaniti naravo ter njene danosti ter, po besedah
velenjskega župana Srečka Meha, tamkajšnjim ljudem omogočiti kvalitetno žfveii.
Župan Občine Mislinja Viktor R>bnik je prav tako Kiinictcsiran za izvedbi^ projekta, predvsem si >.eli območje približati obiskovalcem, potrebno jc uredili učno pot. pivko katere bi obiskcjvalci spoznavali izredno zanimh'o obmcíčje z značilnostmi kraškega in alpskega sveta.
Na obmo^u IJude luknje je bilo že veliko postorjcnega s strani Jamarskega kluba ter obeh planinskih društev. Predstavljeni projekl pa ponuja sistematičen pristopkTa^Čiti narave ter razvoju obtnočja v suieri turizma in kmetijstva.

G^R/INr
GARANT d.d. Polzela, indi;stnjska prodajaina Delovni čas prodajalne: pon-pet od 6. -18. ure, sob od 8. -12, ure informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-mail: info@garant<si, spletna stran: www.garantsi

INIDlUSiTBMSK
mmmm
Kuhinje PAMELA, dnevno sobe OLJKA In spalnice KAJA s dostavo in montažo 15 % popust na kuhinjo PAMELA 20 % popust na PREDSOBE IN KOSOVNO POHIŠTVO SO ^ popuat na spalnico SABINA oreh do
odprodaje saiog veiik labor otroških in mladinskih sob
VELIKA P0MLADANSK:A' A KC j JSKÂ PRODAJA POHIŠTVA
od 3.;5. do 18. 6. 2005
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI
i
A\

Dostojno oddali naslov
Dnifii najvwli uspeli v zgodovini OK ŠošUnij Topolšira - AiiK»onimorre likul zasluženo oxsvojil naslov cli žavnih pi vakov - Tielja Uîkuia na Bledu najbolj izi^naecna - / mislimi delno že v pilliodiiji sezoni
v iretjj tekmi Hnala dr/<ivnegii pnvnMva, kije bilavCcmekv Radovljici. so morali Šoštanjčani se tretjič čestitati ekipi Autocom-mercH Bledu v ťinalni seriji ozi-rama 'rc dcveiičv leUï>nji sezoni. Brez premiisljanja laiîko lorcj trdimo, da sc^ Dlejci zaslužno p<x^liili dr/iivni prvaki. n i mop^u da k> pred časom (>ïvvqjjii tudi pc^kalni na^kw in lako v kioXnji sezoni
je bik> po tekmi veliko gtwora v smisiii:"Kajbibilo,če.,," Res bi se laiiko marsikaj obmib drugače, vendar so po srečanju vsi po vrsti priznavali odh'^jkarjem Auicxx^m-merea, da se zjtóluženo veselijo drugega naslova v zgodovini kluba. Prvega so osvojili leta 21XJ(), ko je za njih igral tudi sedanji organizator igre SoStanja To-poIRice Rok Sailer. Kljub za-
slavje.'lèkniaje bila izvr.sino organizirana z bc^gatim 'âov' programom. Videti je bLio, da Blejci nimajo težav s financami 1er da tTgr<imno vlagajo v odbojko. Te mu primerne imajo tudi zelo ambici-ozjie cilje v prihodnosti, saj si v nekaj letih želijo zaigrati tudi v ligi prvakov, /ato ni čudno, da se je pred letošnjo sezono ekipa tako zelo okrepila.
Lanskemu prvemu mestu so ietos dodali nastov podprvaka. (foto: S. Vovk)
o^wjili dvojno lovoriko. Prav tako brez premišljanja pa I oh kt^ trdimo, da je druga najkvalitetnejša ekipa v dr/avi prav Stištimj lopolšica.
/ddiija tekma polekala v i/vrsliieiii V/.(lllSjll
Tretja tekma linala je bila od vseh najlKilj izenačena. Končala se jesicerzzinago Blejcevs3: l,od-bojkarji ŠoStanja Topolšice pa so srečanje izvrstno začeli in dobili prvi niz. Nerazumljivi^ so v drugem povsem popaviili, tako da so gíKlitelji i/cnačili in nalo po trdem bt^ju dobili ^ tretjega. Vzaključku niza so bili kar nekajkrat srečnejši igraiui Auîixommerca, pomagala jim je mreža, nekaj ž<^gje padk> tik ob črto^ kar nekaj loùk pa so dobili tudi zaradi napak S<^istanjćanov. O tem tretjem nizu
osîank'u z 1 :2 se SoStanjčani nili v četrtem nizu niso predali in z bojevito igro skakali ustaviti napade domačinov, a žal niso bili uspeâni. Številni gledalci, ki so bučni") pozdravljali obe ekipi.so videli nekaj odličnih akcij z izvrstnimi obrambami naobeli straneh jn zelo pi>?jlvovalno igro vseh igralcev. Večino teh daljših točk, ki so âe kiiko pomembne za samozavest ekipe, pa so dobili Blejci, ki so nalo dobili dodaten polet. Jeziček na lehlnid jc v prid Bleda letos obrnil Radovič, ki jc pred sezono že bil dogovorjen za so-dekwaiije v Šoštanju, vendar s fígo vžepu,saj se je lik pred pi^dpisom pogodbe za Sošianj dogovoril z AuttKom m e ax)m.
Da so Blcjci prepričani v svoj uspeh, je bilo začutiti takoj ob vstopu v dvorano v Radovljici, saj je bilo VSe pripravljeno za končno
v finalnih tekmah je pri ŠoSianjčanih svoj del naloge odlično opravil najizi:ui^nejŠi -kapetan Dejan Fujs, dt^kaj d(^bro jc bil raspoložen .íe David Sevčni-kar. ostali pa so le s posameznimi akcijami pokazali, česa so spt^so-bni^kot dii bi podlegli pritiskom tínala in TV kamer. Ne smemo pa jim i')čilati Ix'yeviîosti .sk(y/i celotno sezono, tako da si prav vsi zaslužijo čestitke za nov izvrsten uspeh št^štanjske odbojke.
SošlaiijcanI preselili /adane cilje
v Šoštanju so se yjù pred začetkom sezone zavedali, da bodo le s težavo pontivili lanski uspeh. Vedeli so tudi, od kod jim preti največja nevarnost. Temu primemo so si tudi zadali cilje — visoke, a realne: uvrstitev med prve Štiri ekipe v državnem prvenstvu.
Redni del prven.stva je p<">kazdl, da jih Caka težko delo. imeh so tudi nekaj težav s paikodbami. Ko so te ozdravili in se je prist")-tnosi na treningih dvignila za skoraj deset (^dst(Mkov (prej je bila prisolni\st okrog ^(1-, nalt^ kar 99-odstotna), sc jc močno dvignila tudi raven igre Šoštanja IbpoKice. To se je zgodiU^ v ravno pravem času, v zaključku državnega pr-vensKa, kososc najprej v mini ligi povzpeli s četrtega na drugo mesto, nalo pa se v pollinalu, v katerem nekoliko presenetljivo gladko opravili s Calcitom Kamnikom z 2 : 0. Slednji je nalo v tekmi za tretje mesto mt^ral priznati Še premoč Olimpiji.
/aeenja se ra/mišlfaiije o priliodnji sexoní
Po koncu vsake sezone čaka najtežje delo uprave klubov. V Šc^ianjuse bodo takov prihodnji dneh ptigovorili z vsemi igralci. Kaj konkretnega nam za sedaj Se niso mogli povedali, bolj ali manj pa je jasno, da Idub zapušča trener Bruno Najdič. Mariborski strokovnjak je svoj<i trenersko pot pri članih pričel lani v.ŠoStanju, takoj osvojil naslov drž-avnih prvakov, letos je temu dodal Se odlično drugo mesto.
V prihodnji sezx>ni se bo oblikovala nova mednarodna ligUvV kateri bodo sodelovale ekipe Iz Avstrije, Madžarske. Češke. Slovaške. Hrvaške in Slovenije. Eden od pogc^jev za sodelovanje v tej ligi je nastopanje v enem izmed evn^pskih pokalov. Od sb-venskih klubov sta se vanjo prijavila Aulocommerce in Šoštanj Toptiláica. Glede na to, da je ta mednarodna liga Še v ustanavljanju, bo o njej kaj več znanega v prihodnjih mesecih.
Sedaj je torej na vrsti uprava, da zagotovi (inančna sredstva in oblikuje ekipo z,a prihodnjo sezono. igralci pa si U^do privoščili nekaj zasluženega pt^citka.
■ Tjaša Rehar
Velenjčanom tri medalje
Dom aie - Igralci namiznoieniŠkegii kluba Vcgrad Tempo so se na dr avnem prvenstvu za kadelinje in kadete v pt^samični konkurenci in v konkurenci parov v Doma aiah spet dobro odrezali in osvojili ^ medalje. Najuspešnejša je bila Ivana Zera, ki je i>svojiia srebro in dva bn"»na. eno bronasto medalje^ pa je v paru z Ivano Zera osvojil tudi Jernej ()šlovnik-
Rezultati • posamična konkurenca, kadetinje: Ivana Zera -3. do4. mestom kadeti: Jernej Ošlovnik in Patrik Rose - od 5 do 8, Dejan Lamešič- od 17 do 32; mešani pari: Ivana /cra/Jemej Ošlovnik-3. do 4. mesto: pari: Ivana Zcra/Kristina FatoriČ (Arigoni. Izola) - 2 . mesto
MuJh • Ktmec aprila je bilo finale državnega Šolskega prvensiva Slovenije, int katerem sla nastopila dva igralca velenjskega N'IX Ve-grad'lèmpa. Med učenkami je Ivana Zera (OŠ Gustava Šiliha Velenje) osvojila tretje mesto, tretji pa je bil med učenci tudi Patrik Rose (OŠ Mozirje).
Laško • Na 2. mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za invalide je zelo u.spešno nastopila ludi slovenska reprezentantka Jolanda BelaviČ izŠoštaiija. Vsvoji kategoriji je osvojila tretje mesto, z malo sreče pa bi lahko bila šc boljša (odločilni niz polllnalnega dvoboja je namreč izgubila na razliko).
■ DK
nikoli samiJ^Q^ g
Maja Mihalinec z normo za SP
V nedeljo je bil v Lipnici v Avstriji mednarodni atletski miting. na katetrem jc zelo uspešno nastopila Maja Mihalinec v teku na 100 m v kategoriji mlajših mladink ter s čas^^m 12.02 dosegla n<>»rmo za ml. mladinsko svetovno prvcnstvtj, ki bo meseca julija v Maroku. Njen rezultat jc le 2 stotinki slabši od državnega rekorda.
Uspešni so bili .še v kategoriji ml. mladink na 100 m ovire; Živa Koželj nik je di>scgla 1. raeslo s časom 14.86, Nejc LIpnik v kategoriji ml. mladincev na t líí m ovire jedt'ksegel 3. mest('>sčast'»m 14.92,
pri pionirkah na 11)0 m pa jc Urška Jelen di>segla 1. me?itos časom 13.03.
Mednarodni miting v Palmanovi
V nedeljo je bil v Palmanovi v Italiji mednarodni atletski miting, ki .sta se ga udeležili tudi velenjski allelinji Na.stja Kramer in Kaja Rudnik. Nastopili sta v teku na Ri)0 m in cwsojili Nastja Kramer i. mesto s časom 2.14.16, Kaja Rudnik pa 2. mestosča,som 2.19.26. ■
Vodilni zmagali v gosteh
Tudi po 2(1 pî^venslveneni ktogu se vi^sUii red na viiiu in na dnu ni spremenil. vei jeUio pa tudi po veetajšnjeni 27. krogu no.
Prva Štiri moštva - Naî'ta, Rudar, Svoboda in Dravinja - so v sobotnem krogu giwtovala in vsa Štiri zmagala. Rudar se v prvem polčasu v Kranju ni pretistavil kot mcátvi>. ki naj bi v naslednji sezimi igrab v družbi najboljših. Prvi zadetek so gledalci namreč videli v njegovi mreži, vendar so Velenjčani izenačili že pci dobrih desetih minutah za tem. Zanimivo-oba zadetka sta bila dosežena po udarcili z enajstih metrov.
V	drugem polča.su pa so Vudarjí' upravičili vIog<î favorita, saj so v 70. minuti vodili že s 4 : 1. Očitno pa so pozabili na nenapisano pravilo, da tekma tiaja d<i zadnjega sodnikovega piska. Vzadjijih dvajsetih minutah so očitno užjvali ob visokem vodstvu. To se jim je skorajda maščevalo, saj so Kranjčani v sodnikovem pi >daljšku z dvema zadetkoma zelo ublažili poraz.
Drugi trije Rudarjevi konkurenti za prvo oziroma drugi>meslosose zelo namučili, da so prišli do treh točk: vsi trije so zmagali z najmanjšim možnim izidom I : O, Vse b<i|j pasvoje navijače navdušuje Livar, ki je v tem krogu v gttfiteh kar s 5 :1 premagal Krško.
Vstîbolo bo Rudar ob 18. uri gostil Aluminij, Šmartno pa ob 16.30 pa Nalto.
Šoštanj - novo razočaranje
Št">šianjski treljeligaš se - koi kaže - do konca prvenstva Jie bo odlepil s predzadnjega mesta. V 20. krogu je v gosteh izgubil / desetimi Križevci kar z 2 : in ostal s 13 točkami na 13. mestu, zadnja, 14., pa je Bistrica zde.seiimi točkami,
Pojenjuje pa tudi vodibii Zavrč, ki je vtem knygo nasvx>jem igrišču izgu-biI.sStojncis3 :5. Največjo korist od tega pi^raza je Imela Paloma.saj se mu jezzmagovOrmožuz I : O približala na le ločko zaostanka. Prav toliko za ZavrČcm zaostaja na tretjem mestu Pohorje, ki pa je nekoliko raziičaralo v lem krogu, .saj je v gosteh z zadnjo Bistrico igralo le 1: 1.
V	naslednjem krogu. vsobotot>b 17. uri, bo Šoštanj gi*>til ČrenŠwce, ki so trenutno na 8. mestu.
Tudi z zračno puško v višjo ligo
Ekipa SD Mrož se jc kot zmagovalka tretje lige 30.aprila v Ljubljani udeležila k'valil'Ikacij z zračno pašk<^ za uvrstitev v drugo državno ligo. V postavi 'ladeja Urankar. Simon Mihelak in Luka Avberšek so Velenjčani sicer zaosiali za řrenšovci, a Še vedno ujeli mesto, ki jim v naslednji sezoni omogoča tekmovanje v 2. ligi.
SD Mrožbo v maju na velenj.^kem strehšču priredil več brezplačnih re-
Novi drugoligaši: Simon, Luka in Tadeja
kreativnih tekmovanj vstreljanju z zračno puško: najprej pase bodo 10. maja v finalu rckrcath'nc lige pomerila velenjska pixljcija in ustanove.
Izkazali so se na Madžarskem
Praznični vikend so tekmovalci tíiekwondc^ kluba Skala preživeli na Madžarskem. U^.leležili sose izredno močnegik 3. Eurc^^an Cup turnirja v Ilatvanih. Na lekmwanjuje sc^delovalo preko 3.50 tekmovalcev iz 29 klubcw. Kljub veliki konkurenci aci se vrnili domov z nekaj lepimi pokali. Drejc Pečečnik( mladinci, forme, rumeni pas) in Staša Lipnik (deklice, borbe,-42 kg) sta osvojila prvi mesti. Drugi so bili Daija S krt (mladinke, forme, rumeni pas), Rupreht (dečki, bt^rl^e. -45 kg) In Luka Red-njak (dečki, borbe, -50 kg). Staša Upnik v formah in Darja Skrt v borbah pa sta Izgubili v bop za tretje mesto in osvojili čemi mesii, ■
Tri tekme zapoi^ed doma
Kašarkarji v 1. A li^.so imeli prasl vikend zaradi finalnega turnirja lige Cîoodyear. ki je pcHekal v Beogradu, ac sinoči pase je prvenstvo košarkarjev nadaljevalo - Elektra je gostwala v Ljubljani pri UnionuOlimpiji.Scdaj imajo šc^tanj.ski košarkarji kar tri zaporedne tekme v domači dvorani, prvo že v sob^ito ob 20. uri proti Pivovarni Laško, nalo v sredo proti Krki in naslednjo soboto proti llcliosu-'Iudi ti dve tekmi sc lx)sta pričeli ob 20. uri. obe bosta pa še kako pomembni za potrditev uvrstitve med prve štiri ekipe državnega prvenstva.
■ TR

VI PIŠETE
Prva Galerija mode v Sloveniji
M(hI usLanovitcIjloanii ludi (Ivo kJH^atoi ki i/ SaU'ško doliíio
- Gťílcrija mode, prva lovrsina galerija v Sloveniji, je svoja vraia odprla konce aprila na C/ornjcm irgu 12 vsiari Ljubljani. Na otvoritvi seje s svojimi deli predstavilo devet c^blikoviilk, ki se ukvarjajo z izdelavo uni-kalnih kosov oblačil in nakita 7a posebne priložnmti. Diiina Kntnik l^vte/ar, Ir^na Sržini^el Pavlakovil^, Mojca Cehn. Marjetii Kiistn«^, Nataša Luln, Stanka Hlatnik. Damjana Hite^nik Ut^arter Salečanki Maja Vvww in Jana PireCnik so ustanoviteljice galerije mode» ki bo
imela odprla vrala vsak dan med 11. in 18. uro, razen v nedeljo. V Galeriji sije moč ogledati oblačila in natól, jih naročili ali pase dogworiliyhsestanek inposvetskalero od oblikovalk, V?porcdnos tem pa se bod(î v galeriji odvijali različni modni dogodki. ra>!Slave in predslaviive.
Na otvoritvi Cialcrije mtxie so se oblikovalke predstavile z unikatnimi kosi oblatíil in nakita, Id so jih predstavile na i^ivih modelih- Večinoma so se oblikovalke predstavile z bogatimi večernimi toaletami, izjema sta bili Nalaša Luiii s sodobno ver/ijo suknjiča in krila, izdelanih i/, naravnih materialov, in Maja Ferme s kolekcijo, ki se spogleduje z vzhodnjaško kulluro in indijsko llkïzofijo, lo pa odlikuje lelmok'wkii popolnejši in življenjska polnost.
■ Bé
Kreatoťke, ki so ustanovite prvo galerijo mode v Sloveniji^ v večini ustvarjajo po
manjših slovenskih krajih.
Univerza na nagradnem izletu
Univer/a za IÍI./življenjsko obdobje Velenje vsako leto organizira zaključni izlet za mentorje, animatorje in organizatorje, ki vse leto aktivno sodelujejo pri delu univerze. Tokrat smo obiskali Savinjsko dolino. Zalo kriv je g. Šletan Doleji^i.ki nasjep^wabil na o^ed svoje tcA'ame gumbw. lu smo poleg zelo zitnimive proizvodnje spoznali tudi njeno zgodovino, ki sega več generacij nazaj na ( eško in je preživela vse družbene sisteme. Ob kavici pa smo dobili tudi čudovito ogrlico iz gumbov - originalno. Ogledali smo si še tovarno nogavic v Polzeli, grad Novi Klošterpri Polzeli, srečali smo se s prof. Marico Komik Sipec, avtorico knjige Stara hl^na imena na Polzeli, ki jo je posvetila sptmiinu na brata prof. Komika, kije pobudnik bralne značke, na koncu pa smo ili ^ v C^asino /alec. Tudi na lem izletu smo se mnogo naučili: kiiko zahtevno delo je dimes v tekstilni industriji, koliko različnih gumbov in tehnologij, kako raziskovali bližnje kraje, kako se razvedrili v igralnici. Vsem hvala lepa za lep dan.
■ Merrtorica krožkov Beremo z Manco Košir in Kuhamo
s srcem N.S.
Hvala gasilcem in policistom
Zgodaj zjutraj v ponedeljek (25.4.) prejšnji leden je zaradi bolezni nenadoma izginil naš sin. Takoj smo ga začeli iskali» pri tem pa so nam pomagali tudi velenjski gasilci in policisti. Vse se je srečno končalo. Za njihovo pomoč se jim iskreno zahvaljujeva.
■ Sort/a in Jože Juvan iz Podkraja
Hribovska zgodba
Prodslavilov kiijii><' Mod rvcl join in Irniein
v lepem prebujaji>čcm se dopoldnevu v nedeljo, 17. aprila letos, seje s svojo novo knjigo, ki nosi naslov Med cvetjem in trnjem, v osnovni .^oli na Pai^kem Kozjaku predsiavil avtor gt^^pod Marjan MarinSek. V programu so sodelovali učenci Kozjaški ljudski pevci 1er Glazarjevi muzikitntjc.
Zbrani poslušalci so z zanimanjem prisluhnili branju odlomkov gospe Anice PodlcsniL V tej knjigi so opisane i e.snične zgcxlbc krajanov PaSkega Kozjaka in določenih aseb, ki so tudi imele po-memi')no vlogo pri razvoju samega kraja. V zahvalo za sndekwa-njc pri ustvarjamu knjige so le-tc od avtorja prejeli: gospa Marija Ramsak. gosjia Stellca Koželjnik, gospcxl Rihard Kozjak, gcxspa Angela Ramj^ak. Za sodelovanje pri sami organizaciji pa je podaril knjige ludi gospe Bernardi Verbi>len> vodji podružnične šole na Paškem Kozjaku, ter KUD PaAki Kozjak-
Ćlani KUD Paski Kozjak se gospodu Marjanu MarinŠku zahvaljujemo za lako lepo potezo, da predsiavi knjigo v kraju, ki ga v svojem delu pogosto omenja, ter o ljudeh, ki tu prebivajo ali so prebivali. Upamo, da se boste tudi v bodoče kdaj odločili za predstavitev kakšnega svojega dela v našem lepem planiaskem okolju. I Ivala vam. hvala tudi vašim .sodelavcem, članom Univer/e za tretje Ijenjsko obdobje v Velenju. Vsem skupaj šc enkrat I IVALA za lepo besedo, ki nam je mnogim polepšala nedeljo.
■ Erika Zupanič
Tako so igrali
2. S^L. 2(k krog
Supernova Triglav: Rudar Velenje 3:4 (1:1)
Jožic» Rahrrtanovlč (od 29. Sprećaković), Mernik, Muhare-movič, Softiij, Mujaković, Kolene (od 86. Martinovič), Ki-ianovlč. Ibrahimovic, Grtić, Borštnar (od 79. Mešić), Strelci; 1:0-Stanko (23,11 m), 1:1 -Ibrahimovič (34,11m), 1;2-Sprečakovjéí53), 1:3-Borštnar (60), 1:4-Borštnar (70),2:4-Božićič (89), 3:4-Burgar (90)
Šmartno ob Paki: Svoboda 0:1 (0:1)
Šmartno; Čefofiga, Funtek, Lukenda» Podlesnik, Veler, štrumbelj, Luković (ođ 68. RI-ipovič), Pranjič (od 76. Podgoršek). Hatlak (od 46. Žnklar), Clzej, Podgoršek. Strelec: 0;1-Marinič (23) iDdi 26. kroga: Dravograd • Aluminij 2:1, Triglav - Rudar 3 : 4, Šmarno-SvobodaO:1, Izola - Dravinja 0:1, Factor • NaííaO:1.Krško-Livar1:5. LesMca po 26. krogu: 1. Nafta 54,2. Rudar 53,3. Svoboda 52,4. Dravinja 50,5. Dravograd 47 ...llJzola 17,12. Šmartno 4.
Včerat so igrali Rudar - Dravograd, Nafta-Izola, Dravinja-Šmartno, Svoboda - Triglav...
I. DOL moški-i i-luilc. 3. tekma
Autocommerce Bled - Šoštanj
Topolšica 3:1 (-19,13,21.
22)
Šoštanj Topoišica: Vinčifi, Primožič, Čebrcn, Tot, Pavič, Ojordjevič, Rjjs, S. Sevćrikar, Pomer, Sailer, Sovinek, D. Sevčnikar
Toborníške novice
v soboio 23. aprila, smo la-borniki rodu Jezerski zmaj v počastitev dneva tabornikov in dneva zemlje, ki sla bila dan prej, organizirali ťol o orientacij o z naslovom »Ali poznaš Velenje?«. Orientacija je potekala po mestu s pomočjo fotografij 7nanih in manj znanih velenjskih sla\t), pročelij, napisov, ^o-menikov...
Tekmovanja seje udeležilo50 mladih tabornikov rodu Jezerski zmaj iz Velenja in rodu Lilijski grič iz Pcsja, ki so na osmih kontrolnih točkah opravili različne naloge (piwtavljanje iUilora, risanje skice terena, sireljanje z lokom in fračo...). Proga je potekala po Velenju in njegovi okolici (dom SLO, Velenjski grad, igriSče OvŠ Gusiava Šiliha, cerkcv sv. Martina, kotalkaii^e.
zgodil ie ireijič. Na sporedu pa so navadno sirelske igre, ki se zavlečejo do jutranjih ur. Utrinke z zadnje lan zabave lahko pričakujete lako v naslednji številki.
■ Ravč
Delovno za praznik
Taborniki rodu Jezerskega zmaja vsako leto taborijo v Rib-ncm pri Bledu. Verjamem, da je tistih, ki lo vedo, veliko. Precej manj pa je tistih, ki vedo, daje ireba na nemoten potek taborjenja mislili že veliko pred julijskim prihodov najmlajših tabornikov na Ciorenjsko. Ona izmed aktivnosti je tudi vsakoletna delovna akcija.
Letošnja je bila zn(wa u.spe.^na Delavk in delavcev je bilo prvi dan 16, ostala dva dneva pa 14. Ukvarjali sose predvsem z bolj ali manj pomembnimi *'malen-kostmi" v taboru in predvsem njegovi okolici. Uredili .si^) igri.§če za nogomet, kije od letos precej večje kol prejšnja leta. Gozd v okolici tabora so "očistili zaje-dalccv", kar je bilo dovolj za ne-
kaj manjših kresov že pred 30. aprilom in tudi na dan dela. Tudi v *'Saloonu'* je bilo treba postorili nekaj malenkosti, da bo tistim, ki bodo 7 delom nadaljevali še pred 30. junijem, lažje. Biser letošnje delovne akcije pa je bil jez v potočku ob taboru. Sicer *'sibaši na hude" (kol so jez krstili njegovi snovalci) vode še ne drzi, a tudi lo pomanjkljivost bodo vrli fantje nedvonin<i še odpravili. Povejmo še, da je bilo tudi med taborniško delovno akcijo dovolj časa za zabavo in tudi nekaj ha/arderstva. In čisto za konec - delovna akcija RJZ je potekala med aprilom in 1. majem.
■ Hugo, foto: SG
Škalsko In Velenjsko jezero), lekmovanje smo zaključili s podelitvijo priziianj najboljšim ekipam.
Taborniki pa se zabavamo tudi drugače, saj ne kurimo samo ognjev in ne streljamo samo s fračo, ampak jo radi podkurimo tudi kako drugače ali ustrelimo kam drugam. Govorimo namreč o lan partyju ki se je ta torek
K.\»ELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE. I). I). UPRAVA
Po 283. členu zakona o gospodarskih družbah in v skladu s 19. členom statuta družbe KRS Velenje, d. d., sklicuje uprava družbe 13. redno sejo skupščine delníškť dru/l>e KRS VE[.E-NJE, d. d. Seja skupščine
1)0 v torek^ 7. Junija 2(H)5, s prićetkom ol> 9. uri na sede/u dru/he v Velenju, Prešernova 8
L naslednjim DNKVNIIVl REDOlVlj L Ot\'oritev skupščine, ugotov itev sklepčnosti iii i/volitev
organov skup.<Cine Predlog sklepa:
a)Za,sedanje	skupščine vodi predsednik nadzornega sveta g. Vojko Rovere,
b)	izvolila se pre.števalca glasov v skladu s predlogom.
c)	Za sestavo notarskega zapistiika se imenuje vabljeni notar.
2.	Predstavitev Letnega poničila dru/be za poslovno leto 2<H>4, pisnega ponKib nad/orne^ji sveta k letnemu poročilu, razprava in podelitev ni/rešnice upnivi in nad* /omemu svetu.
Predlog sklepa:
V skladu s 282.a členom Zakona o gospodarskih družba, skupščina potrjuje in odobri delo uprave in nad7,ornega sveta v poslovnem letu 2004 in jima podeljuje razrešnico.
3.	Sprejem sklepa o u|K>n)hi bilančnega d<»l)icka Predlog sklepa:
Čisti dobiček poslovnega leta vvi.šini 2.707.271,92 S Tf razporedi vzakonskc rezerve.
4.	Vprašanja in p(»l)ude delničarjev
Utno poroči lodru/l)e, poročilo nadzorne^ svetď kletnemu poročilu Je na vpogled vsem delničarjem na sedežu družbe. Pre.šemova K v Velenju, v poslovnem delovnem času.
Delničarji, kateriJ) skupni deleži dosegajo eno dvajsetino osncwnega kapitala družbe, lahko posklicu skupščine zahtevajo, da skupščina obravnava dodatni predlog, in navedejo namen in razloge. Uprava bo take predloge objavila v r desetih dneh od objave sklica skupščine.
Vsak delničar lahko družbi pivslje razumno utemeljene nasprotne predloge k predlogom, ki jih je podala uprava družbe. Ce delničar lak nasprotni prcdlogpošlje v roku petih dni od dneva objave sk]ica,ga bo družba objavila enako kot sklic skupščine, in sicer v roku desetih dni od objave sklica skupščine.
Uprava bo v dvanajstih dneh po objavi sklica .skupščine delničarjem, ki bodo to zahtevali, poslala sporočila in gradiva po 287. členu ZGD.
Na zasedanju skupščine lahko sodelujejo vsi delničarji, ki se izkažejo z delnicami ali polrdilom o vplačtmih deinicali, pooblaščenci delničarjev pa morajo predložiti tudi veljavno pooblastilo.
Delničarji in pooblaščenci, ki želijo sodelovali na zasedanju skupščine, morajo svojo udeležbo pismeno najaviti v tajništvu družbe najkasneje iri dni pred zasedanjem. Pooblaščenci morajo v istem roku predložiti ludi pismena pooblastila za zastopanje.
Velenje, 3. maia 2005
l/prdva KR$ Velenje, d. d.
««H'JiS
Vtis iz telanovanja v Celovcu
Šolski ccntcr Velenje že vrsto lei sodeluje / različnimi izobraževalnimi institucijami doma in v lujini, Pred leti so navezali Slike ludi s Poklicno elek-iro solo iz Ctíkwca (Berufschule 2 Klagenťurt). Spomladi letos je na Poklicno in tehniSko elek-Iro in računalniško šiilo prij^hi delegacija iz (impodarskc zbornice Koroške (Wirlschafî.skam-mer Kamien) skupaj s prcdsiav-nikom prej omenjene poklicne §ole. Ob lej priliki so podpisali ILslino o sodelovanju in se dogo vorili. da se bo Simon SojC, dijak 3. leinika Poklicne in ichnl^ke clekiro in računalniške šole, udele/: njihovega šiiridncvnega tekmovanja vajcncev elekiroin-sialaleijev v času od 14. do 17. aprila v Celovcu.
Dijaka je spremljal Nedcljko Cirabani, ki je skrbel /a jezikovno in strokovno pomoi pri samem tekmovanju» ki iradicio nalno poteka na sejmišču v času obilnega sejama in je bilo letos prvič mednarodno, Na velikem transparentu v tekmovalnem prostoru je bil napis v treh jezikih: nemSčini (grcnzuber-schrcitend), italijanščini (senza confini) in slovenščini (če7mejn<.i). Poleg slovenskega predstavnika so se tekmovanja udeležili Se Italijani (Juzjia Tirolska) z dvema udeležencema iji
sedem avstrijskih vajencev s Koroške. Samo tekmovanje je koordiniral m vodil Josef Po-galsehnig, ki jeskwenskega rtxla lèkmovalci so morali sestaviti nadometno elektro instalacijo po priloženem instalacijskem mičrtu in navodilih (Ireh slikal, luči» različnimi eno- in trifaznimi vtičnicami, razdelilno in krmilno omarico za krmiljenje elktrv^ motorjev). Vse sestavne dele je bilo potrebno montirati na lesene siene ali v omarice, jih ožičiti in preverili pravilnost delovanja. Samo tekmovanje je bilo v hali 1, tako da so obisko-
valci sejma lahko v živo spremljali naslajanje tipične hii^ne elekirolnsialcije. Druga naloga» ki sojo morali rei>iti udeleženci, je bila povezana z uporabo kovčka NIKO BUS, s kaierim lahko inteligentno krmilijo vsi porabniki v hiši. Ra/en lega so vajenci in dijaki izračunali potrebne vodnike za priklop trifaznega elektromotorja glede na pod<me zahteve. Svoje znanje so dokazovali ludi teoretično, saj so morali odgovarjati na vpra^mja, povezana z varnast-nimi napravami, ki so jih vgradili vomaricc. Bilojcčudovilovideli
mlade pri medsebojnem sodelovanju kljub manjšim jezikovnim oviram. Na tekmovanju se je slovenski tekmovalec Simon Sojč zelo dobro odrezal.
Samo sejmišče je bilo dobro obiskano, tekmovanje si je ogledala tudi predstavnica avstrijskega ministrstva mag, Karoline Meschnig, kije znala nekaj slo-veaskih besed. Na pogovor med vajencc je priSel tudi deželni poglavar Dr. Jorg lleider, ki seje z vsemi rokoval in se zanimal za aklivnasii udeležencev tek-
movanja.
WÎK10U
Nedeljko Grabant
lANDESLEHHLiNGSWEnBEWERB
ELEmOinSJflLiRTIGIISTeCHmER
m^Bmm^ï^msmssm
Vodja Josef, na nkoncu desno Simon Sojč
Postali sta ekošoli
()§ (vustava Šiliha in Velenje sta podpisali ekolistini. Šoti sta sc /aoby ubiti, da lx»sU) ravnali v skladu s cilji naše ekošdic, da bo.sla med učenci in sir^) javnostjcK^iriii zavesi o ohmnjanju okolja in da liosCa razvijali po/itivcn odnos do oko^a.
V prostorih MC) Velenje so predstavniki staršev, učenccv, učiteljev ter ravnatelja OS Gustava Siliha in SC Velenje 1er župan Mestne občine Velenje Srečko Meh ob dnevu Zemlje podpisali ekolistini. Soli .sta hili slovcsn(^ razglašeni z<i ckošoii. Ravnateljica prve ekošole v Velenju gospa Irena Poljanšek Sivka je «^lama izrekla dohnnkv^lico med slovenskimi ekošolami ter predstavila njihov priigram. Ob slovesnem dogt'idka so učenci S<"iLskega centra Velenje pripravili tudi pogostitev.
Aleš Malko, predstavnik ekoštil, je ob tem povedal: »Velenjske Šole, ki si^delujejo v pri>graniu ekiíšol, so zelo uspešne in upam. da take tudi v prihodnje. Uspešna ekošola je tista Šola, v kateri skupaj sodelujejo lakti učenci kot kolektiv, 'tb je predvsem program, ki je namenjen mladim. Vedeli morajo, da lahko veliko pripomorejo k lemu, da je naše okolje čisto.« Učencem je na srce položil misel, da k ohranjanju narave pripomorejo že s pobiranjem papirčkovob poti, p»'« kateri ht>dijo.
Ob Ifi. uri je bil pričele k prireditve na Titovem trgu. Pozdravil nas jc glas mladiitskega pevskega zbora šolskega centra Velenje. Nastopih so še plesalci (xsnovne Št^le Sale k, ki že ima status ekoŠole, predstavili pa sta se tudi dve njiliovi učenki zigranjem tlavr. Nato je dramska skupna OŠ Gustava Šiiiha pod mentorsivx>m Ade Zorman prikazala prinčev odnos do narave / odlomkom iz igre Mati princ.
Prisegi ne je nagovoril ludi župan MO Velenje gc^pod Sa'čko Meh. Izrazil je željo, da bi po stopinjah ekaîol stopalo še veČ velenjskih Šol. Svoj govor je zaključil z besedami: »Zmagati moramo mi.« Zmagati, kar pomeni žJveii v sožJtju z naravcî, ne pa je premagali, uničiti. Mislim o ohranjanju narave, ki jih je bilo v tem dnevu izrečenih res veliko, .seje pridružil tudi ravnatelj 05 Gastava Siliha Alojz'Ibplak, ki je izrazil zadovoljstvo ob podpisu ekolisline» predstavil pa je tudi ekodaii, ki ga je pred kratkim izvedla Šola.
Dili smo ponosni, da smo postali učenci nove ektv^ole. S lem smo se zavezali, da tx>mo tudi v prihodnje Čuvali in ohranjali naše okolje. Zavedamo se. da je od našega ravnanja odvisna us(^da narave in našega planeta.
■ Ajda Praznik, Haja Grašič, 7. C, OŠ Gustava Šitiha
Znanje o okolju za okolje prihodnosti
2. |)jx)iektni lodofi aviosei \ iserjev
Pred slabim mesecem je na Poklicni in tehniški strojni šoli Šolskega centra Velenje potekal 2. projektni leden avtoservi-seijev -Ckologijavavuiservlsni široki.
Projektni ledcn vedno poteka drugače kot klasičen pouk, predvsem bolj sproščeno in vskupi-
kratck film o najnovejših tehnoloških postopkih predelave nevarnih odpadkov, ki se jim ne moremo izx^gniti pri avioseivis-nih opravilih.
Naslednji dan smo si ogledali podjetje za razgradnjo avtomobilov Karbon. V podjetju so nam najprej predstavili svoje dchi v obliki predavanja z diapozitivi, nato pa Še proslore, v kalerih riizgjajujejo avtomobile in hranijo njihove odpadne dele. Na-lančno so nam predstavili cel
nosu do strank-
Vpeieksopoiekale zaključne akiivnosii. Dokončali smo plakate za predstavitev in se s pomočjo mentorjev pripravili nanjo. Ob lf>. uri smo na Med-podjetniškem izobraževalnem centru staršem, sorodnikom, predstavnikom podjetij, pri katerih smo opravljali delovno prakso, in učiteljem predstavili v.sebino projektnega dela.
Rcziikat enotedenskega dela je deset plakatov. Veseli nas, da
nah, v katerih dijaki sama<;ro-jno raziskujemo in rešujemo naloge, na koncu pa tudi pred-slavimo pridobljeno znanje in svoje ideje.
Za osnovo lega projektnega ledna smo uporabili znanje, ki smo ga dijaki pridobili med tritedenskim praktičnim izobraževanjem v avioservisnih delavnicah različnih delovnih organizacij, ukvarjaU pa smo se tudi 7. drugimi aktivnostmi na icmo Ekologija v avtoscrvLsni stroki.
V loreksmo se pripravljali na različne aktivnosti projektnega tedna, ogledali pa smo .si ludi
pasiopek razgradnje avtomobilov. 'Ic najprej osušijo, kar pomeni, da iz jeklenih konjičkov najprej odslranijo vse tekočine in akumulator, potem pa odslranijo vse preostale dele, dokler ne ostane le karoserija. Zelo zanimivo sije bilo ogledali avtomobile, ki so namenjeni razgradnji. Presenečeni smo bili, da so nekateri Še v zelo dobrem, celo voznem slanju.
Predzadnji dan smop(^krbcli ludi za Športno aktivnost. Svoje mišice smo oblikovali v ťitnes-eentru v Beli dvorani. Ta dan smo prislulmili ludi predavanju Šolske svetovalne delavke o od-
so uporabni kot učni pripomočki imajo pa ludi ekološko sporočilno vrednost tako za dijake kol za širšo javnost. Se enkrat smo jih razstavili v avli na-šc šole 22. aprila na .svetovni dan Zemlje. Na ta danje ŠCV podpisal ckolistino z načeli delovanja CKO-Šole kol načina življenja.
lako pridobljeno znanje bo v naših sivih celicah trajnejše, doživetja pa nepozabna.
Vsem, ki sle .se z nami trudili, nas pri delu usmerjali in V2pod-buiali,se zahvaljujemo.
■ Dijaka 1. AS oddetka:
Nejc Zager in Biaž Vodenik
Uspešno zastopali svoje šole
Šentjur pri Celju - Na OS
I Iruševec v Senljuru pri Celju je bilo področno tekmovanje šolskega plesnega festivala pod vodstvom Plesnega vala, na katerem so nastopili in svoje šole zastopali ludi učenci velenjskih OŠ Livada, Sakk in Antona Aškcrca. Plesidci so se pomerili
začeli plesati Sodniki sojih pozorno opazovali in si zapisiwali njihove ocene. Ko sta obe starostni skupini prestah prvi krog tekmovanja, so ocene sešteli in razglasili številke tekmovalcev, ki so se uvrstili v osmino finala, enako so nato storili ludi za četrt- in polfinale ter na koncu
v znanju in obvladovanju predpisanih hip-hop, la t i no in pop plesov ter cha-cha-cha-ja na vnaprej določeno glasbo.
Ob glasni glasbi so se tekmo-vidci pripravljali na svoj nastop v prostoru za ogrevanje. Rííz-deljeni so bili v dve starostni skupini. V skupino C' so bili vključeni učenci in učenke od 7. do 9. rřizreda, v skupino B pa od 4. do 6. razreda. Zaradi velikega slevila udeležencev je bila vsaka od leh razdeljena še na dva dela, torej na CI in C2, ter BI Ln 02.
'lekmovalci so se postavih na svoja mesta in ob zvokih glasbe
seveda še finale. Med seštevanjem so za bolj sproščeno vzdu-šje pcfskrbelc plesalke Plesnega vala < elje, organizirali pa so ludi tekmovanje v navijanju.
Po razglasitvi treh najboljših plesalccv iz vsake siarcxstne skupine je sledilo podeljevanje priznanj posameznim tekmovalcem. Nagradili so tudi najboljše ekipe vsake starostne kategorije. Tu se je ekipa OŠ Šalek s svojimi plesnimi spretnostmi zavihtela na drugo mesto in se s tem uvrstila na državno tekmovanje, ekipa OŠ Livada je zasedla 6. mesto, OŠ Aniona Aškerca pa 9. mesto.
Sledilo je lekmiivanje v plesanju cha-cha-cha. Plesni pari, ponekod .sestavljeni tudi iz dveh deklet, so prav tako tekmovali v dveh starostnih kaiegorijah. Najboljši so se prebili vse do finala, v kaicrejn so se potegovali za prva iri mesta v regiji in s tem za uvrstitev na državno raven.
Na področno tekmovanje î^PFse je s posamezne šole uvrstilo največ 6 tekmovalcev v hip-hop, latino in pop plesih 1er največ irije pie.snipari za cha-cha-cha iz vsake starostne kategorije. S po-dročnega tekmovanja je v plesih hip-hop, latino in pop na državno napredovalo 24 tekmovalcev iz skupine C (iz vsakega področja toliko), od tega 18 tekmovalcev prvih 3 najbolje uvrščenih šolskih ekip ter 6 tekmovalcev, ki so bili izbrani na osncwi najboljšili uvn»tilev posameznikov. V plc.su cha-cha-cha so se na državno tekmovanje uvrstili 3 najboljši plesni pari skupine C 7 vsakega področja. Plesalci kategorije B so sicer na tej ravni tekmovanje zaključili, vendar so vsi vabljeni na državno tekmovanje, na katerem ne bodo tekmovali, ampak nastopali s prikazom svojega plesnega znanja.
■ LanaS, OS Livada

MODROIBIILA KRONIKA
v
v pisarno Šolskega centra
Velenje, 26. aprila - V noČi na lorekje h i lo vlomljeno v pisarno izolskega ccntra na Trgu mladici I. Policisti so skupaj s prijaviteljem ugotovili, da v notranjosti manjka radiokasctoťon, dva izvijala in klešče. Cimoino škodo <Kcnjujcjo na 30.()0tl loiarjev.
Ropar je najprej pozvonil
Veknje. 26. aprila - V lorek okoli 14.45 je neprijetno izku.šnjo doživela 83-le I na stiinovalka s Ceste lira tov Mravljakov. Na vrata njenega stanovanja jc po/vonil za zdaj 5c neznani scorilccv ki je»ko seje prepričal, daje t^k<idovanka sama v stanovanju, to potisnil v sîanwanje in jo podrl na tla. Iz predala je odtu jil denarnice") z denarjem, (osebnimi dokumenti in mobilni telefon. Takoj za tem je mladostnik, star približno 20 let, visok okoli 180 centimetrov, oblećenvtemnej.^oblačila,zapu.stj| stanovanje in od.^1 v neznano, /dejanjem je povzrcxiJ za 30.000 tolarjev škode. Policisti za osumljenim še zbirajo obvestila.
Pogrešanega našli
Velenje, 25. aprila - V pi^ncdeljek, malo pred 15. uro, so policiste obvestili o pogrešajiju 19-Ietnega fanla, doma z območja Velenjît Za pogrešanim je takoj na območju Podkraja slekla iskalna akcija, v kateri so sodelovali sorodniki pogrešanega, občani in .so.scdje, gasilci, policisti in vodniki službenih psov. Kljub intenzivnemu zbiranju obvestili in obširni iskalni akciji pa pogrešanega tistega dne niso našli. Naslednji dan, malo po 6. uri zjutraj, pa so sorodniki obvestili policisté, da so pogrešanega živega našli na območju Cîaberk.
Vlomilci odnesli računalnike
Šoštanj, 28.aprila-Včelrlek, ob J.45, je neznanccviomil v prostore trgovine na Kajuhovi v Šoštanju. Iz trgovine je odnesel dva prenosna računalnika in pet digitalnih fotoaparatov. Z dejanjem je lastniku povzročil za okoli 700.01«) tolarjev škode,
Velenje, 2. maja — Velenjske policiste so v ponedeljek obvestili, da je med vikendom prostore podjetja na Partizanski obiskal nepridiprav. Iz pisarne je odtujil računalnik in računalniško opremo, v skupni vredno-sti 2.50.000 tolarjev.
Iz blagajne vzel sto tisoč
Vnmsko, 29. aprila - V samopostrežni trgovini na Vranskem je neznanec v petek okoli 16. ure izkorist il odsotnost blagajničarke in iz registrske blagajne odtujil 105.000 tolarjev.
Nepovabljeni gostie v vikendu
Pnl/:ela, 28. maja - Za zdaj še neznani storilec je vlomil v prostore vikenda v bližini Podvinskega jeza na Polzeli. Iz vikenda je odnesel satelitski sprejemnik, nekiij steklenic s pijačo 1er odeje. Lastniku je povzročil za kakšnih 90.000 tolarjev škode.
Pnl/ela, 2. maja - Lastnik vikenda v Podvinu pri Polzeli je ugotovil, da je njegov vikend obiskal nepovabljen gost. Iz vikenda je odnesel za približno 80.0t)0 tolarjev denarja, orodja, pijač in hrane.
Motorista in kolesarja odpeljali v bolnišnico
Šempeter, 1. maja — V nedeljo ob 11.35 se je hujša nesreča pripetila na regionalni cesti Šempcicr-Šcntrupen. 4()-letni voznik motornega kolesii je peljal po regionalni cesti, zunaj miselja Lat kova vas je z njegove leve strani, s stranske na glavno cesto, pripeljal 20-letni kolesar, ki je zavil levo proti Sentruperta. Voznik motornega kolesa je kljub zaviranju trčil v kolesarja. Motorista in kolesarja so z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da se je kolesar v nesreči hudo poškodoval.
Trčili voznici
Senlrupert« 1. maja — V ponedeljek, ob 20.50, se je prometna nesreča, v kateri sta se poškodovali voznici, pripetila v križišču regionalne ccste in izvoza z avtcKCste v »^cntrupertu. 23-lctna voznica osebnega avtomobila je iz žalske smeri pripeljala po îa'ozu z avtoceste, kjer je nameravala zavili levo proti naselju ^entrupert. V tistem je po prednostni regionalni cesti proti Letušu pripeljala 42-lelna voznica. Kljtib zaviranju slednje in umikanju v levo jc med vozili prišlo do trčenja. V njem sta se obe voznici huje poškodiwali. Zdravniško pomoč so jima nudili v Bolni.^nici Celje.
mL
ri£ isil NK
Radio Velenje
SVP začel pri motoristih
Prva vorjij pi'OV(niUvna akrija šošlanjsko SVP jo bila iiainciijciia moloilsloin
MUena Krsťtč > Pl&ninc_
Šoštanj, 21. aprila - Svet za preventivno u. vzgojo v cestnem prometu - Svet Občine .Šoštanj ga je imenoval pred dcjbrim mcsc-cem—je v četrtek popoldne pred gasilskim
domom v mestu pripravil prvo večjo preventivno akcijo.
V njej so sixielovali policisti iz Velenja in Celja, člani motokluba So.4tanj in moto-kluba Netopir, predstavniki avtošoie Relax. republiški svet za preventivo in vz.gojo ... Osrednja pozornost pa je tokrat veljala m<Hor istom,
»Presenečen sem nad odzivom. Motor je le motor, pritegne stare in mlade. Veliko je bilozanijnanja za spretnostno vožnjo z mo-t(îrjem. ki sojo prikazali policisti. Precej se jiJije udeležilo tudi predavanja o cestnoprcv
Ene je pritegnit promfiomat, Marto Boj
je bii »čist«.
me tnih predpisih, preizkusili so aparature, lahko so merili svoje reakcijske čase, bil je j^romilomat...,« jc razlagal predsednik SVP Šoštanj Andrej Volk, zadovoljen, dii je akcija uspela.
Obljubil jih je Še nekaj. Ne le v mestu. Pravi, da se bodo z njimi podali tudi v okoUŠke krajevne skupnasti.
Praksa se začne pri teoriji.
Policisti pokazali, kaj znajo in kaj imajo
Mozirje. 30. aprila — V Mo-zirskem gaju so minuli soboto popoldne obiskovalci parka cvetja lahko občudovali čudovite zasaditve, cvetoče gredice, na prireditvenem prostoru pa so si lahko ogledah opremo, ki jo uporabljajo mo/^je v modrem pri svojem delu (laserski merilnik hitrosti, opremo in pripomočke za oglede kraja kaznivih dejanj, opravili preizkus 2 alkotestom...).
Policijska postaja Mozirje je namreč v sodelovanju s Ptistajo prometne policije C!eljc in s Sektorjem kriminalistične policije Policijske uprave Celje predstavila preventivne aktivnosti. Kot je povedal pomočnik komandirja mozirske policijske postaje Avgust Klajnť. želijo tudi .svettv
Najbolj zanimiv je bii laserski merilnik hitrosti
vati o učinkoviti zaščiti pred vlomi in \'ami udeležbi v cestnem prometu ter tako izboljšati splašno varnost ljudi.
Sicer pa se policisti in občani na območju Policijske postaje
Mozirje na področju kriminalitete srečujejoz riizličnimi vlomi in tatvinami, na področju prometne varnosti pa so pogoste hujše prometne nesreče, pri katerih je velikokrat prisoten aikcv
hol. V prvih letošnjih treh mesecih je bilo kar 23,8 odstotkov povzročiteljev alkoholiziranih, v enakem lanskem obdobju pa 12,5 odstotka.
■ Tp
Geste znova terjale žrtve
V (Iveti proinclniti ncsrcrali umrli (ivc ()scl)i - V Žalcu kolesarka, v Braslovcah nioloiisi
Zalei', 26. aprila - V torek ob 11.38 se je v krii:isču Ulice Savinjske čete in Ulice Ob železnici pripetila tragična prometna nesreča.
52-letm voznik specialnega tovornega vozila za prevoz betona je vozil tovorni avto po Ulici Ob železnici v smeri križišča z Ulico Savinjske čete. V križi.šču jc pričel zavijali v levo, proti Grižam. Pri tem je ssprednjim čelnim delom vozila trčil v 55-letno peško, ki je ob sebi potiskala kolo. Ob trčenju je peška skupaj s kolescem padla pod podvozje prednjega dela tovornega avtomobila. Pri tem je utrpela tako hude paški)dbe. da je na kraju nesreče umrla.
BraslovČe, 28. aprila - V Četrtek ob 21.33 pa je do tragične prometne nesreče prišlo na lokalni cesii Brasiovče-Smatevž, zunaj naselja Kamenčc.
41-letni kolesar je vozil po lokalni cesti iz smeri Kamenč proti DraslovČam. Za njim se je pravilno pripeljal Ifi-letni voznik motornega kolesa. Ker voznik kolesa tega ni imel opremljenega s predpisanimi svetlobnimi znaki in ker ni vozil ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, ga voznik motornega kolesa ni pravt>časno <ipazil, zaioje z desnim delom motornega kole-sa u-čll v voznika kolesa. Pri trčenju je vcrznik kolesa padci na travnik in sc huje poškodoval, voznik motornega kolesa pa je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprot nos memo vozišče. Po njem je v tistem trenutku pripeljal t9-letni voznik osebnega avtomobila. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem sc je motorist tako hudo poškodoval, da jc na kraju umrl.
Iz policistove beležke
Najbrž je bil vtomilcc. ki sc jc v (orck, 26. aprila, lotil bcncinskc črpalke in kontejnerja na AP.S-u ,prccej slabe volje. Ni mu uspelo priti ne v prvo in ne v drugo. Samozaščitni ukrepi so delovali bolj, kot si jc predstavljal. .íe pa vlomilec, ki si je nalašč za lo pripravil lestev, prišel v pisarno Manga v Velenju. Iz nje je odnesel za pest drobiža. Celih 6()U lolarjevv kovancih!
V	sredo, 27. siprila - na prazjiični dan, so neznanci razbili namske luči v dvigalu na Šaleški. Popoldne, malo pred 16. uro je bilo, pa jc enega od Vclcnjčanov neznansko motil priden hišnik, ki jc urejal okolico enega od stanovanjskih blokov, pri tem pa tudi malo kcsil zclenicv. Poklical je policisté in od njih icrjaLdaga »usiavijcy<.
V	četrtek, 28. aprila, so bili še policisti prcsiincč^ni. dasose tatovi tako množično vrnili k prenosnim telefonom. Kakih pet jih je menjalo la.Mnike.
V	petek. 29. aprila, jc nekoga molil kip matere z otrt^kom pred Rdečo dvorano. Moral jc zbrati vso moč, da ga je prevrnil.
V.solwto. okotio, ure zjutraj jcl>ila pa jc bilo pcstrcw dežurni ambulanti velenjskega zdravstvenega doma in pred njo. Zdravniki niso hili k(» razmeram, na [lomoč .so prišli polici.sti.ZaČcIo.se je,koje v dežuriii ambulanti iskai pomoč občan, ki ga je pred tem vcnem od lokalov nekdo s steklen let) po glavi. Za njim sta prišla Še dva in napadla prvega. Vsi trije s<i sc umaknili pred ambulanto in lam seje razčiščevanje šele prav razvnelo. Policisti, ki so prišli na kraj, vročekrvnežev nisu^ aspcli pomiriti in ni jim preosiak> drugcgiu kot da so slednja dva vzeli s seboj in ju namestili v poset>en pn'wtor za pridržiinjc. Zakaj sta se obnaša, kol sla se, Ixwia razložJla sodniku, ko prideta na vrsto. P(")licisli so zanju žcnapisjili obdolžilni predbg.
V	nedcl,jo, na praznični dan, 1. maja. jc ncznanecrazbilizložbcno steklo enega od podjetij na Šaleški, v íirastťwcu pa sc je nek^b že pričel pripravljati na sajenje rt^î^ic, Ukradel je aluminijasto korito, da jih bo imel kam dati.

Vetrtek,
5, maja
slovenija 1
06,30	Odmevi
07,00	Poročila
07.05	Dotjrojirtro
08.00	Poročila
08.0S	Dobro julro
09.00	Poročila
09,05	Skip í(i Skit, nsanka
09.16	Pod klobukom
09.50	Oddaja za otn:^ke
10.15	Pod žaromelom
11.05	Izzivi
11.35	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13,25	Intervju. Francecukijafî
14.15	OoLis
14.40	OdpeNpesnIki
15,00	Poročila, promet
15.05	Mostovi
15.40	CedriK 18/52
15.50	Risanka
16.00	Pripravljeni ali ne, kratki
dokum. ni m
16.15	Enajsta iola
17.00	Kovice, šport, vreme
17.30	Gledam proiesona,
vklim....kontaktna oddaja
18,20	Dufiovni utrip
18.40	Mojster Miha, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Osmi dan
21.30	Knjiga mene t^rfga
22.00	Odmevi, sport, vreme
22.50	Glasbeni večer
00.20	Dnevnik, šport
01.15	Tednik, ponovitev
02.05	Dnevnik ?amejsketv
02.30	ln(okanal
slovenija 2
06.30 mrokanai 10.00 Otroški infokana I 11.00 Tv prodaja 11.30 Zabavni Infokanal 12.45 Tv prodaja 13.05 Simsonovi 9/22, risana nan.
13^5 Circom regional, tv Maribor
13.55 Trilogija o Bergmanij, dok. odd.
14,40 Circom regional, tv Maribor
15.20 TriloolfaoBergmanu, 2/3 14,55 Kdo je napisal novo
zavezo?,3/3 16.10 Inns b ruck;SP v ho keju na ledu
19.00 Ujelnik.ang.nam.3/7. pon.
20.00 Predstavitev videos potov
za Evnjsorïg 2005 22.00 Sum, ang, drama 1/2 23.10 Jasno in glasno, kon. odd. 00.00 OnslranoDtakov. fran. film 01.50 Iníokanal
T\/
06.55	24UR, ponovitev
07.55	RickiLake
08.45	Pet skrivnosti, nad.
09.40	Zastavljeno srce, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Srčna dama, nad.
11.50	Prava ljubezen, nad.
12.45	Ma kraju zločina, nan.
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiLake
15.00	Prava ljubezen, nad
15.55	Srčna dama, nad.
16.55	Zastavljeno srce. nad.
17.55	24IJR-vreme
18.00	Pet skrivnosti, nad.
19.00	24UR
20.00	Trenja
21.30	Na kraju zfočina, nan.
22.25	XXL premiere
22.30	ZamiTnjen včasu, dokum. oddaja
23.30	Želim si biti popoln, Colombo, amer film
02.10	24 ur, ponovitev
03.10	Močna panorama
©
slovenija 1
06.30	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobnj jutro
08,00	Poročila
08.05	DobnD jutro
09.00	Poročila
09.05	Pnpravljenaaline, tilmza
otroka
09.20	Enajsta šola
10.10	Prisluhnimo tišmi
10.35	2 vam
11.30	topoti z žerjavi,
poljudnoznan oddaja
12.15	Osmi dan
13-00	Poro^la, šport, vreme
1315	Obzorja duha
13.45	Duhovni utrip
14.00	Portret Cirila Kosmača
15-00	Poročila, promet
15.05	Mostovi
15.40	Timotej hodi v šolo, 5/26
16.05	Iz popotne torbe
16.25	Kolpa, doku m. oddaja
17.00	hiovice,vreme, šport
17.35	Ledenasvetova, dok. serija
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Luka in Lučka, risanka
19,00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Najšibkejši člen, kviz
20.50	New York-London, 4/7
22.00	Odmevi, èpoit vreme
22.50	Polnočni klub
00.05	Turistika
00.25	Dnevnik, vreme, šport
01.20	Kolpa, doku m. oddaja
01.45	Zdaj!, oddaja za razgibano
življenje
02.10	Dnevnikzamejsketv
02.35	Infokanal
slovenija 2
06.20	Infokanal
08-45	Tv prodaja
09 20	Otroški infokanal
10.20	Tv prodaja
10.55	Glasnik. Tv Maribor
11,40	Driavni sovražnik, čb.tilm
13.00	Jasno in glasno
13.S0	Nikoli ob desetiti, glas. oddaja
14.50	Šport špas. odd. o športu
15.30	Zdaj!, oddaja za razgibano življenje
16.tO	Innsbruck, SP v hokeju na ledu
18.45	Košarka, Maccabi-
Panathiraikos
19.35	Moskva, Košari» fínai four
2130	Alpe-Donava-Jadran
22.00	Vdeopsma. dok.srija4/10
22.25	Simpsonovi, 10/22
22.50	Popofnihsto, sitsto-
črnogorski film
00.30	Analiza pa taka, amer, film
02.40	Infokanal
06.25 07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18-00 19.00 20.00 21.25
23.25 00.30 00.35 02.30 03.30
24 ur, ponovitev Ricki Lake Petskrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Trenja Tv prodaja Rk:kl Lake Prava ljubezen, nad Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24UR-vreme Petskrivnosti, nad. 24UR
Sanjska ženska
Samo še 60 sekund, amer
film
Pod lupo pravice, nan. XXL premiere Oni živijo, amer, film 24 ur, ponovilsv Nočna panorama

09.00
09.00	POP CORN, glasbena	1 10.00
	oddaja	j 10.05
10.15	Vabimo k ogledu	
10.20	Odprta tema, ponovitev	
	pogovora Priložnosti v	i 11.20
	turizmu	i 14.00
11.20	Naj spot dneva	: 17.55
14.00	Videostranl, obvestila	I 18.00
1755	Vabimo k ogledu	
18.00	Mladi upi. otn:>ška oddaja.	
	3. TV mreža	: 18.40
18.40	Regionalne novice	j 18.45
18.45	Nedeljski izlet, potopisno-	
	dokumentama oddaia, 3.	
	TVmrBža	i 19.15
18.55	Nai spot dneva	i 19.25
19.00	Videostranl, obvestila	i 19.55
19.55	Vabimo k ogledu	i 20.00
20.00	Šege In pesmi pod lipo	
	domačo, doku metama	j 20.45
	oddaja, gostja; Dušica	1 20.50
	Kunaver	
20.55	Regionalne novice	\ 21.20
21.00	Avtošok, oddaja za	[ 21.25
	ljubitelje avtomobilizma	j 21.30
21.30	Naj viža, kontaktna oddaja	
	z narodnozabavno glasbe,	
	3. TV mreža, gostje; Alpski	j 22.15
	kvintet	
22.45	Vabimo k ogledu	\ 23.05
22.50	Najspotdneva	i 23.10
22.55	Videostranl, obvestila	1 23.15
Dobro jutro, informativno razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbe, go^e: Alpski kvintet Naj spot dneva Videostranl, obvestila Vabimo k ogledu Miš maš, otroška kontaktna oddaja, 3. TV mreža
Repionalne novk^e Rad igram nogomet, otroška športna oddaja, 3. TV mreža Naj spot dneva Videostranl, obvestila Vabimo k ogledu Lokalni utrip Zgornje Savinjske doline Regionalne novice V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot dneva Vabimo k ogledu Jesen življenja, oddaja za tre^e življenjsko obdobje, 3. TV mreža Iz oddaje Dobro jutro, Infor.-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostranl. obvestila
sobota, 7. maja
slovenija 1
06.30 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Pod klobukom 03.20 Ajkec prirestavratorjih,
poučno-razvedri Ina oddaja 08.50 Gfrilka. fvlestne miške,
risanka 09.55 Na{šibke{ši člen 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vœme 13.20 Turistika 13.^ Slovenski utrinki 14.10 Bolnišnka na koncu mesta
podvajsetili letiň,8/13 15.10 Trenutki sreče, nemški film 16.40 Sokol mladi, naša nada,
dok. odd. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sožitja, tv Maribor 13.40 Prihaja Nodi, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20,00 Totalna razprodaja, 3/10 20.35 Hri-bar 21.35 Prvi In drugi 22.00 Poročila, šport, vreme 22.35 Pod rušo, 5/12 2a30 Kralj le živ, danski film 01.15 Dnevnik, vreme, šport 01.40 Dnevnikzamejsketv 02.05 Infokanal
slovenija 2
06.30 Infokanal 09.00 Tv prodaja 09.30 Infotanal 11.20 Tvprodaja 12.05 Videopisma, 4/10 12.25 Zdaj!, oddaja za razg.
življenie 13.(X) Predstavitev videospota 15.55 Košarica NBA Action 16.25 Magazin lige prvakov v
nogometu 16,55 Domžale, liga Simobil v
nogomet 19.00 Šport
20,00 Vroča večena, amer, film 21.35 Vedel je. da fma prav, 1/4.
nadaljevanka 22,35 Nikoli ob desetih, glasbena oddaja
23.35 Marvin Gaye, glasbeni
dokumentarec 00.40 infokanal
07.30 08.00 0Ô.25 08.35 08.45 09.05 09.15 10.10 10.35 11.00 11.25 12.00 12.55 14.05 15.50
16.55 17.10 19.00 20.00 22.05 00.15 01.55 02.55
09.00
09,40 09.45
10.15 14.00 16.25 16.30
18.00
18.30 18.35 19.15 19.55 20.00
TV/
Tv prodaja
Grimm:2li duh, risanka Tom in Jeiry .ris. film Bot>ekin Ciril. ris. serija Mali rdeči traktor, ris. serija Ogijeva dmŠČina, ris. serija Knjiga o džungli, ris. film Transforme rji, ris. serija Mišek Stuart little, ris. ser. Družinski ples. ris. serija Zenki, risana serija Šoiska košarkarska liga Formula l, prenos b'eninga Prelomljene obijube. am, f. Rajski svet, Južni otok. doku m. oddaja 24 ur • vreme Bojzaklsom, amer, film 24 ur
Nori na Mery. amer, film Samo tu ne, amer, film Nočna vrnitev, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
©
20.25 20.30
22.30 22.35
23.05 23.10
Miš maš, otn>ška oddaja, ponov^ev Vabimo k ogledu Rad igram nogomeL otroška športna oddaja Naj spot dneva Videostani, obvestila Vabimo k ogledu 60 letnica prve slovenske vlade, posnetek pn^edi^e v Ajdovščini
V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Na{ spot dneva Mladi upi. otroška oddaja Videostranl, obvestila Vabimo k ogledu 1365. VTV magazin, regionalni • informativni program
Kultura, informativna oddaja
Festival Zapojmo in zaigrajmo 2005, glasbena oddaja
Vabimo k ogledu Poik'n'roil, glasbena oddaja (18)
Naj spol dneva Videostranl, obvestila
neoeua, 8« maja
slovenija 1
07.30 Živžav
09.55	Pomagajmo SI
10.2$ InmI oddaja o ljub. kulturi
10.53 Gospodarduhov,8/13
11.25	Ozare
11.25 Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10 Pri Jožovcu z f^atalijo
14.15	Tistega lepega popokineva
14.20 Poklnevnik
14.25	Človeški (aiđor
14.30 Glas ljudstva
14.35	Nedel^kooko
14.45 Pel minut slave
14.50	Panika
14.55 Planetv
15.30	Predmet poželenja
15.50	Žive legende
15.55 Šport&ang. nogom, liga
16.05	Sport na današnji dan
16.10 Osmi potnik
16.20 Lorella
16.35	Stereotipi
16.45	Živalski sveL anim. serija
17.00 Poročila, šport, vreme
17.15 Tistega lepega popoldneva
17.20 Glasbeni dvoboj
17.35	Kek-s
17.45	Vabilo za dva
18.05	Vroče
18.10	Družabna kronika
18.30 Žrebanje lota
18.40	Risanka
18.45 Hopla, risanVâ
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.25	Zroalotedna
20.00 Spet doma
21.45 Š-športna oddaja
22.15 Intervju
23.15 Poročila, šport, vreme
23.35 Slovo od včerajšnjega dne.
nemŠiQ film
01.00	Dnevnik, vreme, šport 01.40 Dnevnikzamejsketv 02.10 Infokanal
slovenija 2
06.30 Infokanal
08.00 Tvprodaja
08.30 Infokanal
09.45	Tvprodaja
10.10 Sportšpas,odd. ošporlu
10.40	Hrhbar
11.40 Koroška poje 2005
12.00	Naša pesem 2005
13.10	Moški samski in otrok,
nem. film 14.25 Tvprddja 15.00 Rokomet, liga prvakov Barcelona-Ciudad Real 16.30 Moskva, Kosario, prenos 19.00 Christina Augilera: To je gonilo, glasbeni doku m. 20.00 Ognjena gora, dok. oddaja
20.45	Naše skrivno življenje, 4/22 21.40 Impromptu, oddaja o plesu
In glasbi
22.50	Naši operni pevci, Sonja Hočevar
23.05 Pies na severu Pravljica, fr.
plesni (ilm, 10/10 23.30 Infokanal
TV
07.30 Tvprodaja
08.00	Vodna vila, sinter, ris. film
08.25	Tom in Jerry, ris. senja
08.36	BobekinCiril, sinhr. ris.
09.00	Malirdečitraktor, sinhr. ris.
09.05	Ogijeva druščina, sin. ris. L
09.15	Katka in Ort3i, ris. sertja
09.25	Transformerji. sinti. ris. ser. 09.55 Frmula I, prenos treninga
11.00	Sanjskažensk, ponovâev
12.30	Šolska košaricarska liga 13.30 Formula I, prenos dirke a
VN Španije 16.00 Resnični svet
16.35	Tajna agentka, amer, film 18.15 24 ur-vreme 18.20 Entrada, kutiinjeLaUnske Amenke, dokum, oddaja 19.00 24 ur
20.00 Dobre mrhe, amer, film
21.50	Športna scena 22.50 Društvo mrtvih pesnikov,
amer, film
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 MIŠ maš. oť. oddaja 09.40 Iz pon oddaje Oobro jutro 10.30 I^.VTVmagazin 10.55 Kultura, inform, oddaja 11.00 Športni torek 11.20 Športni gost 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, gostje: Alpski kvintet
13.20 Iz sred. oddaje Dobro jutro 14.10 Šege in pesmi pod lipo domačo, dok c^daja, go^ja: bušica Kunaver 15.10 Vkleostrani, obvestila 17.55 Vat^imo k ogiedu 18.00 1365 VTVmagazin 18.25 Kultura, intonn oddaja 18.30 Iz peL oddaje Dobro jutro 19.20 POP CORN, glasb, oddaja 20.35 Stovensko predsedovanje OVSE 2005-pogovor 2 Lojzetom Peterletom 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Videostranl, obvestila
slovenija 1
06.45 Zrcak) tedna
07.00 Poročila
07.05 Dobro jutro
07.55 Poročila
08.00 Ob 60. letnici konca 2.
svetovne vojne 10.05 Tistega lepega popokineva 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 14.30 Prviindrugi 15.00 Poročila, pn^met 15.05 Dober dan. Koroška 15.40 Telebajski, 36/45 16.05 Oddaja za otroke 16.20 Radovedni Taček 16.35 Ajkec, 7/10 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Zakladi sveta, nem. izobr. oddaja
17.45 Oaza za vodne bivole m pelikane, poljudnoznan. oddaja 18.30 Žrebanje 3x3 18.40 Risanka: lolek in Bolek 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Obletnica 2 svetovne vojne
21.20 Podoba podobe 22.00 Poročila, špol. vreme 22.50 Dediščina Evrope,
Čarovnice 1/3 ?3.45 Dnevnik, ponovitev 00.40 Podoba podobe 01-05 Dnevnikzamejsketv 01-50 Infokanal
slovenija 2
06.30 infokanal 09.05 Iz popotnetortie 09.55 Otroški infokanal 10-40 Alpe-Donava-Jadran 11.10 Turistika 11.30 Š-Športna oddaja 14.45 Impromptu 15.00 Sylvie Guillem.frnc.film 16.10 Plesna severu. Pravljica,
zadnji del 16.00 Ognjenagora, dok. oddaja 17.20 Dediščina Evrope, Mati
Tereza, IL nad 18.55 Peščica izbranih, 9/10,
ponovKev 20.00 Osebno 20-30 Resnična resničnost 21.00 Studiodty 22.00 Aritmija, glasbena oddaja 22.30 Študentska 23.00 Brane Rončel izza odra 00.15 InfclQnal
j	06.55
i	07.55
i	08-45
:	09.40
i	10,30
[	11.00
i	11.50
i	12.45
i	13,40
i	14.10
i	15.00
:	15,55
i	16.55
I	17.55
i	18.00
i	19.00
i	20.00
i	20.55
i	21.50
i	22.45
i	22.50
i	23.45
i	01.05
i	02.05
TV
24 ur, ponovitev Rk;ki Lake Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad, Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Športna scena Tv prodaja RKki LaI« Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur-vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur
Naša mala klinika, nan. Providence, nan. Slétli aduti, nan. XXL premiere Alias, nan.
Nepravi čas za smrt am. I. 24 ur
Nočna panorama
©
torek, 10. mdja
slovenua 1
07.00	Poročila
07.05	Oobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Ajkec, 7/10
09.20	Cedrik. 15/52
09.30	Šport špas
10.00	Zgodbe iz školjke
10.40	Sožitja, tv Maribor
11.55	PriJožovcuzNatalijo
13.00	Ponjčila, šport, vreme
13.15	Hrvbar
14.25	Totalna razprodaja, 3/10
15.00	Poročila, šport, vreme
15.05	Mostovi
15.40	Zmajske zgodbe, 8/26
16.05	Miška smetiška. risanka
16.15	ZlatkoZakladko
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, sk)venska kronika,
vrerrïe, šport
17.35	Razgledi stovenskih vrhov
18.00	Modro
18.35	Metka in zverinko zver, ris.
19.00	Onevnik, vreme, šport
20.00	Pod žarometom
21.00	Mednarodna obzoiia
22.00	Odmevi, šport vreme
22.50	8.maj1945.fran dok.odd.
23.40	Razgledi 5k>venskih vrhov
00.10	Dnevnik, vreme, šport
01.05	Pod žarometom
01.55	Dnevnikzamejsketv
02.20	Infokanal
slovenua 2
06.30	Infokanal
10.00	Otroški infokanal
n.OO	Tvprodaja
11.20	Študentska
11.50	Aritmija
12.20	Osebno
12.50	Zvenel v Italiji
13.20	Resnična resničnost
14.00	Proslava ÉZ Berlina
15.40	Studio city, ponovitev
16.40	Mostovi
17.10	Oavi.iđrcrizjutfanjega
programa
18.00	Podobe časa. Ob 60.
letnici Ra Maribor
19.35	Vizum za prihodnost. 5/20
20.30	100 let slov. filma. Tri
čebline sonca, slov. film
22.00	Kcšart(d NBA, posnetek
23.35	Infokanal
06.55 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16-55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.45 01.25 02-25
TTN/
24 ur, ponovitev Ricki Lake Petskrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Providence, nan. T v prodaja Ricki Lake Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur - vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Preverjeno
Strast in redsodki, amer. f. )C<L premiere Alias, nan.
Smrtima sreCo. amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
©
09.00
10.00 10.05
11.35
: 09.00	Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja	j 11.40
! 10.00	Vabimo kogledu	
j 10.05	1365. VTV magazin.	\ 14.00
	regionalni - informaivni	i 17.55
	program	i 18.00
j 10.20	Kultura, informativna	
j	oddaja	i 18.40
1 10.25	Poikn'roll, glasbena oddaja	
i	(ia)	i 18.50
1 11.00	Naj spot dneva	
i 14.00	Videostrani, obvestila	i 18.55
[ 17.55	Vabirr» kogledu	i 19.25 i 19.55 j 20.00
! 18.00	Regk)nalne novice	
i 18.05	Košarka, posnetek tekme	
t	£lektrd Šoštanj: Pivovarna	
i	Laško	
1 19.35	Naj spot dneva	i 20.25
\ 19.10	Vabimo kogledu	
i 20,00	/U<tualno; Bo Velenje ostak)	\ 20.30
	brez kina?pogovorv	
J	studiu	j 20.50
i 21.00	Regionalne novice	
\ 21.05	Rokomet posnetek tekme	i 21.30
	Prevent Slovenj Gradec;	
	Jeruzalem Omroz	
j 22.35	)z oddaje Dobn:i jutro, informativno - razvedrilna oddaja	i 22.00
i 23.25	Vabinv) kogfedu	i 22.30
I 23.30	Naj spot dneva	i 22.35
j 23.35	Videostrani, obvestila	i 22.40
Akhjalno: Bo Velenje ostalo brez kina? pogovor v studiu
Vabimo k ogledu Rokomet, posnetek tekme Prevent Slovenj Gradec. Jeruzalem Ormož Najspotdneva Košdri<a, posnetek fêkmc Eleklra Šoštanj: Pivovarna Laško
Videostranl, obvestila Vabimo kogledu TV inštrukcija: matematika, 3. TV mreža
Nedeljski izlet, potopisno-dokumentama oddaja, 3. TV mreža Nd| spot dneva Avto šok, oddaja o avtomobilizmu Videostranl, obvestila Vabimo kogledu 1366. VTV magazin, regionalni-informativni program
Kultura, informativna oddaja
Športni toreK športna informativna oddaja Športni gost, kontaktna oddaja
Asova gibanica. Informativna oddaja. 3. TV mreža
Predstavitev poWicev, za izobraževanje invalidov, 3. TV mreža Vabimo kogledu Najspotdneva Videostrani, obvestila
slovenua 1
06.30	Odmevi
07,00	Poročila
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Miška Smetiška, r^nka
09.10	ZlatkoZakiadko
09.25	Knjiga mene briga
09.45	Mladi virtuozi
10.05	Ledena svetova 1/3
11.00	Spetdoma
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Nekaj minut za domačo
glasbo
13.35	Ljudje tn zemlja
14.20	Gospodarduhov.8/13
15.00	Poročila, promet
15.05	Mostovi
15.40	Jurij Drobižek. 19/26
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	hk)vce, slovenska ronika,
šport, vreme
17.30	Z vami
18.20	Turistika
18.40	Žrebanje Astra
18.45	Trije agentje. risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Nik|er v Afriki, nemški lilm
22.20	Odmevi, kultura, šport,
vreme
23.20	Sveto in svet
00.30	Dnevnik, vreme, magnet,
šport ponovitev
01.25	Z vami
02.15	Dnevnik zamejske h/
02.40	Infokanal
slovenua 2
06.30 Infokanal 10.00 Otroški infokanal 11.00 Tvprodaja 11.30 Infokanal 12.05 Tvprodaja 13.00 Evropski magazin 13.40 Vizum za pnliodnost 5/20 14.25 Angek>v nisem nikoli videl,
švicarska drama 16.10 Nikoli ob desetih, glasbena
oddaja 17.20 Mostovi 17.50 Davi, i&or iz jutranjega
programa 19.00 Slačenje, 17/20 20.00 SP v hokeju na ledu. prenos
22.45 Slovenska jazz scena 23.30 Dekle, nizoz. film 01.00 Infokanal
06.55	24 ur, ponovitev
07.55	RickiLake
08.45	Petskrivnosti,nad.
09.40	Zastavljeno srce, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Srčna dama, nad.
11.50	Prava ljubezen, nad.
12.45	Preverjeno
13.40	Tvprodaja
14.10	Ricki Lake, pog. oddaja
15.00	Prava ljubezen, nad.
15.55	Srčna dama, nad.
16.55	Zastavljeno srce, nad.
17.55	24 ur, vreme
18.00	Petskrivnosti,nad.
19.00	24 ur
20.00	Krvave roke, amer, film
21.40	Na kraju ločina, nan.
22.35	X<L premiere
22.40	Alias, nan.
23.35	Vsejevlflri. amer, film
01.20	24 ur, ponovitev
01.55	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativno-
razvedrilna oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 136B. VTV magazin, regionalni-infonnativni program, ponovitev 10.05 Kultura, informativna
oddaja, ponovitev 10.10 Športni torek, infonnativna
oddaja, ponovitev 10.30 Športni gost, ponoi^ev
oddaje 11.10 Najspotdneva 14.00 Videostranl, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regbnalne novice 18.45 Lokalni utripZgornje Savinjske doline, informativna oddaja 19.25 Najspotdneva 19.30 Videostranl, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 POPCORN, kontaktna
glasbena oddaja 21.15 Regk)ndlne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 2130 Odprta tema. pogovor v
studiu. 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativno-razvedrilna oddaia 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostranl, obvestila
PRIREDITVE
iT.Moroskon
Oven od 31.3.clo21

Kdai - kje - kaj


^^^^^ Poniadjekonćnolu,skofalúa!edilipopoielju
^ I^P^ ^^^ preostali časi v leiu. Predvsem V ^ ato, kerse!Mjenjewlitako, kolstesiledolgo^leJj.Priložrkost.da se vam uresničijo skoraj vse sanje, se vam bo že kmalu ponudita, ^ ✓ paćepravnebDčistotakšrttkofsIželtie Nifarn^cincdile.zagrabile jo z obema rokama. Ce ne. vam bo že kmalu žal Sorodniki vam Mo sioer že v kratkem pripravili neprijetno presenečenje. Mujlega ne bo, ludi 23to ker se bosle le dni poč-ulill več kot odlično
Bik od 22A. 4o 20.5.
' v Igranje z ognjem vam diši, vleče pa se že nekaj tednov. Postali sle ^^^^ drugačni, {^sar morda sami ne opazite, vaša okolica pa zelo Že kmalu vam bodo to ludi glasno očitali, zalo se ne čudite, če bosie naenkrat iP ačulili. dalludemnisjevečtďcovšečkotsieiimblli Vašepočeljei^-mreč ne žanie odobravanja korueivaiivne sredine, nekalen pa vam pfivcščijoTi bodo lepo tiho. brez očitkov inbreznasvelov, Saivedo, da ie odločitev samo vaša. K^se l|ube?nl liče, se ot}eta nekaj vi^mih dogodkov. In všeč vam bodo, ne skrbite.
Dvoicko od 21.S. do 21.0.
Tako kot se boste razdeljeno v sebi počutili sami, tako se boste obnašali tudi do vseh okoli vas. V službi ne bodo dolgo tiho, pove--fltJť dali vam bodo k2r vam gre pa čeprav bodo tiidi oni vedeli, da ni vse V^P tako čmo kol se kaže na prvipogled. VI pase bosle počutili vsak dan bolj utrujeno, brezvoljno in naveličano, aio ne bo nič čudnega, da se boste začeli obnašati posesivno m Ijibosumno. Ne le do partnerja, vsem, ki se bodo smejali, boste zavidali. Morali se bosie dokopali do odgovora na vprašanje, kaj sižeifte. Novo službo, dom, otroka ali partn^ja. Morda pa kar vse iiaer^rat.
Rcik od 22.6. do 22.7.
Partner bo vse kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, kot ponavadi prerašal izredno potrpežljivo Vi pa bosie kot na trnih, saj sevam bo í^E^y zdelo, da se s^ari ne sučejo tako kol bi želeli Ne ie. da finančno ne ^f^T bosie tako uspešni kot sle račurali. ludi osebna sreća ne bo čisto brez ^ ✓ senc. m 10 seno dvoma. Začeli boste namreč dvomiti, daje nekdo v vaši ožji družini še iskren do vas. Tudi če mu boste hoteli pomagati, tega ne bo pustil. Zato, ker si ne upa povedati, kaj se mu pravzaprav dogaja. Cas bo p(^avil tudi lo.
Lev od 23.7. de 23.S.
• ^ Prihaja čas, ko bodo vsi okoli vas govorili le Se o prij^avah na ielni
©dopcst. Vi pa o tem tokrat tako kmalu še ne boste mogli govonti. Še vedno boste težko usklajevali želje z ostalimi v družini, ki so povsem drugačiiega mnenja tudi kar se tiče kiaja dopusta. Sicer pa se v teh dneh pazite prehladov, ti bodo še vedno aktualni tudi zato, ker se zadnje čase ne prehranjujete najbotj zdravo Ulmjeni niste kar tako, če bo treba, pojditek zdravniku. Finančno stanje bo še nekal časa boli stabo, zaio previdno
Devico od 24.8. do 23.9.
■ 'V Ob koncu tega tedr^ vas čaka nelai presenei«nj, ki vam ne bodo všeč.
?lz njih pase boste r^učili marsikaj koristnega. Med dnjgim tudi to. da ni dobro zaupati sc^odnikom. saj vas bodo prav ti najbolj razočarali. Iz^zaio pa se bo, da imate izredno dobrega prijatelja, ki vas ne ^^^J bo pustil na cedilu. Pomagal vam bo iskreno, brez kakšne računice. Den^ia. na katerega ste računali v teiidneti, še ne bo. £e si boste morali i^osoditi, se zavedajte. da)e to vedno lažje kot pa vračati. Zato ne pretiravajte pri vsoti, da se ne boste komu kiepko zameiili
TehtnUo od 24.9. do 23.10.
čeprav boste imeli izredno veliko dela, kar preveč, boste našli četudi za sanjarjenje. Bolje bo. če se postavile na irdna Oa in vidite p/ed seboj čim boli ^^atno pol. Sanjarjenje vam lahko le še poslabša vsakdanjik. Zmočmi sle namreč na koncu, zalo jih varčujte za velik projekt, ki je pred vami. Vs^or boste morali več misliti nase m manj na druge. Sicer se vam zna vaše početie že kmalu maščevati, kar se t» hitro pokazalo na počutju. Prijateljica vas bo. ko boste v največji gneči, prosila za uslugo, ki jo boste težko odrekli
ikorpljon od 24.10. do 22.11.
N Če je še v začetku tedna kazalo, cfe se bo spel kje zalomilo, boste da-^	nesžezelDadovoljnl. Rešili semoratev^egapesimiaTTa.saiv«aki
drobni sNari, ki ne gre tako kot si želite, takoj vidite najhujše. To gre ^îfÊ^ ^ ^^^ tudi vaši družini ki ima vašega paničnega vedenja včasih vrh glave. Potem pa se skupai smejite temu, kar se vam dogaia. Še nekaj tepih dni je pred vami, v katerihboste skrteii predvsem za svoje počutje To se vam bo obrestovalo tako na videzu kot počutju Sicer pa letošnji maj za vas precej nap(ven.
Znajo se oglasiti stare bolezni.
Strelec od 23.11. do 21.12.
N Od vas bodo vsi zahtevali zelo veliko. Nekaj časa boste se tiho delali
f/v po navodilih vseh, ki vas obkrožajo čez dan, tako v službi kot doma. Potemboste imeli dosti In to že kmalu. Povedali jim boste, kaj si mislite in kaj jim gre. Brez zamere seveda tudi tokrai ne bo šlo, zaio se pripravite na nekaj ne najbolj prijaznihdni, ko se boste bolj postrani gledali inmalo govorili, izkazalo pasePo, daje bil pra}:ûr dober pred/semzavas va^m sodelavcem in družini boste namieč dali mistiti Predvsem pa vedeti, da niste od včeraj.
In tako se bodo tudi začeli obnašati do vas.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Luna gor, luna dol, m le ta krrva za vse, kar se vam dogaja S part-nerjem bosta vsakdan bolj vsđt ksetN, vsakdan manj si bosta imela ^^M povedati, in žal je to lahko začetek konca. Česar se v teh dneh že za-vedate, kajne. Za zvezo se je velikokrat vredno potrudili In tudi požreti kakšno stvar, ki jesicer ne odobravate. Ko bostas partneriem začela govoriti isll jezik, bo ^et čs za delanje načnov. Pa nikar jih ne delaile za dolgo vnaprej. Kol dobro veste, se topri vas sploh ne obnese, vsoboto pričakujte obisk, ki ga bo-
ste res veseli.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
^^^^^ Letošnia pomlad bo o vas zeto uspešna. VsajkarseposiovtiCe. Od-|B pi^^^ vam bodo številne možnosti, ob tem pa se vam še preveč tnj-ditine i>o treba. Doma se boste počutili najtxile, ato, ker imate lam jl^^r vse, kar vas veseli in kar imate radi. âlo vam Dodo vabila na družabne ^ J dogodke od^eč. Vendar boste morali kar nel«3jkrat reči da In potem se bo izkazalo, da ie bilo dobro, da sle se spravili do doma. Spoznali boste nekaj izjemno zanimivih ljudi. Eden od niih vas bo preganjal ludi v sanjah, ampak v tistih prijetnih.
Ribi 0d 20.2. do 20.3.
čeprav ste zaloge energiie uspeli krepko obnoviti, se ne bo^e počutili tako kotbiželeli âvami bo dobro počutieprišlo šele. kose boste odločili, da je prišel čas za delo m čas za to, â se končno dokažete. Ceptav si niste pripravljeni priznati. je namreč v vas že ne-kai časa tiha želja, da spremenite svoje delovne navade in z njrmi iv-Heniski stil. Ker veste, da partner nad novimi idejami ne bo navduši, tudi vam nič kai ne dili začeli. Pnsiajtesi, da vas je tokrat res strah, pa bo morda lažje.
Oiirlek. 5. uia)
16.30-17.30
Dom kulture Velenje, mala dvor. Odprta vrata za ples (v počastitev 29. aprila,svetovnega dneva plesa),Praktični prikaz pouka v Plesnem studiu SkupirK) sodobnega iazz baleta 1 a bo vodila Potona 8omta. 17.30 Dom kulture Velenje
Svečana zaključna prireditev gibanja Mfadi raziskovalci za razvoi Šaleške dolina 17.30-18.30
Dom kull. Velenje, mala dvorana Odprta vrata za ples (v počastitev 29. aprila,svetovnega dneva plesa) Praktični prikaz pouka v Pfesnem stixJiu N. Skupino sodobnega jaiz baleta 1 b bo vodila Nina Mavec Krenker. 18.00 Restavracija Jezero
Bridge za staro in mlado 18.30-20.00
Dom kali. Velenje, mala dvorana Odprta vrata za ples [v počastitev 29. apnia. svetovnega dneva plesa). Praktični prikaz pouka v Plesnem áudiu N. Skupino sodobnega jazz baleta 5 bo vodila Nina Mavec Krenker. 19.30 Glas. šola Velenje, org. dvorana in predverje velike dvorane Večer dijakov 2. letnika Umetniške gimnazije • likovna
razstava Velenje - koncert in razstava likovnih dei
Petek. <>. mu j
19.00 Glasbena šola Velenje, org. dvorana
Predmaturitetni nastop: Nuška Zakrajiek (flavta) in Jana Mlakar (flavta) - Nastop bodočih maturantk 19,00 Galerija Velenje
Odprtje razstave Peter Matko Cas, pnDstor. nasilje - Slikarska razstava likovnega pedagoga 21.30 Mladinski center Vete nje
izborskupin za Rock Otočec in Zlato Činelo 2005. Nastopajo: Skink. Sfera in Cestar Blues trio
Sohola. 7. milj
8.00-13.00 Titov 1rs Velenje
tO. Cvetlični sejem: Razstavno-prodajni sejem cvetja, izdelkov domače in umetnostne obrti ter kmečkih dobrot. Informacije: 03/89618 60 IB.30 Mestni stadion Velenje
Nogometna tekma NK Rudar Trbovlje : NK Aluminii Kidričevo 20.30 Galerija Mladinskega centra Velenje
Odprtje razstave del Nede Hafner TRC Jezero Velenje Dan odprtih vrat podjetja Gost. d.o, 0. InTRCJezenD, d. o, o.. Vetenje
'Velenje dogaja'
V Mladinskem cenilcu Velenje piipravljajo v maju kar 28 do^^odkov
Velenje - Mcscc maj, za katerega žc sk<.iraj pregovorno velja, da je mesec mladih, prinaša rudi v letošnjem lelu bogat program, /a-znamcwali ga bod(i rnutidoniilni Dnevi mladih m kuJture šaleškega :>tudentskega kiuba. zaznamovan pa bo tudi s programom velenj-skcgii mladinskegacentra,vkatercmjcvzi\dnjem času nii">Cnopri-iioxnâ ustvarjalnost posameznikov in novo nastalih združenj mladih.
MC Velenje prinaša v maju 28 dogodkov, kar dobro p<")lovicf» pa jih nastaja v koprodukciji ZiAtida in drugih mtadinskili oi^anizacij 1er pc^sameznikov. Koncertni del prinaša 5 glasbenih ves^erov.na likovnem podn^ju sc nam obdata dve odprtji novih razstavnih píwršin in štiri razstave. Med avtorji $e l^osta v maju predstavila tudi dva domačina, Neda I lalncr in Bta^ Lesjak. Tudi gledališki del je bogat. Tri gledališke predstave, od tega dve premierni uprizoritvi. Poleg dijakov Šolskega centra Velenje, ki ponavljajo svojo aspešnico Najboljši sem jaz, se bo dvakrat predstavila nova zasedba kluba Burekteater (z Že poznanimi obrazi - Kajetan Čop, ...)>prviC s predstavo Velcnjepikakom in drugič s P(cee)ripetijami čaríwnice I ludebabc. MC Velenje uvaja v maju ludi serij<5 novih ustvarjalnih delavnic - izdelava nakita, ki bo redno na urniku ob torkih.
Šievilni dogodki» ki nastajajo v kopr(^dukeij) zavoda z ostalimi mladinskimi organizacijami ali posamezniki, predstavljajo meslu Vetenje nov izziv. Produkcija v tako velikem ot>segu kaže ravno na nasprotje tistega, kar nekaterim kar ni mogoćc dopovedati. Namreć prepričanje, da se v Velenju za mlade nii ne dogaja, je zmolno in kriviim^. Mesec maj v Velenju je odličen pokazatelj stanja mladinske ustvarjalnost i.
[\c(lcija. K. maj
9.00-14.00 Rdeča dvorana Velenje TOP t2 turnirvnamiznem tenisu - mladinci
l^>ni*clcljck. f). maj
17.00 Oomkuiture Velenje, mala dvor. Odprta vrata za ples (v počastitev 29. aprila, svetovnega dneva plesa). Vabljeni vsi, ki iih zanima potek plesne ure v plesni pripravntci-ig ratnici.
19.00-22.30 TitovIrgVelenje Dan Evrope - Ob 19 . uri bo promenad ni koncert Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja. Ob 20. uri se bo začela osrednja proslava ob dnevu Evrope Slavnostni govornik bo Bojan Kontič. Prireditev bo povezoval Matjaž Cernovšek. 2a kulturni program bo poskrbel Mešani pevski zbor CSŠ iz Radovljice in slovaška u mernika skupina Folk Group Liptov. Ob 21. uri bo končen Petra Lovšina s Španskimi borci. V primeru slat^ga vremena promenad ni koncert pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja in koncert Petra LxDvšína odpadeta, osrednja pnDslava pa bo v Domu kulture ob 20. uri.
19.00 Glas. šola Velenje, org. dvorana Predmaturitetni nastop - Mitja Hribar (tolkala) in Mitja Škorianc (banton) • Nastop bodočih maturantov
Torek. 10. maj_
17.00-18.30
Mladinski center Velenje Ustvarjalna delavnica s Ksenijo -Izdelava nakita - obitkovanie in izdelovanje ogrlic ter zapestnic iz lesenih kroglic 1S.30 Mladinski centerVelenje
Filmski večer 19.00 Glasbena šola Velenie. orgelska dvorana Predmaturitetni nastop: Mateia Mirkac (vbiina) in Voika Flego (violina) • Nastop bodočih
maturantk 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert: pihalnega orkestra Premogovnika Vetenje. Predprodaja vstopnic: Turistična agencija Gost (Rudarska 6, Velenje)
Sreda. 11. maj
11.00 Mestna občina Velenie. sejna dvorana
Zaključek okoljevarstvenih projektov: Vanjjmo in ohranimo Šaleško dolino in Odpadek naj ne bo samo odpadek. Vabljenj sedmošoici in osmošolci osnovnih šol Šaleške doline 12.00 OŠ Antona Aškerca Velenje Brezplačen izpopolnjevalni seminar za program ZiaH sonček. Seminarje namenjen učiteljem od t. do 3. razreda osnovrK šole. Infonnacije in prijave: 03/897 54 10 16.00 Vila Mojca
Polna žlica - siti žetadčki* kuhamo s Tadejem 17.00 Knjižnica za mladino
Špeline ure pravljic: Pošastno (K. Baumgartj In Hiška za vse (A. Liersch) 17.00 MladinskicenterVeienje
Ernine ustvarjalne delavnice 19.00 Glas. šola Velenje, orgelska dvor. Predmaturitetni nastop: Neva Beriša (flavta) in Katja Skrinar (harfa) • Nastop bodočih maturantk 20.00 Hiia Mladih, Šmartno ob Paki Joželov klubski večer 2 Janezom Stanovnikom, predsednikom Zveze združenj borcev in udeležencev NOB 21.00 MladinskicenterVeienje Koncert: YounGunz Tour 05: North Augu^ (UK). Ana lena (Cro/Sto) in Corkscrew (Sto)
Za dodatne informacije o pnredřtvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infonna-cijski m promocijsiQ center Mestne občine Vetenle (03/89613 60).
Godbeniki vabijo na koncert
Pihalni orkester Premogovnika Velenje poJ voUslvom Matjaža Eincrsiča vabi na pomladan.ski koncert s solisti. Ki^ncerî lx> v torek. 10. maja, ob 19.3U v glasbeni šc^li. Vsit>pnicc po 1,5W .Sî'l' so naprodaj v Turistični agenciji GOST, Rudarskći 6, Velenje.
v
čas, prostor, nasilje
Velenje - IVije pojmi, wí pisan i v naslcwu,so i/h<5diŠče rax.slave likovnega pedagoga l^lni Malka i/. Šmartntga ob V-ňki. Njegova prvii slikarska Jela nosijo Uaium sedemdesetih ict. Po diplomi na Pedagoški akademiji v Marilxiru pri profesorju Biijnnu Golji leta J983 seje zaposlil naoj^noviáoli v Velenju. Od leta 198.^ kontinuirano razstavlja na samostojnih in skupinskili raz&tavaiî. V Galeriji Velenje je razstavljal žc leta 1991 in na Velenjskem gradu leta 1995,
Olvoritev razstave bo v petek» 6. maja 2l)()5, ob 19.00 v Galeriji Velenje, Titov irg5. VspremljajiV:em programu otvoritve hodu nastopili glasbeniki glasbene i»ole F.K.K. Velenje. Ra/>Mava bo na ogled do 25. maja 2005.
0(1 (). (lo 12. maja
Zgodilo se je...
isá-
- 7. maja 1945 je bila v glavnem amerií^kem vojaškem Štabu v Rcimsu podpisana kapitulacija nemških oboroženih sil, čeprav so se boji nara7lićnih frontah v Evropi^ nadaljevali. Kapitulacijo nemške vojsko je podpisal nemški gert eralpolkov nik Allre d Jodl:
-7. nuija 19Wse jc v IcrmahTopolšica pričela tridnevna mednarodna konferenca o muliipni sklerozi, ki jo je pripravila mednarodna federacija muliipnc skleroze i/ Londona. Na konlercnci je sodelovalo 36 predstavnikov iz 15 evropskih držav; - prvi partizani so prišliv SoŠlanj H. niiija leta 1945. naslednjega dne pa je bila v ŠoAtanju večina tilanov okrajnega odbora OR 8. maja 1945 so opolnomočenci Hitlerjevega naslednika admirala Karla Donitza v sm-jeiskem glavnem Štabu podpisali brezpogojno nemško kapitulacijo. Kapitulacijo je podpisal nemški feldmaršal Wilhdm Keitel:
- leta 1955 so v i>martncni ob Paki, v spomin na množične aretacije ljudi iz i^martnega in okolice leta 1942,razgliisili 8. maj za
občinski praznik;
-	8. maja 19H7 so v Velenju odprli novo zgradbo Policijske postaje ob Celjski cesti, za katero so lemeljni kamen položili 15. maja leta 1986;
• 9. maja 1945 je bila osvobojena Ljubljana, zvečer istega dne pa je vzdravili^ki menzi v Tbpolšici nem<ki generalpolkíwnik Alexander Lóhr, komandant armadne skupine 0 in komandant nemških enot zajugcTvzhodno Evropo, pred predstavniki slovenske partizanske vojske podpisal kapitulacijo svojili enot; vdaja v TopoUici je bila enakovredna drugim delnim kapitubicijam nemških armad:
-	Štab 4. operativne cone je 9. maja l945po.stavil komando mesta Šoštanj, kije bila pristojna za Šaleško in Mislinjsko dolino;
-10. velikega travna ÍH76 se je na Vrhniki rodil slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in politik Ivan Cankar; -10. maja 1945 je bil v Šo^^tanju velik shod cr/iroma mit ing oh osvoboditvi;
- II. maja 1984jc v Šoštanju potekal simpozij ob ]50-letnici rojstva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka;
-12. maja 1982 so velenjske rokometa.^ice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoligaške ekipo Podravke iz Koprivnice in ^ uvrstile v polt male jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja.
■ Damijan Kijajič
'"'HIAS
mm
v hiitÉliijB^KA

XXX 2: v PRIPRAVLJENOSTI
akcijski film
Režija; Lee Tamahoh; vloge: Ice Cube, William Dafoe, Samuel L. Jackson; dolžina: 100 minut Četrtek, 5.4., ob 20.30 Sobota, 7.4., ob 22.15- glasno predvajanje
Nedelja, 8. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 9. 5. ob 20.30 Torek, 10. 5., ob 18.00
ŠPANGLEŠČINA
melodrama
Režija: James L, Brooks Vloge: Adam Sandier, Tea Leoni Dolžina: 130 minut Četrtek, 5.4., ob 18.00 Sobota, 7. 4., ob 18.00 Ponedeljek, 9.5. ob 18.00 Sreda, 11. 5., ob 18.00
MISIJA CUCEU
družinska komedija
Režija: Adam Shankman Hackford; vloge: Vin Diesel, Brittany Snow Sobota, 7. 5., ob 20.30 Z Erino kartico popusta cena vstopnice 500 SIT!
KINSEY
drama
Režija: Bili Condon; vloge: Liam Neeson, Laura Linney, Cliris O'Donell; dolžina: 118 minut
Nedelja, 8.5., ob 20.30
VEČ KOT LJUBEZEN
komedija
Režija: Nigel Cole Hackford; vloge: As-hron Kutcher, Amanda Peet; dolžina: 107 minut
Torek, 10. 5., ob 20.30- premiera pred slovenskim startom
Oliver in Emily se razlikujeta kot noč in dan. Njuno prvo srečanje je nepričakovano in strastno... in pri tem tudi ostane. V naslednjih sedmih letih se večkrat srečata. Je njuno razmerje le prijateljsko ali kaj več? Je na vidiku še ena ljubezenska katastrofa? Se med njima plete morda kaj več kot ljubezen? Srečata se na letališču. On je zadržan ona zelo svobodomiselna. Njegove sanje so postati uspešen poslovnež z velikim podjetjem, dobrim avtom in lepo ženo, ona pa načrtov za prihodnost sploh nima. Drzna in divja gre iz ene skrajnosti v dnjgo. Oliver in Emily več kot očitno nista ustvarjena drug za drugega. Ali pač? Čeprav gresta vsak svojo pot, se ne moreta pozabiti. Njune poti se večkrat križajo. Nekaj nerazložljivega ju nezadržno vleče
skupaj. Njuni skupni trenutki so polni smeha, zanimivih pogovorov in tolažilnih besed, ko jima gre slabo. Film nas popelje, na ovinkasto pot sodobne ljubezni.
PREKIETI
triler
Režija: Wes Craven Hackford; vloge: Christina Ricci, Joshua jackson, Judy Greer; dolžina: 97 minut Sreda, 11.5., ob 20.30-premiera pred slovenskim startom Ellie in njen brat Jimmy se pozno vračata domov, ko se zapleteta v prometno nesrečo. Mlado voznico, ki ji želita pomagati, neznana žival odvloče v grmovje, njiju pa ugrizne. Dohajati se jima začnejo čudne stvari zato morata razvozlati skrivnost, se rešiti prekletstva in najti človeka, ki je odgovoren za vse to toda še pred polno luno.

KINSEY
drama
Sobota, 7. 5., ob 18.00 Ponedeljek, 9. 5. ob 20.00- filmski ciklus MESEC UUBEZNI Torek, 10.5. ob 20.00- filmski ciklus MESEC UUBEZNI
družinska komedija Nedelja, 8. 5., ob 19.00
ŠPANGLEŠČINA
melodrama
Sobota, 7. 5., ob 22.00
REŠEVANJE MALEGA NEMA
animirana pustolovska komedija nedelja, 8. 5., ob17.00- Otr. matineja
DESPERADO TONIC
Režija: Boris Petkovič; vloge: Ivan Volarič Feo, Radoš Bončina, Silvo Božič; dolžina: 70 minut in kratek film
CHILD IN TIME
Režija: IVlaja Weiss; vloge: Anja Vodušek, Gregor Potočnik; dolžina: 16 minut Film o otroku ujetem v času socializma, katolicizma in ročka. Sobota, 7. 5., ob 20.30 - Art kino Nedelja, 8. 5., ob 20.30 - Art kino
MISIJA CUCEU
Kino nagrajuje naročnike Našega časa
Angelca Novak, Sercerjeva 13, Velenje; Ivan, Teržan, Jurčičeva 1, Velenje In Ivanka Bitenc, Črnova 52, Velenje. (Potrdila o nagradi prejmete na dom)
mali OGLASI
TIKI iN POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. GSM: 031/505-495, telefon in faks: 5726-319.
OBVESTILO
IZGUBIL sem registersko tablico CE 62-30S. Poštenega najditelja čaka denarna nagrada. Telefon: 5866-397.
INSTRUKCIJE
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam za izpite. Gsm: 040/226-419, 040/977-474.
ODDAM
GARAŽO v Velenju oddam. Gsm: 041/504-854.
OPREMLJENO stanovanje oddam.
Telefon: 8975-730.
mumm^
v KOKARJAH,Zg. Savinjska dolina, prodamo na lepi legi hišo in garažo, zgrajeno do 3. gradbene taze, z 1.500 m2 zemljišča. Gsm: 041/388-160.
2-SOBNO	stanovanje, 55 m2, pritličje, na Gorici, prodam. Telefon: 5861-412, gsm: 041/467-125.
1-SOBNO stanovanje v Šmartnem ob Paki, 50 m2,1.1983,2. nadstropje, balkon, zahodna stran, mirno okolje, neposredna bližina zdravstvenega doma, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/602-480.
3-SOBNO	obnovljeno stanovanje, 93 m2, na Gorici, prodam. Gsm: 041/299-919.
NOVEJŠO dvodružinsko hišo, 380 m2, z 1.200 m2 zemljišča, v Pri-
stavi pri Gaberkah, ugodno prodam. Gsm: 040/876-633. 3-SOBNO stanovanje v četvorčku na Bračičevi prodam. Potrebno obnove. Gsm: 041/299-919. ZIDAN vikend, 7 x 5 m, 3. gradbena faza, v Studencah pri Črnovi, prodam. Gsm: 040/876-633.
BMW 3161,1.89,130.000 km, lepo ohranjen, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/438-836.
SADNO škropilnico prodam. Gsm: 041/504-854.
KOMPLET kuhinjske elemente s štedilnikom, jedilno mizo in 6 stoli, usnjeno sedežno garnituro, štedilnik kiperbush in preprogo, ugodno
prodam. Telefon: 8919-026. KOSILNICO alpina, obnovljeno, za hribovit teren, prodam. Gsm: 041/289-252.
DOBRO ohranjen čoln Tomos 18,3,5 m, prodam. Gsm: 041/682-368.
JAGENJČKE prodam. Telefon: 5892-185.
PRODAJA mladih nesnic, ki že nesejo, v nedeljo, 8. maja od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202. TRI čebelje družine prodam. Telefon: 5882-146.
ULEŽAN konjski hlevski gnoj, ja-bolčnik in žganje prodam. GSM: 041/344-883.
VINO, rdeče, iz neškropljenega grozdja, prodam. Gsm: 031/553-743.
Nagradna križanka
.9£otel iRazgorsek
HOTEL RAZGORŠEK
Stari trg 33, Velenje
Telefon: 03 898 36 30, 898 36 32
Fax: 03 898 36 72
e-mail: hotelrazgorsek@siol,net
www.hotelrazgorsek.si
www.hotelrazgorsek.com
Vabimo vas vsak dan, od 7. do 23. ure vsedni v tednu.
Hotel Razgoršek se nahaja pod velenj-skim gradom v Starem Velenju. Za ljubitelje kulinarike bomo v petek, 6. in v soboto, 7. maja pripravili dobre in slastne jedi balkanske kuhinje. Popotnikom, turistom oziroma poslovnim partnerjem, ki priha|ajo ali gredo skozi mesto Velenje je namenjeno vabilo. Z veseljem vas bomo sprejeli in namestili v naših enoposteljnih in dvoposteljnih sobah, za tiste, ki želite več pa tudi v naših apartmajih. Ob lepem vremenu vas vabimo tudi na teraso pred hotelom, kjer se boste sprostili ob raznoliki ponudbi naših kav.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 16. maja na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "Hotel Razgoršek«. Izžrebali bomo tri nagrade: dnevno kosilo za dve osebi, večerja za dve osebi in sladica za dve osebi.

n AU i o v E L K J il
ČETRTEK, 5. maj
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazikviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 6. maj
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Pomčila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poračila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 7. maj
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Živali moje prijateljice; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Vimenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 8. maj
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Tretje življenjsko obdobje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 9. maj
■ 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK JO. ma
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8,00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Pomčila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Povej na glas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje.
SREDA, 11. mai
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7,45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 6 paket; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednuod25. aprila2005do 1. maja 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Veienje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24'Urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
IVIAKSIiVIALNE URNE KONCENTRACIJE S02 Od 25. aprila 2005 do 1. maja 2005 (v mikro~g S02/m3 zraka)
i i ^ 3 i
i i - ' i
125. apr ■ 26. apr ■ 27. apr ■ 28. apr ■ 29. apr ■ 30. apr ■ 1. maj
mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka, sprejemljivo preseganje v letu 2004:30 mikro-g S02/m3 zraka

OBVESCEVALEC
Oglašujte na
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev.
Pokličite 03/ 898 17 50
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 691 00 30, mob.: 041/ 636 939
NUMERO UNO
Rovina z motornimi vozin Robert Kukovec $.p. Mlinska ulica 22 Maribor
Ugodni avlomoblldki In gotovinski KAEDITI do 7 let, 28 VM 2apo$iene in upokolence tucil 09. do SO % obrsmenltv«» star kredit nI oviraf Če niste kreditno sposobni nudimo kredit« na osnovi vaiega vozila» ter teaslnge za vozila slara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
TeK: 02/ 252 4d 26 041 750 560, 041 331 991 Faxs 02/ 252 46 23 wwwi nu me rouno-sp.sl
DEŽURSTVA
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI	I
UREDITEV DOKUMENTACUE J NABAVA CVETJA	i
MOâlOST PLAČILA NAVEČOSfIOKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
kamnoseStvdpodpeCaai
Îlieji2(ljû: 03/697 03 00.04i/eS2-108
izdelava nagrobnikov In klesanje napisov
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očcla, starega ala, sina» brala, strica in zela
STANISLAVA JELENA
iz Raven pri Šoštanju 30.10.1952 - 23.4.2005
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znanecm in sosedom, ki ste nam lajšali bolečino in nam nesebično pomagali. Iskrena hvala vsem» ki ste nam izrazili sožalje 1er darovali sveče in cvetje.
ÍMIUJIKÍ vsi tljCROvi
ZAHVALA
Tiho je odšel dragi mož, oče, dedi in pradedi
MATEVŽ POTOČNIK
12, 9.1921 - 23.4. 2005
Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijaleljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji p«.^li. I Ivala za darovano cvetje, sveče, svele maíe in izrečene lolažljive
besede ter zvonarjem za lepo zvonjenje. Zahvaljujemo se osebju Intenzivnega oddelka Bolnišnice 'lopolšica, posel>ej gospe Pečnik, dr. med., sestri I ledviki za skrb in nego ler lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih njegovega življenja. I Ivala gospodu dekanu za darovano pogrebno sveto mašo. govorniku, pevccni. praporščakom, izvajalcu "TLsine" 1er Pogrebni službi Morana.
'ÁQÍUJ
Oct: VSi njef>ovf
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, dedka in brala
MARJANA DOMAJNKA
Z Graškogorske v Velenju 5. /. 1957-24.4.2005
Pomlad jû sonca prehuciijri. jx)liane cvetje že hnsi, srce nojdivljeiini je ugasnilo, njogovo radosti vtič fj/.
Odiol v sh'ivjiosli si neznane, nam v srce vkJosal si rano, tam kjev skrit je naš zaklad. i// svočh) homo ti prižgal.
jo. Zim.
Iskreno se zahvaljujemo vsem st")rodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, lalxirnikom, zvezi častnikov in veteranov vojne za Slovenijo in drugim, ki ste darovali cvetje, sveče, nam izrekli globoko sožalje in ga pospremili v žalosti do njegovega grot)a. Posebna zahvala častni straži, govorniku g. Scmetu, pcvcem, godbenikom in pogrebni službi.
talujifa »'j/, ki smo ga imeli radi: ma/na y tena, .«/i, hČi z družino, vnukinja ÍMra, sestra z družino (er (aŠča in /asi
Bil zvest sin si domovine, zapisan v knjigo zgodovine,
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spošto-mi zavarovanci, ot)veš6anio vas, úajetel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V HUJN!H PRIMERIH, ko je ZâTàdi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje rt je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. 2a Informacije v zvezi z reševalno
službo kličite na telefonsko šte^ Vilko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zobozdravniki:
7. in 8. maja • Miroslav Pavlovic, dr. stom., v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova Zdravstv^i dom Velenje (od 8. do 12. ure).
Ukom v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na te-cei^e, predpisane Istega (ine. Ob nede-
ljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. tek:(one98-18aO.
Veterimirska postaja Sohan{:
Od 6. do 12. maja * Franc Blatnik, dr. vet. med, gsm: 041/618-117. Delovni cas: ponedeljek • petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval • od ponedeljka do pefta med 7. in 10. urotermed13. in 14. uro.
KOMUNALNO PODJETJE VEl£NJE l0.0.
Pogrebno pokopališka delavnost
KoroSka cesta 37 b. Velenje
NA POKOPAUŠČU PODnUJ IN $KALE SMO EDINI, H IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV. CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
■ MOŽNOST PLAČIU NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 S3, GSM 031/39 01 38; 041/39 01 38; 031/37 50 41 Dosegljivi smo 24 ur na dan.

v SLOVO
dragemu možu, očetu, dediju in pradediju
FRANCU LEDINEKU
3.2.1934 ■ 25.4. 2005
Beseda hvala jc namenjena vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom. Namenjena je vsem znanecm, ki sie ga poznali in se od njega poslovili
IW.iga se InČ spomùw, v siru ostaja tiha bolečina: ko gledamo naokrog, i^jvsod so sledovi IVojih piidnili rok.
v lako velikem številu. Vsem, ki ste nam v teh ležkih trenutkih stali ob sirani, nam bili v velika podporo in pomoci. Njemu ste darovali cvetje, svcčc, mase, mu odpeli žalostinkc in i/rekli zadnje poslovilne besede. Posebna zahvala je namenjena g. Lazarju, dr. med., medicinskemu osebju BobiSniee Topol§ica, patronažnim sestram in ge. Stanki Hrvaeki. I îvala ludi ge. Majdi Menih in kolektivu Premogovnika Velenje ter gospodu župniku za opravljen ohred.
/al
ujfKt: VM njegov/
Tvojo dohro sivo već ne bijo. bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce tiga, solza Uje i/, oči, dom je })m'/en in otožei}, ker te voč med nami ni,
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil ljubi mož, ati, dedi. last, bral» zet in svak
MARJAN KRAJŠEK
iz Lipja 6,6.1948-28.4.2005
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, st">sedom, prijateljem in znancem za izražena sozalja, darovano cvetje,
sveče in sveic maŠe. Hvala prostovoljnemu gasilskemu druStvu, Kulturnoprosvetnemu druSivu, kmečkim godcem. Dra^lvu podeželjskih žena. Krajevni skupnasU in Pi'jdružnični osnovni Soli Vinska Gora. 1-îvala gospodu župniku Tonelu Kra^oveu in Pogrebni službi Usar. I Ivala zdravstvenemu osebju za skrb v času njegove bolezni.
?Ana !)ari/ika. hčeri Tanja in Darja z druzi/ia/na
ZAHVALA
V evetu mladosti je ugasnilo življenje dragemu sinu in brali!
" MATEJU JELENU
26. 3.1979 . 27.4. 2005
Iskreno se zahvaljujemo za pomoč sosedom, prijatoljem, sorodnikom in znancem. Se posebej diiižini Rotovnik, Mirolu, Barbari. Dejanu, Miri, Meliti, Palridji, Valeriji. Mirku, Jožici, Otu, Slavki, Klavdiji, Francu, Malčki, Blažu, Zdenki, Iledviki, Matejevim prijateljem, sošolcem iz osnovne šole, sííšolcem s srednje računalniške šole, si\šolcem s lakuUele iz MarilH>ra, soigralcem nogometa, vsem prijateljem iz .študentskega naselja, nje^)vini učencem Wl-ja, gasilcem, šeniiljski mladini, gospixlom duhovnikom, vsem govornikom, pevcem. Pogrcl>ni službi Usar, Andrejevim «^šolcem,
síxlelavcem in prijaleljem, Janjinim, Blaževim, Majinim in Melilinim so.šolcem in prijateljem. Hvala za sveto mašo, lepo cvetjc in sveče. Hvala vsem, kiste ga imeli radi in mu bili prijatelji. Ohranile ga v lepem spominu.
Žatu joči: ata Florjan, mama Marjana, brat Andrej z Barbaro, sestra Janja z Mirotom,
brat Blaž, sestri Maja in Melita, njegova Martlr^a
Vsak ćlovak je zase svoty čudc'ž.en, sva ta I in lep kot y.vo'/da na nebu ...
m(QK
LoliiJnji pra/nični dnovi - dan upi^ra in 1. maj - so /acvetcii v pravom pomenu besede. SonCnl ttncvi in topli večeri so na slavja privabili veliko ljudi. Na mnogih krajih si^ poplavili majska drevesa, na mnogih gričih In hribih S(.i zagoreli kresovi, okoli kalerlli so ljudje preživljali praznične trenutke ob glasbi, iradicio-nalneni gola^. pelju in plesu ...
V sobolo, na predpra/nični prvomajski večer, je bilo zelo veselo tudi na krc-sovanju pod E3clim dvorom na (K")rici, kjer je bila osrednja velenjska pn^slava ob pra/niku dela. Na /ačeiku kresovanja so nekaj skladb zaigrali velenjski beniki, proli polnili pa so zbrane razveselili ludi zognjemeitim. Prireditelji so pt)skrbeli ludi ?& lak&no priložnost neneavadno lgn>-srečelov.>»Kerna Gorici nimami> nobene eveilične grede, čeprav imamo zelo lepo urejene zasebne sia-novanjske hiše. smo se odločili za srečelov. Izkupiček bomo namenili za prvo gredo v icj KS.« je pojasnil predsednik skupmwtl Jože Kandolf.
/brane je nagtwril ludi župan Srečk» Meh. Dejal je liuli naslednje: »Prvi maj naj ostane praznik, piimnik na lisic čase, ko so se ljudje borili, da lahkiulje b^s riti vredno in zjihlevali ludi od gi>spodarsivenikov, da ko iščejo odgovore, kako lasininlli podjelja, najdejo ludi odgovore, kako pravično razdelili tisto, čemur pravimo dobiček, ki smo ga sami uslvarili.«
Z osrednje prvomajske proslave v Vetenja (S. Vovk)
REKLI SO
Jože Janežič
slil vnos trii govornik na (»niški 1^0 ri
Od države zahtevamo, da neha neupravičeno p^^dpirali in subvencionirali hitro z;islužkurje in lako imenovane »turbo«-kapi-lallsie. Le-il namreč z lepimi reklamnimi sporiíčili ali drugače zavajajočimi p<«l(wnlml načrli posameznih pt^djeiij od države pridobe neptjvralna sredslva ali ugodne kredite, ki jih nalo spremo prelivajo na svoje račune. Da je aroganea toliko večja, na koncu postopka obdolžijo delavce, da so oni iLsli. ki so s svojim nedelom uničili pcxljetje. Takšni primer: v bližnji preteklt^li so pretJvsem v tekstilni indasiriji, takovSIovenijI kot ludi na domačem dvorišču ...
Kaj pa moja prihodnost?
Ldošiiji |)iaziiinii [)rvi niaj je znova pilvahil na Iradidonaliio vsakok^lno sroranjc prel)iva!rev Saieske, Zgoriije Savinjske in Misiinjske doline na (Jt aško goro veliko število ljudi - Sla\ nosini govornik jo hil Jože Janezir, predsednik Sindikata pri(J()l)ivaiija enerselskih surovin Slovenije
stane Vovk
Nekateri so se, kot ponavadi, c>dpravill na gor<^ peš» ohložt^ni z nahrbtniki, nekiiteri s svojimi Štiri ali dvokolesnlml železnimi konjički, kol vsako lelo pa so tudi letaš vozili na toiradicionainoprvcv majsko zbirališče ljudi iz doline z aviobusi. Nekateri pa fio na goro prišli s pravimi konji, kol na primer člani ŠaleSke konjeniee.
Za hrano in pijačo je bilo poskrbljeno, večini je teknil zelo okusen jedi z žara. mnogi pa so si malico prinesli tudi s sabo. Nekaj e bilo tudi iak.<nih, kj so v nahrbtnike vtaknili dežnik, pa
čeprav tei^a ni le rja la vremenska napi wed. saj jc biiostmce napovedano tudi za praznično nedeljo, 'lako je ludi bilo. A dežniki niso ostali zaprli, bili so jim čudovita senca ob neznosni pripeki, Tisti, ki jih niso imeli in se pač izpost-vljali soncu, so sc v inrek na delovnem mestu "ponašali" z lepo opečenim ctbrazom in rokami.
Tudi letošnji shod je pripravila Območna organizacija /veze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje. Polekal je pod geslom "Í?.ivel 1. maj-praznik dela! Kaj pa moja prihodm^sl?"
Prireditelj je bil Že posebej vesel, saj jc bil to po letih jubilejni maj
Podpoia slavkajofiin
Podobno kot dnjgod po državi so ludi na GraŠki gori zbirali podpise v podporo delavkam in delavcem tekslilncga podjetja Ki^nccpi Optimum Iz Lendave, ki stavkajo že od 11. aprila dalje, ker jim zasebni dek^Jajalee se vedno ni izplačal plač, nadomes.tilza prehrant's in potnih sinčkov za februar in marec, »kljub lemu. da je dr/ava strogo namensko izplačala delodajalcu več kol 12CÍ milijonov tolarjev za la izplačila.«
na Gra.^ki gori. Pred petindvajsetimi leli so namreč prireditev s Pa^kega Kozjaka prestavili jia to stičišče treh občin-velenjske, sk> venjegra^ke in misiinjske. Pravo jubilejno srečanje pa bo Sele prihodnje leto, kaj U enkrat ga ziu-adi dežja ni bilo. Kar nad sedemnajstimi je bedela Mini ViUečnlk, nekdanja sekreiarka območne sindikalne organizacije, /a njeno do I go letno skrb za priredi tev.se ji je v imenu vseh udeležencev zii-hvalil Andrej Kranjc, sedanji sekretar območne organizacije. Hkrati jI je s priložnosinim darilom čestital tudi za visoko priznanje - plaketo /veze svt>bodnih sindikatov Slovenije, ki jo je prejela prejšnji teden v Ljubljani. Obenem se je med pozdravnim nagovorom z^ijvalll tudi vsem tistim, ki so lako ali drugače »ide-lovali pri pripravi dosedanjih prvih majev na tem prostoru.
'ludi tokratno srečanje so obogatili z zanimivim kullumim pro-grami^m. V njem »> nastopili Člani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. MaŠkega pevska zbora Kajuh Velenje, recitatorki Nina Avberšek In SaŠa Pirnat z OŠ Mihe Pinlarja Toleda, podružnične Sole PleSIvec. in ludi v nedeljo je delegacija udeležencev srečanja položila cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev.
Kljub močnemu soncu se je večina odprav ila na vsakoletni pt> h<xj na bližnji .iesenjakw hrib, nekateri so imeli 5e toliko miKi, da
so sestavili ekipe za vlečenje vrvi in se potego\'aii za mamljivo na-gradc^ - svinjsko glavo (najlx)liši ekipi) in pKxi. otroci pa /a kr(3fe in ledeni Čaj. Prijetno srečanje sr> nato nadaljevali do pi.^znega po-pi^ldneva ob zvokih ansambla Srede náe k.
Nekateri so kljub vroč/m zmogli vleči še vrv.
Na juriš na golaž
Sc»štanj« Pristavsi -Tradicionalno srečanje na Forhteneku nad Ravnami, ki ga ob pr\'cm maju prireja turistično društvo Pristava, ludi Ictas ni razt^ča-ralo organizaioijcv kot ne Številnih pohodnikov. Prvomajski pohod sc v tem kraju dopolnjuje z ogledom ru^vin grřidu Forhtcnck 1er z druženjem na prireditvenem prostoru, ki ga ponavadi dopolnjujeta golaž in glasba v živo. Tudi letos je bilo tako. Narave in družbe željni popotniki so že od ranega dopold:^eva uživali v hoji skozi novo prebujen gozd, med urejenimi hišami in cvetočimi travniki in le redki .so joprolivrhu ubralizjeklenimi konjički. Več jc bilo lislih na pravih konjih, ki jih je bilo ta dan videli tudi okoli gradu
Forhtcnck, iii ljubiteljev narave seveda. Skoraj nihče ni obstal na prireditvenem pnw-toru, kjer so pohodnikc z osvežitvijo pričakali gostoljubni domačini, Icmveč so se vsi povzpeh na vrh h gradu ali pa ,si ogledali zapuščen rudniški rov. Za pohodnike so na Pristavi pripravili 300 litrov golaža, ki ga ne bi smelo zmanjkati, pa ga seseda jc, in kuUurni program ter živo glasbo, ki jc zabavala udele-
žence pohoda do poznih ur. Lep dan na Pristavi je zaokroževalo lepo vreme, ki je biio po besedah predsednika drui^tva Draga Komika »posebej naročeno«.
Kakor koli, bilje lep I. maj -praznik dela, in prav jc, da sc spomin na Icio 1890, ko smo ga tudi v Sloveniji praznovali pr%'ič, ohranja ludi v različnili družbenih urcdilvah in generacijah.
■ Milojka Komprej