DEMOKRACIJA
Let® I. - Štev. 11
Gorica - Trst, 4. julija 1947
Uredništvo In uprava:	i
Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 65.—
PoSt. aek. ras. St. B-1S127
Izhaja vsak petek
Avtonomije izglasovane
O našem izobraženstvu
Trst-Gorica, dne 4. julija 1947.
Narod pošilja v šole svojo najboljšo mladino, da mu nato s splošnim in strokovnim znanjem služi na najrazličnejših področjih' življenja. Samo ob sebi se razume, da ima vsako resnično izobraženstvo posebne obveznosti do svojega naroda prav zaradi naravne nadarjenosti ter v šoli in poklicu pridobljenega znanja. Ono mu je dolžno biti zvest svetovalec in pomočnik v vsakem trenutku in vprašanju. Narod ima v vestnem izobraženstvu neprecenljivo vrednost. V kritičnih trenutkih narodnega življenja fiesto samo od njega zavisi uspeh ali neuspeh.
Za seboj imamo del težkega razdobja našega naroda, ki še ni zaključeno. Ta čas je bil sleherni*slovenski šolani človek postavljen pred razumsko in
Julijska krajina in Furlanija dobita statut
javne uprave ljudstvu in s tem ! nih vprašanj po krajevnem povečanje njegovih pravic in j ljudstvu nam daje vero in odgovornosti za javne zadeve. I pogum, da se bo z vzajemno Pri tem pridejo bolj do velja-! izločitvijo vseh kvarnih vplivov ve krajevni činitelji, ki svoje ; zgradilo znosno sožitje. Zgodo-potrebe bolje poznajo, kakor vinsko izročilo, ki vsebuje iz
Kakor je znano, se je Slovenska demokratska zveza v Gorici postavila v spomenici o pravicah Slovencev, ki ostanejo po ratifikaciji mirovne pogodbe v mejah Italije irf katero je poslala predsednikoma italijanske vlade 'in ustavodajne skupščine, na stališče avtonomne furlanske pokrajine z dvema deželnima zbornicama in dvema deželnima odboroma, enim v Gorici in enim v Vidmu. Poleg tega je zahtevala za narodnostne pravice Slovencev še poseben statut. S tem se je pridružila tistim političnim silam v Italiji, ki vidijo v državi z avtonomnimi področji pogoj za boljše upravljanje zadev krajevnega značaja.
Dne 27. junija 1.1. je italijanska ustavodajna skupščina sprejela člen 107 ustave, ki se glasi: „ Republika se deli na dežele, pokrajine in občine" in člen 108, ki pravi: „Deželeso ustanovljene v avtonomijah z lastno oblastjo in delokrogom, sklad-
moralno preizkušnjo. Pogled no z naCeii, ki jih določa ustava. nazaj, položaj v katerem smo Siciliji, Sardiniji, Tridentu, Gor-in vloga, ki jo je pri tem od- njemu Poadižju, Furlaniji, Julij-
igral naš inteligent, nam dovoljujejo odgovor na vprašanje, ali je bil na duševni in nravni višini nalog, ki jih je druga svetovna vojna postavila predenj. Žal moramo odgovoriti, da marsikateri Slovenec s sred-
ski krajini in dolini d’Aosta so priznane posebne oblike in značaj avtonomije v smislu posebnih statutov izdanih potom določil ustave". S tem so postale avtonomne dežele v Italiji stvarnost. Ne da bi S D Z pre-
nje ali višje šolsko diplomo ni \ cenjevala vpliv svojega stališča bil dorasel zahtevam dobe. Pri j jn ne glede na nagibe, ki so tem ni bilo toliko porazno pe- vodili ustavodajno skupščino, manjkanje potrebne idejne in \ vendar lahko beležimo poleg politične razgledanosti ter pra-' drugih avtonomističnih gibanj vilnega pojmovanja narodovih \ tanjen sklep tudi za svoj uspeh, koristi, kakor je bilo žalostno ki bo imel dalekosežne posle-pomanjkanje trdnih hrbtenic j dice za življenje Slovencev v in značajnosti. Precejšen del Italiji.
naših inteligentov je še vedno Zdi se nam prav, da v tej v težki moralni krizi. Cesto' zvezi podčrtamo pomen avto-
slišimo besede, da imamo sicer ljudi s • spričevali, a da pri vsem tem nimamo izobražen-stva. Res se je v mnogih pri-\ merih izkazalo, da vseučiliška diploma še ni dokaz popolnega izobraženca, ako naj pod to besedo razumemo razgledano osebnost z izgrajenimi človečanskimi, političnimi, kulturnimi in nravnimi načeli. Težko nam je bilo, ko smo gledali, s kako lahkoto 'so- ti ljudje v najzrelejši moški dobi zatajili svojo demokratično preteklost ter se brez vsakih pomislekov opredelili za totalitarno nasprotje in postali njegovi najbolj brezobzirni, a kaj malo prepričljivi priganjači. Ne poznamo častnega nagiba za tako ravnanje. To je vprašanje nravnega zdravja.
Temu dejstvu je treba pripisati velik del naše narodne nesreče in pa posledico, da je v sled odpovedi velikega dela slovenske inteligence v najusodnejši dobi, zgubilo svoj naravni položaj med narodom.
' Tega pojava se ne da opravičiti z enostavnim zvračanjem krivde na prejšnje splošne slovenske politične razmere, kajti izdajstva nad načeli, strahopetnosti, stremuštva in sličnih pojavov se ne da z ničemer obrazložiti. S tujim grehom se lastnega ne da utemeljiti. Trdimo, da del slovenskega izobraženstva ni sledil in da še danes ne sledi glasu svojega razuma in vesti, temveč
nomije na splošno in za slovenski živelj, ki bo ostal 'v Italiji, posebej.
Vprašanje zakonodaje in u-pravne organizacije kake države, katere z ozirom na različne krajevne potrebe narodnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega značaja ali zaradi njene obsežnosti ni mogoče uspešno urejevati iz njenega središča, se skuša reševati na različne načirie:
1.) s takozvano „ dekoncentracijo", to je prenosom pravic za dokončno reševanje določenih upravnih zadev od državnih oblasti višje stopnje na državne oblasti nižje stopnje (n. pr. od ministra na prefekta);
2.) s takozvano decentralizacijo", to je z razdelitvijo pristojnosti med državno oblastjo in od nje neodvisnimi samo-
upravami s samostojnim delokrogom. Samouprave so lahko stanovske, če se nanašajo samo na pripadnike določenega poklica (n. pr. kmetska, trgovska, zdravniška i. t. d. zbornica) ali ozemeljske, če se nanašajo na vse prebivalstvo določenega področja (n. pr. občine).
Z ozirom na razdelitev zakonodajne, upravne in pravosodne oblasti med državo in samoupravnimi ustanovami, razlikujemo več oblik države po tem, ali je ta razdelitev v pretežno korist države ali samouprav. Te razlike nihajo v mejah edinstvene države med skrajnim centralizmom in pokrajinskimi avtonomijami. Do avtonomije decentralizirana e-dinstvena država meji na zvezno (federativno) državo, od katere se v bistvu loči po tem, da avtonomne pokrajine kot take niso poleg lastnega delokroga zastopane neposredno tudi pri osrednji zokonodaji in upravi državne celote, kakor so na njej udeležene edinice zvezne države. Lahko pa se zgodi, da so zakonodajne, u-pravne in pravosodne pravice avtonomnih pokrajin edinstvene države večje kakor pa državic - članic zvezne države.
Grška beseda »avtonomija" pomeni, prevedena v naš jezik, »lastno zakonodajo". Smisel vsake samouprave je ta, da naj določene zadeve krajevnega značaja in pomena lešujejo in upravljajo ljudje, ki so na njih neposredno interesirani. Državi je običajno priznana le nadzorstvena pravica o zakonitosti poslovanja samouprav, toda te imajo prizivno 'pravico na upravna sodišča zoper odloke državne oblasti. Preoblikovanje kake države v avtonomistično oziroma federativno je izraz demokratične težnje,
osrednje državne oblasti. Poleg tega pridejo v manjših samoupravnih edinicah do večjega sorazmernega izraza in vpliva krajevne narodnostne, politične in druge sile, ki so ustanovitev teh edinic ravno narekovale.
Za avtonomijo doline d’ Aosta, Tridenta, Gornjega Poadi-žja in Julijske Krajine so bili poleg drugih razlogov gotovo odločilni zlasti narodnostni. Iz razloga, da se je z njimi hotelo zadovoljiti tudi potrebe narodno mešanih področij države, smejo Slovenci, ki bodo ostali po ratifikaciji mirovne pogodbe v mejah Italije, polagati poleg drugih pravnih zagotovil tudi na dejstvo, da bodo živeli v avtomni pokrajini, nade za pravično upoštevanje in reševanje svojih posebnih koristi.
Ob tej priliki izražamo svoje želje in upanje, da bi obe narodnosti našega področja v ozračju pravičnosti in miru plodno reševali v meje deželne pristojnosti spadajoče zadeve. Reševanje krajev-
dolgega sožitja dveh narodnosti na teh tleh primere človečanskih in demokratičnih odnoša-jev, nam bo lahko srečna podlaga, primer in napotilo za ureditev skupnega življenja. Naj spomnimo samo na dobo nek-I danjega deželnega zbora v Gorici, v katerem se politične kombinacije niso več delale samo po narodnostnih vidikih, nego se je zgodilo, da se je slovenska katoliška politična stranka povezala z italijanskimi liberalci in nasprotno, da so se goriški slovenski liberalci povzeli s furlansko katoliško politično stranko. Pogoj za obnovitev takega širokogrudnega sožitja je seveda vzajemno priznavanje in spoštovanje narodnih pravic, ki morajo postati nesporna zadeva in Slovencem zagotovljene s posebnim ustavnim zakonom. Poprava bistvenih krivic in izločitev vsakršnega nestrpnega duha, bo morala biti ena izmed prvih nalog avtomne dežele Julijske krajine in Furlanije, kateri želimo srečen razvoj z zagotovili naše dobre volje.
»»Zveza alpskega ljudstva«
Za ustavna jamstva manjšinam
22. junija se je v Desenzanu ob Gardskem jezeru sestal svet »Zveze alpskega prebivalstva", (F.derazione dele genti alpine). V Zvezi so včlanjena vsa avtonomistična gibanja severne Italije: intemelske Ligurje, doline d’Aosta (Francozi), Val-tellina, Tridenta, Bozna (Nemci) in Furlanije. Ob sklepu kongresa je bila sprejeta deča resolucija:
najširšo zakonodajno, odred-beno, finančno in upravno avtonomijo. Opozarja, da so avtonomistična, jamstva 5. po- ; glavja, o katerem se sedaj razpravlja in ki so namenjena vsem deželam Italije, nezadostna in neprikladna; obžaluje, da v ustavnem načrtu manjka poglavje o zaščiti in jamstvu sle-1 narodnih in jezikovnih manjšin Zahteva, da se za dežele, kate
stila Varnostni svet, da balkanski preiskovalni komisiji ne dovoli neomejenega gibanja na albanskem ozemlju. — V ZSSR se letos obeta dobra letina. — Ameriški delegat Austin je v Varnostnem svetu dejal, da aktivnost Jugoslavije, Bolgarske in Albanije »ni boljša kot prava in resnična invazija organiziranih vojsk"; zahteval je, da naredijo konec tem stvarem. — MacArthur je v Tokiu izjavil, da bodo mirovno pogodbo Japonsko podpisali v teku enega leta; Japonska bo najmanj 100 let nesposobna stvarno ogražati mir. — V Teheranu so vladni pristaši razbili tiskarne in uredništva treh opozicijskih listov. — Zaradi žalitve ameriškega senata so obsodili več komunističnih a-gentov na zaporne kazni. — Bolgarija se je formalno uprla ustanovitvi stalne preiskovalne komisije na severnih grških mejah. — Združene države bodo Avstriji vrnile 308 milijonov šilingov, kolikor so znašali ameriški zasedbeni stroški, katere je doslej plačevala Avstrija; avstrijska vlada e izrazila zahvalo za to ameriško pomoč.
27. junija: V Parizu so se se-* stali Bevin, Molotov in Bidault k razpravljanju o ameriški gospodarski pomoči Evropi. — Papež v posebni avdijenci sprejel soprogo argentinskega predsednika Perona. Pred argentinskim veleposlaništvom v Rimu so levičarji priredili demonstracije, zaradi katerih se je potem vlada opravičila, komunistična partija pa zanikala, da bi jih organizirala. — Ob drugi obletnici ustanovitve Združenih narodov so voditelji štirih velesil po radiu ponovili svoje zaupanje v to organizacijo; Stalin pa ni hotel govoriti. — Preiskovalna komisija ZN za Balkan je naročila podkomisiji, da prekorači bolgarsko mejo i ljub nasprotovanju bolgarske vlade. — Na tisoče Nemcev beži iz sovjetskega področja, da bi se izognili prisilnemu delu v rudnikih urana.
Zveza alpskega prebival- : re označujejo posebne prizna-stva", h kateri so danes pristo-j ne razmere, hitro sprejmejo pili tudi zastopniki občin v; posebni statuti, katere so deda naj ljudstvo o posebnih i Valtellini in Federalistične uni- j žele že sestavile ali pa jih bo-krajevnih zadevah samonepo-;je intemelske Ligurije, zbrana: do sestavile po volji prizadetih sredno in dokončno odloča. I v Desenzanu dne 22. junija prebivalstev, ki želijo zlasti ‘
1947, je vzela na znanje, da so bili v ustarodajni skupščini odbiti prelogi, ki so nasprotni deželnim avtonomijam. Zveza ugotavlja, da so nezmanjšani
Centralistično urejene države j z enim zakonodajnim telesom j in eno izvršilno oblastjo, ki si i poleg občih državnih zadev lastijo vpliv tudi na čisto kra-
jevne stvari, navadno teh vpra-1 napadi na avtonomije, ki so šanj zaradi njih nepoznavanja j bile že slovesno in formalno niso mogle pravilno in zado-1 obljubljene, atentat na demo-voljivo reševati.	!	kratične svoboščine, ki pripa-
Vsaka obsežnejša decentra- ^al*o ljudstvom ne morda po
lizacija države tedaj pomeni
kaki milosti od zgoraj, temveč
1.) lastnino voda,
2.) izključno oblast na fiskalnem polju.
Zveza izraža svojo popolno solidarnost z gibanji, ki hočejo premagati malenkostni nacionalistični duh in ustanoviti zvezo vseh evropskih držav.
ZVEZNI SVET Azaretti, Bartolotti, Caveri,
ločitev zadev občega državnega ! P° naravnem pravu. Znova ; Chiocchetti, D’Aronco,Deffeyes, pomena od zadev krajevnega I pofijujs neomajni sklep priza-| Franceschij Maikt, Pascolo,
značaja, razbremenitev osrednih državnih zakonodajnih, upravnih in pravosodnih oblasti, hitrejše poslovanje, približanje
detih dežel, da si pridobijo -
Vigevani.
izven ali iznad svojega naroda. Zahtevamo, da stoji med ljudstvom in mu predano služi s prednostmi svojega znanja. Z istim načelom enakopravnosti pa odklanjamo tudi za zavajanje delavca izmišljeno frazo o „avantgardnem razredu“, pred katero je del našega izobraženstva upognil svoj hrbet. Kljub zloženki o ljudski oblasti „delavcev, kmetov in delovne inteligence* ni to izobraženstvo v prirejenem, nego naravnost ponižujočem podrejenem položaju nasproti ne-
 	znatni oblastni	skupini	ljudi,
se iz nečastnih nagibov še na-	v katere/ rokah se	je	zgostila
prej udinja	katastrofalni poli-	vsa rn°č-
tiki, ki bo	k dosedanjim narodnim	nesrečam priklicala
nedvomno še nove.
Stoječ na stališču spoštovanja in enakopravnosti vseh slojev, odklanjamo misel, da bi slovenski izobraženec stal
Spričo tega gre tem večje priznanje tistim slovenskim izobražencem, ki za nobeno ceno niso mogli zatajiti svojih demokratičnih načel in ravnati proti glasu vesti, razuma in osnovnim koristim svojega na-
roda. Dogodki in popoln preobrat narodovega mišljenja so jim dali tragično zadoščenje za vse žaljivke. Pojmi se spreminjajo o ljudeh in o resnici.
Da bodo slovenski demokratični izobraženci Trsta in Gorice lahko izpolnili svoje dolžnosti do slovenskega kmeta, delavca in sploh vsega naroda, jih vabimo, da se povežejo v nepolitično kulturno združenje za obrambo osnovnih svoboščin človeka, preu-čavanje perečih vprašanj našega naroda s strpno izmenjavo misli, oblikovanje in objavljanje svojih stališč, vzgajanje najširših plasti naroda, gojitev medsebojnih prijateljskih od-nošajev ter podpiranje demokratične mladine. Demokratično slovensko izobraženstvo » se mora tako skrbno pripravljati na naloge, ki ga gotovo še čakajo.
Odmevi spomenice SDZ
Stališče italijanskih republikancev
Tudi tednik italijanskih re-, manjšino. Dalje toži, da italijan-publikancev „L’ Idea Repub- j ska javnost trpko občuti člen blicana" od 25. junija t. L, ki izhaja v Padovi, je v svoji izdaji za Julijsko krajino priobčil obširen člangjc o zahtevi, ki jo je SDZ naslovila ministrskemu predsedniku De Gasperi-ju ih
15 mirovne pogodbe, ki ga spomenica SDZ navaja.
List ni proti temu, da se vrne italijansko državljanstvo tistim, ki so	ga res krivično
zgubili, toda	noče, da bi se to
pfedsedniku	ustavodajne	skup-	j vračalo kar	na slepo tudi vsem
ščine Terracini-ju,	da se	zajam-	i tistim, ki so	ga izgubili s tem
čijo s posebnim statutom pravice Slovencev v Italiji.
Članek, ki je izraz naziranja italijanske republikanske stranke, ni nasproten tem«, da bi imeli Slovenci enake pravice kot vsi ostali državljani, pravice kot narodnostna in jezikovna enota/ vendar meni, da ne bi smeli zahtevati posebnega sta-
da so se izselili v Jugoslavijo zgolj zaradi mržnje do Italije in so se ponašali, da so narod ni mučeniki ne da bi to odgo varjalo dejstvu. Tako »se ne sme zahtevati, da se sprejmejo nazaj tisti, ki so požigali šole v Julijski krajini ali tisti, ki so jih k temu navajali."
Članek trdi, da so slovenske
tuta, ki naj bi jim te pravice srednje šole v Trstu preveč zajamčil, češ da italijanska republikanska in globoko demokratična ustava vsebuje zadostna poroštva za slovensko
ki
podvržene navodilom in »tero rističnim ukazom" SIAU, zbira najbolj fanatične proti
Nadaljevanje na strani
Od srede  do srede _
26. junija a Albanija je obve-
28. junija: Italijanska usta-
vodajna zbornica je s 405 glasovi od 431 ponovno izvolila za predsednika odstopivšega De Nicolo.
— Na avstrijsko-jugoslovanski meji je prišlo do spopada med avstrijsko patruljo in neznanci, ki so prišli iz Jugoslavije. — Trije zunanji ministri so imeli drugi sestanek. — Ameriški politik Bernard Baruch je objavil načrt za vojaško pripravljenost Združenih držav. Dejal je, da ne pričakuje vojne z ZSSR. Če sovjeti pričaku-; ejo ameriški gospodarski zlom, bodo ostali razočarani. — Harold Stassen je zahteval ukinitev pošiljk petroleja in jekla iz USA v ZSSR zaradi sovjetskih kršitev altskega dogovora. — Ameriški pisatelj McNeil je na konferenci pisateljev 30 držav izjavil, da sovjetskim pisateljem in umetnikom vlada naroča, kaj morajo in česa ne smejo pisati. — Avstralija je dovolila vselitev 2.000 poljskim vojakom pod poveljstvom generala Andersa.
29. juwij» 8 Avstrijski zunanji minister dr. Gruber je izjavil, da Avstrija odklanja vsako sodelovanje s sosednimi državami, kjer vladajo komunisti. — Agencija »Tass" je navzlic dogovoru o tajnosti pariškega sestanka izdala poročilo o zadržanju sovjetske vlade. Po tem poročilu naj bi »sestavljanje splošnega gospodarskega načrta za Evropo povzročilo vmešavanje nekaterih držav v notranje zadeve drugih držav". — Jugoslovanska vlada ni hQte1a dovoliti pododboru preiskovalne komisije za Balkan, da bi na njenem ozemlju preiskal tri obmejne spopade. — V Solunu so odkrili komunistično zaroto; našli so spisek oseb, ki so jih komunisti po »osvoboditvi* nameravali »likvidirati". — De Gaulle je v Lilleu govoril o Združeni Evropi ter o sovjetskem gospodovanju na 2/3 Evrope. — Na pariški konferenci je Molotov spet začel z zavlačevalno taktiko; Bevin pa je odločen, da stavi ultimat, po katerem naj se Molotov izjasni z »da* ali »ne“ o ameriškim načrtu za gospodarsko pomoč Evropi. — Ameriška vojska je ustanovila 10 komisij, ki morajo pripraviti načrte za naglo izpremembo 10 najvažnejših industrijskih vrst iz mirovne v vojno proizvodnjo. — Levičarji so v Benetkah priredili vnaprej orga-
Od srede
do srede
(Nadalievanle s prve strani)
nlzirane demonstracije proti De Gasperiju, ki pa jim je dejal nBojite se slišati resnico"! — V Nurnbergu se je začel kongres socialdemokratske stranke. Voditelj stranke dr. Schumacher je dejal, da .ni mogoča niti sovje-tlzirana Evropa niti sovjetlzirana Nemčija".
30. junija 8 Ustanova UNRRA je prenehala z delovanjem; Ev ropi je dala skoro 3 milijarde dolarjev pomoči; skrb za begunce je prevzela Mednarodna begunska organizacija. — Konstantin Tsaldaris je z grško delegacijo odpotoval v New York. — Rektor chikaške univerze je izjavil, da imajo USA zalogo novih in izpopolnjenih atomskih bom, ki so tako silovite, da razrušijo vsako velemesto na zemlji. — Iz Pariza so sporočili, da je konferenca treh zunanjih ministrov prišla zaradi sovjetskega zadržanja na mrtvo točko. — USA in Kanada bosta v Arktiki imeli skupne vojaške vežbe. — V Franciji so odkrili zaroto desničarjev in bivših kolaboracionistov proti četrti republiki. — Zaradi napadov „ben-deritov“ (ostankov SSovcev in gestapovcev) so na Slovaškem uvedli policijsko uro. — Romunska vlada pričakuje, da bo pomanjkanje prehrane trajalo še eno leto. — V Mandžuriji so kitajske čete v večji bitki porazile komunistične čete. — Trije zunanji ministri so imeli tretji sestanek. Opazovalci mislijo, da je konferenca propadla, če Molotov v zadnjem trenutku ne bo spremenil stališča. — Kanadska zbornica je ratificirala mirovne pogodbe. — V Franciji so odkrili zaroto proti generalu De Gaulleu.
— Ameriški trgovinski minister Harriman bo v juliju s poljedelskim ministrom Andersenom o-biskal Evropo; prišel bo tudi v Italijo.
1. julija s Molotov je izrecno odbil načrt, ki ga je Britanija predložila za evropsko obnovo. Bevin in Bidault sta pripravljena nadaljevati izvedbo načrta z ali brez ZSSR. Sklenili sq, da se še enkrat sestanejo. — Ameriška poslanska zbornica je sprejela zakon, s katerim bodo sprejeli sedanje ozemlje Havajev kot 49. državo v ameriško federacijo. — De Gasperl je po radiu opozoril Italijane, da bo letošnja žetev izredno nizka. — Ker je neuspeh pariške konference treh zunanjih ministrov neizogiben, menijo opazovalci, da sta Britanija in Francija začeli preučevati ustanovitev organizacije zahodne Evrope, v kateri bi bile še Irska, Belgija, Nizozemska, Luksemburška, Švica, Italija, zahodna Nemčija in morebiti tudi Portugalska. — Glasilo češke kompar-tije „Rude Pravo“ je spet objavilo članek, v katerem govori o „ protiljudskem delovanju “ vodilnih članov slovaške demokratske stranke; pričakovati je, da se bo ta akcija načrtno nadalje vala. — Ameriški zunanji minister Marshall je posredno odgovoril na Molotovljeve obtožbe, da se hočejo USA vmešavati v notranje zadeve drugih držav, ter dejal: „Ne morem si predstavljati večjega popačenja in zlobnejše potvorbe resnice". — Jugoslovanski veleposlanik v Londonu je protestiral zaradi „ nedovoljenega preleta “ jugoslovanskega ozemlja po britanskih letalih, ki so prišla iz Avstrije. — Madžarska kompartija zahteva, zdaj ko so nasilno uničili opozicijo, volitve v madžarski parlament. — Na zasedanju Varnostnega sveta je jugoslovanski zastopnik dr. Wilfan zavračal obtožbe, da bi Jugoslavija pod-
girala grške gveriijce. — Po raz-urljivem razpravljanju v madžarskem parlamentu so p6slanci stranke „Svobode“ zapustili dvorano. Njihov voditelj Sulyok je zaklical: „ Moje življenje ni več varno. Vi nudite sovjetom priliko, da bi me aretirali. To dokazuje, da na Madžarskem ni več svobode 1 *
2. iuli a i Ker Molotov ni pristal na Bidaultov kompromisni predlog, je pariška konfer§jica popolnoma propadla. Zdaj bodo zahodne države organizirale gospodarsko pomoč zahodni Evropi brez Sovjetske zveze. — Svetovni tisk prinaša komentarje k pariški konferenci ter v glavnem pravi, da je ZSSR znova dokazala, da ji ni za mirno sodelovanje med narodi. — Britanija je Bolgariji poslala drugo protestno noto zaradi zatiranja opozicije. — Ameriški črnec, general Benjamin Davis, je kot ameriški predstavnik odpotoval v Liberijo na proslavo stoletnice neodvisnosti. — Attlee je naznanil, da so besedo „dominion“ odpravili iz uradnega britanskega slovarja.
— Francoska vlada je odstavila generala de Larminata, ker je bil baje v zvezi z zarotniki proti republiki. De Nicola je sprejel gospo Peronovo.
Ob drugi obletnici Z N
Ideal in stvarnost
Potekli sta dve leti, od; kar je 50 predstavnikov Združenih narodov v San Franciscu podpisalo listino Združenih narodov. Po u; radnih razgovorih treh zu; nanjih ministrov v oktobru 1943, po leto dni nato se vršečih razpravljanjih v Dumbarton Oaksu od 2!. avgusta do 7. oktobra ter po februarskih razgovorih leta 1945 med Rooseveltom, Sta* linom in Churchillom v Jal; ti je svet dobil nadomestilo za propadlo organizacijo Društva narodov. Na za; ključnem zasedanju v San Franciscu so padle izjave, ki so pomenile slavospev veri v konec vojn in trajni mir.
Predsednik konference Stettinius je takrat izjavil: »Ta listina predstavlja spo: razum, ki sta ga narekovala trpljenje in vojna. V to li; stino smo položili vse svo je upe za pravični in mir...«
Predsednik Truman: »LU sima... predstavlja trden temelj, na katerem bomo lahko zgradili boljši svet... predstavlja izjavo globoke vere narodov sveta, da voj; na ni neizbežna in da lab koko ohranimo mir... U; stvarili ste učinkovito oro: d je za vzdrževanje miru, varnosti in za napredek človeštva...«
Lord Halifax, predsednik britanske delegacije: »Edi: no čas bo pokazal, če stoji listina... na peščenih tleh ali ; kot trdno upam : na živi skali, da se lahko upira vsa; ki nevihti...«
Paul Boncour, predsednik francoske delegacije je pri; pisal propad Društva naro; dov pomanjkanju določila, ki bi predvidelo pooblastilo za uporabo sile proti vsake: mu napadu in dodal: »Da; nes smo izpolnili to po: manjkljivost.«
Andrej Gromiko, name* stnik predsednika sovjet; ske delegacije: »Mislim, da bo ta konferenca prešla v zgodovino človeštva kot eden izmed najpomembnej: ših dogodkov in da bodo imeli naši napori dobrode: jen učinek na vse narode sveta, ki ljubijo mir in ki so zaradi svetovnega požara, ki ga je povzročila hitler: jevska Nemčija, prenašali toliko pomanjkanja in tr: pljenja.«
Dve leti po porazu nemške; ga militarizma pa je list »New York Times« pod vodstvom vojaškega ured; nika Hansona W. Bald; \vina izvedel pregled voj; ska na svetu in ugotovil, da je trenotno pod orožjem nič manj kot 19 milijonov mož, kar stane svet letno 27 milijard 400 milijonov dolarjev, pri čemer pa niso všteti zneski, ki jih razne države potrošijo za razi; skovan j e atomske sile in za druga tajna raziskovanja. Po Baldwinovem mnenju je danes kljub zlomu Nemčije in Japonske na svetu več vojakov, kot jih je bilo na predvečer vojne leta 1938 Le sedem držav (Irska, Norveška, Belgija, Vene; zuela, Kolumbija, Guate; n^ala in Panama) potrosi za vojsko 10% letnega prera« čuna. Največ vojakov ima Kitajska, največjo kopno vojsko Sovjetska zveza (po Bald\vinovih ugotovi; tvah 3,800.000 mož), med; tem ko imajo Združene dr; žave le 670.000 kopne voj; ske. Ali dve leti po podpisu ustanovne listine ZN in po: razu Nemčije in Japonske ne vlada neko nesoglasje med idealnimi smotri iz San Francisca ter ogromnimi iz:
datki držav?
Francoski pisatelj Pascal je nekoč zapisal: »Sila brez pravice je samosilstvo, pra; vica brez sile pa je šala.« Čeprav zveni resnično tra; gično, moramo ob drugi obletnici poskusa za usta; novitev izboljšane svetovne vlade reči, da obstajata da; nes v svetu obe prispodobi Pascalovih besed.
Ko se je po prvi svetovni vojni rodilo Društvo naro; dov, je bilo v političnem svetu kljub »izvirnim gre; hom«, ki jih je prineslo s seboj na svet novo dete, mnogo navdušenja. Tudi takrat so padale lepe bese; de. Toda kratko življenje Društva narodov ni bilo ža: lest no samo zaradi nemoči, ki jo je pokazalo ob vpra: san jih, ki jih ni moglo re: siti, ko so nekatere države zapuščale ženevsko dvora: trajni no, marveč tudi zaradi na: čina, kako so ga dejansko že pred, uradno pa po drugi svetovni vojni pokopali celo nekateri izmed tistih, ki so mu stali ob zibeli.
Danes je v navadi, da govorimo javno o Združe; nih narodih z nekakim stra; hospošto vanjem ter pri tem uporabljamo zgolj izraze hvale. Ostrejše kritike pr eds ta vi j a j o »skru n j en j e« ustanove, ki naj bi bila po zgrešenem mnenju nekate; rih nedotakljiva. Tako go; vore politiki in novinarji. Njihove besede niso prepričevalne, ker tudi nljim manjka vere. Kako naj v takšnem vzdušju povpreč; ni človek, predvsem pa.pri; padnik malega naroda za; upa v nekaj, kar se mu pred očmi iz dneva v dan bolj ruši? Z g lavo v pesku in ne: kritičnim stališčem ne slu: žimo demokratskim idea: lom in miru v svetu.
Nekateri kritiki Društva narodov pravijo, da se je izrodilo in propadlo, ker je bilo od vsega početka orod; je zmagovalnih sil za izved; bo versaillskega miru. Ne spuščamo se v kritiko tega' naziranja, kakor tudi ne v primerjave takratnega sta; nja z današnjim, ker meni; mo, da je položaj bistveno drugačen. Ne spuščamo se tudi v iskanje krivca dana; šnjega stanja Združenih narodov, ki ga eni vidijo na vzhodu, drugi pa na zaho; du. Ne gre nam za zunanje politični vidik, marveč za oceno notranje moralne in življenjske izgradnje tega novega poizkusa omejitve narodne suverenosti v prid svetovne ustanove sode; lovanja in miru, Pri tem se ne odrekamo idealu. Na: sprotno: s tem se mu skuša: mo približevati. Kritično gledamo na način, ne na načelo.
Zdi se nam, da se je ponovila napaka iz leta 1918. Nazorsko nevskladeni narodi so brez predhodnega raz: čiščenja pojmov v prvem navalu zmagoslavja ustano: vili organizacijo, ki se rav: no zaradi te notranje ne: enotnosti ter zaradi po: manjkanja izvršne moči šU bi pod pritiskom prevelike naloge, ki si jo je nadela.
Združeni narodi, ki jih je družilo več ali manj slučaj; no kratkotrajno vojno za; vezništvo, so podcenjevali duhovne in etične razlike, ki so obstojale med njimi in ki so se v dveh letih po končani vojni razvile in za; ostrile tako, da ne moremo govoriti več o enem, mar; več o dveh svetovih. Zdru; ženi narodi in zlasti velesi; le, niso vodile računa o svo; ji gospodarski in ideološki
dinamičnosti, pri kateri mora slej ko prej priti vsaj do praktičnih nasprotji, če se že hočemo izogniti načel; nim navzkrižjem. Združeni narodi so ustanovili svojo organizacijo v današnjem obsegu prezgodaj, ko jim je vojni uspeh zasenčil pogled na stvarnosti bodočega dne. Združeni narodi so po--zabili na izkustva z Dru; štvom narodov. Prehod od neomejene narodne in državne suverenosti k določe; ni suverenosti svetovne o; blasti je prehiter in preve; lik. Potrebne bi bile vme; sne razvojne stopnje, pred; vsem pa duševna priprava ljudi in narodov za takšen prenos in zadovoljivo delo; vanje nove svetovne zako= nodaje, uprave in sodstva. Zruženi narodi so si zasta; vili preveliko delovno polje, ki ga ne morejo obvladati, kot nam je pokazala že kratka dveletna skušnja. Včasih se stvari boljše re; šujejo na podlagi večstranskih mednarodnih pogodb, kot pa se lahko v okviru svetovne organizacije; bolj; še bi bilo določiti najmanjši mednarodni program sode; lovanja, kot pa širok okvir; ni program, ki ne more biti nikdar izveden. Združeni narodi se niti v dneh zrna; goslavja niso mogli zedi;. niti na praktični ustanovi; tvi skupne izvršne sile.
Po dveh letih obstanka nikake lepe besede ne mo;
rejo pregnati splošnega ob; čutka, da so Združeni naro; di z vsakim dnem bliže kri; tičnemu razpotju: propadu že v detinski dobi, ali pa re; šitvi s korenito popravo vsega ustroja. Definicija besede »demokracija«, »po; licijska država«, »vplivnost; no področje« in prisiljeni kompromisi ne morejo u; stvariti novih trdnih teme; ljev. Treba se je vrniti na iz; hodišče in popraviti storjene napake. Vsi namreč želimo svetovno ustanovo, ki bi po; stopoma postala trden in uspešen upravitelj sveta. Zaradi tega pa tudi obso; jamo vsakogar, ki si želi neučinkovite in šibke Zdru; žene narode* ali pa pod krinko pohvale prispeva k njih rušenju, ker mu tako narekujejo sebične koristi.
O slabosti Združenih na; rodov, kakršni so danes, ne smemo molčati. Verujemo, da je v svetu mnogo morah ne sile. Te moralne sile sve; tovnega javnega mnenja pa ne smemo mobilizirati le v pravcu, ki ga je v govoru na North\vestern University nakazal znani republikan; ski Marshallov svetovalec na moskovski konferenci John Foster Dulles, ko je predlagal, naj bi na glavni skupščini ZN razpravljali o vprašanju svobodne države v nasprotju s policijsko državo. To moralno silo moramo mobilizirati tudi tako, da bo kritično ocen je: vanje v najboljšem namenu privedlo do ozdravitve Združenih narodov.
T. L.
Prelom med in Zahodom
Vzhodom
Neuspeh v Parizu
V	sredo je po petih taj; nih sejah Bevina, Molotova’ in Bidaulta dokončno pro; padla pariška konferenca o gospodarski obnovi Evrope na podlagi Marshallove po; nudbe, ki jo je iznesel v harvardskem govoru in o kateri sta predhodno' v Pa; rizu razpravljala že Bevin in Bidault sama. Znova smo doživeli običajno za; držanje Sovjetske zveze, ki je tudi topot, kot vedno doslej, označila tudi to po; nudbo Amerike kot željo po gospodarsko;političnem zavojevanju Evrope, kot dolarsko ofenzivo in impe; rialistično zasužnjenje Ev; rope na podlagi »vmeša; vanja v notranje zadeve evropskih . držav«. Tega smo sicer že navajeni, ven; dar pa nas vedno znova preseneča moralno neopra; vičljiva miselnost, da dolo; čena država, ki gradi svojo politiko ravno na tistih te; moljih, ki jih ogorčeno sku; ša pripisovati drugim, na; čelno odreka vsakomur tudi trohico idealizma, človeč; nosti in mednarodne nese; bičnosti, pri čemur bi bila seveda pripravljena sprejeti (oziroma celo zahteva) vso pomoč, ni pa sama priprav; Ijena ničesar prispevati, ni; kjer popustiti in tudi ne izreči nikakega priznanja.
Zakaj in na čem je pro; padla pariška konferenca, glede katere je londovski »Daily Mail« že pred njenim začetkom opozoril, da bi utegnil biti eden izmed vzrokov, da je Sovjetska zveza sprejela vabilo, ker ji ni kazalo takoj odgovoriti odklonilno? Prvo, kar je hotel ugotoviti Molotov, je bilo, ali bo ameriška pomoč podrejena pogojem, ki bi mogli zmanjšati politično in gospodarsko nadzorstvo nad satelitskimi državami VzKodne Evrope. Izven vsake debate je, da je Evro; pa danes v obupnem gospo;
darskem položaju, od kate; rega niso izvzete države pod sovjetskim vplivom, ki posebno po prenehanju de; lovanja ustanove UNRRA nimajo nikakega izgleda, da bi jih kdo podprl. Mar; shallov načrt vseh teh dr; žav s Sovjetsko zvezo vred načeloma ni izključil od po; moči, vsekakor pa je posta; vil kot predpogoj zdravo gospodarsko sodelovanje vse Evrope, ne pa le nje dela. Iz tolmačenj Marshal; love ponudbe pa je bilo na; dalje razvidno, da Amerika (kar je popolnoma ra; zumljivo) ne more nuditi pomoči zgolj kot darila, marveč je najmanj, kar za svojo ponudbo lahko priča; kuje, da bo prišlo do -vs; kladenja evropskih goispo; darstev in do evropske go; spodarske, samopomoči.
Tu je tudi vzrok sovjet; skega zadržanja, ki je po; menilo polom pariške kon; ference in ki preti popolno in dokončno razdeliti svet na dva sovražna tabora, ki kot taka dolgo ne bosta mogla več živeti drug poleg drugega. Sovjetska zveza, o kateri je Molotov na konfe; renči izjavil, da je že izde; lala svoj gospodarski načrt, v katerega je vključena Vzhodna Evropa, ni pri; pravljena, da bi prišlo do spojitve njenega gospodar; skega območja z ostalim evropskim 'gospodarskim območjem, ker bi se s tem zamajal tudi politični u; stroj, v katerega je vključi; la vse te države. Moskva pri svojem zavlačevalnem stališču, ki je obeleževalo vse Molotovi jev o zadržanje na pariški konferenci, ni iz; hajala iz gospodarskih po; treb niti vseh evropskih niti svojih satelitskih držav, marveč s stališča politične varnosti svojega vplivnost; nega prostora. Zaradi tega Molotovljev predlog, naj bi to pomoč podredili nadzor;
Slovenski radio Trst
Slovenska radijska postaja v Trstu ima posebno poslanstvo in pomen, katerega se merodajni činitelji gotovo zavedajo.
Kljub temu ugotavljamo, da ji ni bila od strani ZVU posvečena potrebna pozornost za njeno tehnično izpopolnitev. Spreminjajo se ji valovne dolžine in jakost, ki redko zado-volijo. Z zadnjim novim poskusom so nekateri slovenski predeli naravnost zgubili svojo postajo v Trstu, ker je na prejemnikih skoraj ne šlišijo.
Na splošno ugotavljamo, da sta programska stran postaje, ki je zelo dobra in njena tehnična plat v hudem nesorazmerju.
Z ozirom na to izražamo splošno željo slovenskih radijskih poslušalcev, da se:
1). okrepi kw in določi stalna boljša valovna dolžina postaje, ki bo zadovoljila tiste, katerim je namenjena;
2). upravnemu in uredniškemu osobju slovenskega radia v Trstu nudijo enaki pogoji dela in pripomočkov za sestavo in izvajanje programa, kakor sodelavcem italijanske postaje.
Slovenci smo na svoji postaji v Trstu zelo interesirani saj je to naša najboljša oddaja, ki lahko deluje in se razvija pod popolnoma drugačnimi‘pogoji, kakor pa ostale slovenske postaje.
Pričakujemo, da bo ZVU nemudoma posvetila temu vprašanju potrebno skrb ter ga v splošno radovoljsko vseh Slovencev ugodno dokončno rešila, potem ko bo zaslišala mnenje tudi slovenskih tehničnih, kulturnih in upravnih poznavalcev sedanjih razmer postaje v Trstu.
stvu Združenih narodov, zaradi tega njegovo osnov; no stališče, da bi morala biti pomoč zgolj neke vrste darilo Združenih držav Ev; ropi brez vsakih obvez Ev; rope do same sebe in Zdru; Ženih držav, torej pomoč ob izključitvi evropske sa; mopomoči.
Britanski komunistični »Daily Worker« je ob Mo; lotovljevem pristanku na soudeležbo na pariški konferenci zmagoslavno vzklik; nil: »Zdi se, da so Američa; ni računali s sovjetsko za; vrnitvijo in zdaj so preše; nečeni.« Kakšno uslugo po; meni takšno pisanje, ki stoji na stališču, da izkazu; je Sovjetska zveza Združe; nim državam veliko milost, če smejo pomagati njej in stradajoči Evropi, kakšno uslugo je napravilo sovjetsko zadržanje, ki ga preve; vajo sebični ideološki nagi; bi, vsemu svetu? Prelom med vzhodom in zahodom je danes stvarnost. Zahod; ne države bodo zdaj prisi; ljene, da same izoblikujejo svojo samopomoč. Kakšne posledice bodo iz te delitve sveta nastale, ni težko uga; niti. Oči vidno pa je, da po; meni pariški zlom odmik sovjetske ratifikacije mi; rovne pogodbe vsaj za Ita; lijo, skoraj nemožno^t spo; razuma o Avstriji in Nem; čiji, pri čemer sta se vsaj zaenkrat znašla v istem ta; boru celo dva največja sov; ražnika t. j. Sovjetska zve; za in Španija. Zdi se, da bodo morale zaradi novega razvoja preklicati svoje sodelovanje pri splošnem evropskem obnovitvenem načrtu tudi Jugoslavija in Poljska ter verjetno tudi Češkoslovaška, ki so bile doslej javile svoje sod el o; vanje.	T.	L.
„ V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti!''
Cato Democraticus
Odmevi spomenice S DZ
(Nadaljevanje s prve strani)
italijanske elemente.
»Verujemo, nadaljuje članek, da bodo imeli slovenski dijaki možnost šolati se tudi v slovenskem jeziku v šolah, ki bodo zanje pripravljene v Italijanski Republiki."
V	ostalem misli članek, da polaga spomenica izredno važnost na zahtevo po zopetni vrnitvi h goriški pokrajini tistih krajev (Tržič, Gradež, Čer-vinjan), ki so ji že pripadali dokler jih fašistični režim ni odcepil od Gorice. In ker polaga spomenica isto izredno važnost tudi na vprašanje avtonomije furlanske pokrajine, izvaja iz teh dejstev sklep, da morda SDZ obnavlja in ponavlja stare avstrijske, nato germanske in potem tudi Titove naklepe, ki so hrepeneli po teh krajih. In ker je v spomenici rečeno, da Slovenci ne želijo, da bi se goriška in furlanska pokrajina priključili k Benetkam, • ter povdarja voljo in željo mirnega in prijaznega sožitja s sodržavljani Furlani, izraža bojazen, da spomenica kot taka dvomi o italijanski narodni zavednosti Furlanov in zameri, ker spomenica „ni rekla niti besede o Italiji in o Italijanih!"
Do tu članek, ki ga je priobčila „L’ Idea repubblicana“.
Trditev, da spomenica SDZ prezira Italijane, ni točna. Že dejstvo, da je SDZ spomenico naslovila na ministrskega predsednika italijanske vlade in ustavodajne skupščine v naj-mirnejšem slogu in duhu, priča o nasprotnem. Na drugi strani pa se spomenica poslavlja od visokih državnikov z izrazom „iskrenega voščila dobrega in srečnega napredka italijanskemu narodu."
S tem, da je spomenica izrazila željo Slovencev spadati pod Videm, izključivši priključitev k Benetkam, še ni rečeno da je hotela s tem žaliti Italijane. Razni vzroki nam govore za Videm in izključujejo Benetke: Videm je bližje, potni stroški so neizmerno manjši, Slovenci so vedno zahajali v Videm in nikoli v Benetke, videmski trg dobro poznamo, Slovenci in Furlani smo si sosedi in smo se vedno dobro razumeli.
Seveda so v Furlaniji tudi drugi Italijani, vendar prevladujejo Furlani, in ker vse italijansko časopisje uradno in neuradno govori vedno o Furlaniji in o Furlanih, tako je
tudi spomenica SDZ imenovala Furlane in Furlanijo. Na drugi strani pa so tudi mnogi Italijani izrazili željo, da se ustanovi furlanska avtonomna dežela in so odločno izključevali vsako priključitev k Benetkam. Spomenica SDZ nima nobenega skritega namena niti ko smatra potrebno obnoviti goriško pokrajino v mejah, ki jih je imela predno jo je fašistični režim razkosal.
Goriška pokrajina bo v mejah, ki ji ostanejo po izvršitvi mirovne pogodbe, zelo majhna in so tudi razni italijanski krogi, pred spomenico SDZ, izrazili mnenje in željo, da se meje goriške pokrajine popravijo.
Kar se nadalje državljanstva tiče, trdimo da so več ali manj vsi prizadeti Slovenci zgubili italijansko državljanstvo pod pritiskom težkih razmer, ki jih je takratni nasilni režim ustvaril in vzdrževal v teh krajih. Saj so tudi šole nekateri zažigali samo zato ker niso bile učilnice, nego raznarodoval-nice slovenske mladine. Zdi se nam, da bi bilo zelo težko razločevati in zadevo reševati od slučaja do slučaja, zato imamo za potrebno splošno pravilo in določilo. Državi seveda ne moremo oporekati pravice, da v določenih slučajih stavi svoj veto, vendar menimo, da so se časi bistveno spremenili in da mora biti pomirjenje splošnega značaja in pomena.
V	ostalem smatramo članek, ki ga je prinesla „L’Idea Re-pubblicana", v bistvu za Slovence ugoden, ker čutimo, da ga je narekoval zdrav razum resnih italijanskih republikancev. Njim je predvsem do svetosti domovine Italije, kakor je nam do svetosti našega naroda in do. zdravih miroljubnih in človečanskih odnošajev med narodi in med ljudmi in še posebno med nami, ki nam je usoda določila skupno življenje na skupnem ozemlju!
Naravne pravice so močenj-še od zakona, ki ga človek ustvarja, in pravice naroda in človeka, ki jih vse demokratične države uzakonjujejo so bolj širokega pojma in smisla kot si človek navadno misli pod vtisom zagotovil in trditev iz prejšnjih in iz krogov totalitarno mislečih posameznikov in skupin. In ker morajo vse te pravice priti v praktično veljavo v interesu vse človeške družbe, narodnostnih skupin
in posameznikov, da se ustvari nov način življenja, mišljenja, ravnanja in spoštovanja med narodi, med skupina mi in med posamezniki, stojimo na stališču, da je poseben statut za Slovence, ki ostanejo v Italiji nujno potreben, potreben ne zato, da se Slovencem odka-žejo dolžnosti napram državi in italijanskemu narodu, marveč zato, da se zajamčijo njihove pravice kot narodnostni skupini.
Ustava obvezuje vse državljane in bi morala veljati tudi kar se tiče pravic za vse ena-
ko, vendar izkušnje iz preteklosti, ko nam je tudi Giolitti zagotavljal, da imamo „enake pravice kot vsi ostali državljani", a je potem prvi začel načrtno in brezobzirno raznarodovanje Slovencev, da ne govorimo o fašizmu, so nam živ opomin in svarilo, da ne popustimo v zahtevi po posebnem statutu. Glasovi, ki prihajajo iz nekaterih italijanskih krogov proti Slovencem v zvezi z njihovo spomenico in zahtevo, nam dokazujejo, da imajo ti krogi resen namen zatirati slovenski živelj, ki ostane v Italiji!
Najnujnejše za Trst
Ob priliki imenovanja novega častnika za civilne zadeve pri zavezniški vojni upravi v Trstu so se v javnosti, tako domači kot tuji, zopet pričela obravnavati vsa vprašanja, ki povezana z usodo tega niesta že dve leti aaman čakajo, da bi se pristopilo k njihovemu reševanju in s tem vsaj nakazalo, kakšna bo tista bodočnost, ki jo gospodarstvo na tem področju lahko pričakuje
Vprašanje kliringa
Trst ima vsekakor gotovo nalogo z ozirom na zJiledje. Ena prvih nalog vsake uprave bi morala biti, da omogoči zalednim državam poslovanje preko tržaške luke pod primerno ugodnimi plačilnimi pogoji. V t:i namen bi bilo treba urediti s temi državami vsaij v kolikor zadeva pristaniške pristojbine in prevozne ter manipulacijske stroške neke vrste klirinško obračunavanje, tako da bi države lahko v blagu plačevale, kar iu potrošijo. Kot nam je znano je bil v tem sini-s-lu napravljen prvi korak in poizkus s češkoslovaško republiko, ki pa z ozirom na način izvedbe tega ukrepa tržaških gospodarskih kro- i gov nikakor ni zadovoljil.
Vprašanje financ
Močno povezan z oživitvijo prometa v tržaški luki je tudi problem financ tega ozemlja. Po sedanjih odredbah skuša tukašnja finančna uprava močno povečati dohodke ne glede na velik gospodarski zastoj, v katerem se tu nahajamo. Bati se je, da se bo ponovila zgodba o živinčietu, ki je poginilo, ker se je hotelo od njega imeti mleko, ne da bi se ga primerno hranilo. Ob priliki ustanavljanja Svobodnega ozemlja je bilo toliko obljub, da j smo se morali kar braniti pred po-i plavo, danes pa, ko trka na vrata stvarnost, ne vidimo še nič določ-' nega. Velike sile, ki nosijo odgovornost za vse kompromise, do ka- i
telili je prišlo vs)(ed njihove politike in interesov, bi se morale nekoliko jačje zavedati svojih obveznosti napram tistim področjem in prebivalstvu, ki trpi vprav radi njihovih in ne svojih grehov. I losedaj je bil slučaj, da so se za pasivnost tukajšnje civilne uprave enostavno zatekali k italijanskim fondom. Za bodoče Svobodno ozemlje so sicer predvideni neki krediti, katerih u-resničenje je pa verjetno še daleč. Ako smo torej trdno odločeni izvesti do kraja načrt s Svobodnim o-zomljem, potem bi bilo koristno, da bi že ta vedno podaljševana vojaška uprava sprejela tako gledanje, kakršno odgovarja dolgi dobi njenega življenja. Tržaške finance je treba rešiti kot samostojno vprašanje, postaviti jijh je treba na zdrave noge, kakršne lahko nudi e-dino le v okviru današnjega evropskega položaja čim živahnejši promet z zaledjem. Kredite, ki so temu ozemlju vsekakor potrebni, je treba pa takoj odpreti in spraviti, v tek. Stiskanje davčnega vijaka vkljub vsej svoji enostavnosti torej ni tisto edino in vsemogočno sredstvo, katerega i>i se smeli s širokogrud-nostjo posluževati, posebno še če i-ma za podlago splošni gospodarski zastoj ne pa podvig.
Vprašanje surovin
Vprašanje odgvornosti za oskrbovanje bodočega Svobodnega ozemlja s surovinami je tudi še vedno nejasno in nerešeno, posebno še ko vidimo, da enkrat prevzema za to odgovornost vojaška uprava sama, medtem ko je drugič klicana Italija. Tu bi bila logična posledica ^dolgoročne začasnosti« sedanje uprave. rta i.-totako kot pri financah in pri trgovinskih problemih tega pod-ročj'1. prevzamejo zavezniške sile polno odgovornost za količine in možnojt nabav vseh surovin, ki so :c;nu polroSjj potrebne. Če si o-gledamo položaj v coni »B«, vidimo I da je Jugoslavija že zdavnaj šLa po!
lnit
Izjava neodvisnosti Združenih držav Amerike je postavila moralne in pravne temelje za ločitev ameriških kolonij od Anglije. Izjava pomeni proglasitev pravic ameriškega naroda do neodvisnosti in suverenosti. Poleg tega pomeni pa še nekaj več. V svoji vsečloveški zamisli predstavlja dokument, ki pripada vsem narodom sveta. Kajti s proglasitvijo, da so v božjih^ očeh vsi ljudje ustvarjeni enaki in da zaradi tega vsak človek poseduje neodtujljivo pravico do življenja, do svobode ter do iskanja sreče, je Jzjava" ustvarila vesoljno doktrino tiste svobode in tiste demokracije, za katero se narodi še danes bore.
Nalogo in čast izdelave „Izjave“ so poverili Thomasu Jeffersonu, ki je za priznanje načela svobode veroizpovedi že v rodni Virginiji bojeval srdit boj. Svojo nalogo je čudovito izpolnil: „ Kadar v toku človeških dogodkov postane potrebno, da neki narod pretrga politične vezi, ki ga vežejo na kak drug narod ter zavzame med narodi sveta častno in enakovredno mesto, na katero ima po božjih in človeških postavah pravico, tedaj je zaradi spoštovanja do mnenja človeštva dolžan, da objavi razloge, ki so ga prisilili k ločitvi ... Toda kadar dolga vrsta prevar in zlorab nudi jasen dokaz o nameri vlade, da teži za edinim smotrom narod zasužnjiti s pogoji absolutnega despotizma, tedaj je pravica in dolžnost naroda zavreči takšno vlado ter ustvariti nova poroštva bodoče varnosti. Tako so te kolonije potrpežljivo trpele in takšna je nujnost, ki jih je prisilila k spremembi prejšnjega vladnega ustroja...".
Lincoln je dejal, da je ameriški narod nastal iz zamisli svobode. Kdor koli se bo spomnil na njegovo zgodovino, bo moral priznati, da je bil nad 150 let zvest svojemu idealu. Izvršna oblast, kongres, sodišča, cerkve in šole so vedno črpali vse pobude iz načela o svovodi. To načelo je usmerjalo delo javnih oblasti in tudi posameznikom je narekovalo zadržanje v najrazličnejših okoliščinah. Državljani Združenih držav so pravi otroci svobode.
V	dolgem toku zgodovine so Združene države vedno podpirale stvar miru ter so v mednarodnih odnosih vedno dajale pravici prednost pred silo. V mnogih primerih so Združene države sprožile pobudo, da bi mednarodne spore podredili arbitražni razsoji; vedno so podpirale gibanja za zagotovitev miru in pravice med narodi.
Kot razni govori slavnih mož, ki so prešli v zgodovino, tako je tudi „ Izjava “ neodvisnosti dokaz, kako veliko so Američani prispevali k utrditvi teh idealov. Američani kot ljudje sicer dejanj niso vedno izvajali s tisto ognjevitostjo, s kakršno so postavljali doktrine, vendar moremo vsekakor reči, da je v teku poldrugega stoletja pot zgodovine Združenih držav vedno potekala v svetli smeri, ki so jo začrtali njihovi najboljši sinovi.
Dan podpisa „ Izjave “ neodvisnosti — 4. julij 1776 — je dan, ki ga ne proslavljajo zgolj Američani, ampak je dan, na katerega ves demokratični svet gleda s hvaležnostjo in priznanjem, saj pomeni začetek boja vseh narodov sveta za svobodo.
tej poti ter radi tega podoben ukrep na tej strani nikakor n,e bi mogel izzvati nobenih očitkov. Vsekakor
•
bi pa mnogo prispeval k čim vpč-ji jasnosti, kaj je v i,n!eresu tukajšnjega življa, a posebno še tukajšnjega gospodarstva.
Nanizali smo tri glavna vprašanja, katerim želimo, da bi se vojaška uprava v bodočnosti posvetila nekoliko bolj kot pa se je v preteklosti. Tu ni mogoče sklicevali se na mednarodno pravo in podpisane pogodbe. Življenje zahteva iAoje. Prepričani smo sicer, da lu-di novi častnik za civilne zadeve ne bo mogel mnogo izpremeniti, toda
v kolikor bo njegova funkcija še znova podaljševana pričakujemo, da bo pokazal globoko zavtest za poslanstvo, s katerim je poverjen ter bo od svojih nadrejenih znal pridobiti privoljenje za potrebne izpremembe in ukrepe. Ako bi morali Tržačani še dolgo čakati, da stopi v funkcijo upravni aparat bodočega Svobodnega ozemlja in bi ves ta čas dosedanje delovanje začasnih upraviteljev ostalo neizpre-ii'en j eno, potem res ne bi mogli pričakovati nič dobrega. Zato upajmo, da do tega; ne bo prišlo ter ■ se bo premaknilo eno ali drugo: ali vprašanje guvernerja, ali p.i delovanje vojaške uprave.
IZ ŽIVALSKEGA SVETA
CPrispodoba družabnega prevrata}
Vse leto so živali delale kot sužnji. Toda bife so vesele; spomladi in poleti so delale šestdeset ur na teden, meseca avgusta je Napoleon naročil, da bodo delali tudi v nedeljo popoldne. Delo je bilo popolnoma prostovoljno, kdor pai ni prišel, je dobil samo polovične živilske obroke. Toda samo polovico dela so uspeli izvesti. Vsakdo je .mogel predvideti, da bo trda zima.
Graditev mlina na veter je povzročila mešteto težav. Na kmetiji je sicer bilo dovolj kamna, tudi pesek in cement so našli nekje v poslopjih. Nastalo pa je vprašanje, kako kamen obdelati. Jasno je bilo. da se da to izvršiti samo s kladivi, katerih pa nobena žival ni znala uporabljati. Postavili so zato visok oder, na katerega so živali vlekle velike skale in jih metale na tla, da so se razbile. Mnogo kamina je šlo v kvar, toda delo je vendar počasi napredovalo. Konja Bo-xer in Clover sta vlekla kamen na vozovih, ovce so ga potiskale na-rr.gor s čeli, celo koza Muriel in osel Benjamin stil se zapregla v star otroški voziček in vozila kamen na vrh. Vse so delali pod strogim Badzor9tvom pračičer.
Živalim ni bilo poleti slabo kljub trdemu delu. Četudi niso imele več hrane kot v času starega Jonesa, vendar j,e niso imele vsaj manj. Prednost, da jim ni bilo treba prehranjevati pet neproduktivnih človeških bitij, je odtehtala marsikateri neuspeh pri delu. Toda ko se je bližal konec poletja, so se začela javljati različna pomanjkanja. Potrebovali bi parafin, petrolej, žeblje, vrvi, [podkove za [konje itd. Vsega tega in še mnogo drugega niso mogli izdelovati na kmetiji.
Na sestanku neke nedelje je Napoleon objavil novo gospodarsko politiko. Odslej bo »Živalska kmetija« stopila v trgovske stike s sosednimi kmetijami, seveda ne iz pridouitnih, ampak povsem koristoljubnih namenov, da bi si nabavili stvari, ki jih nuino potrebujejo. Graditev mlina na veter mora stati na prvem mestu pred vsemi drugimi zadevami. Zaradi tega se je odločil prodati kup isena in del pšenične letine. Če bo pozneje še treba denarja, bo treba pristopiti k prodaji jajc, ki jih je vedno mogoče dobro vnovčiti v Willinglonu.
Živali so spet imele občutek, da nekaj ni v redu. Ali niso nekoč na
usodnem mitingu sklenili, da ne bodo imeli nobenih stikov z zunanjim svetom? Vse živali so sie spominjale tega sklepa; ali so vsaj mislile, da se ga spominjajo. Štirje mladi prašiči so spet plašno dvig nili svoje glasove, toda takoj so o-nemeli, ker so psi strašno zarenčali. Potem pa je prišlo običajno blejanje ovac:	»Štiri noge dobro,
dve nogi slabo!« Težaven trenutek je bil spet mimo. Končno je Napoleon dvignil svoj parkelj in izjavil da v občo korist prevzema na svoje rame breme izmenjave s sosednimi kinietijami. Ne bo potrebno, da bi katera koli žival prišla v stik s človeškimi bitji, ker bi to bilo zelo nezaželeno. Odvetnik Whimper iz VVillingtona bo posredovalec in bo prihajal na kmietijo vsak ponedeljek zjutraj, ko bo dobival Napoleonova navodila.
Pozneje je Kričač hodil po kmetiji in pomirjeval živali. Zagotavljaj jih je, da niso nikdar sprejeli sklepa, ki bi prepovedoval trgovino ali uporabo denarja. To je bil plod čiste domišljije, katere izvor je mogoče iskati edino v prvotnih lažeh izgnanega Sno\vballa, Saj ni nikjer ničesar črnega na belem, je trdil Kričač, živali pa so se končno s tem zadovoljil«
Vsak ponedeljek je torej prihajal majhen, suhljat možiček z za lisci in orlovskim nosom na kmetijo. Živali so se ga izogibale; ko
pa so videle, kako mu Napolec na vseh štirih nogah stoje daje u-kaze, je vzrastel njih živalski ponos in so se deloma sporazumele z novo ureditvijo.
Ljudje so sovražili »Živalsko kmetijo« vedno bolj. ko so videli, da uspeva; mislili so, da mora nujno propasti. Razen preko odvetnika Whymperja ni bilo nobenih -stikov s človeškim rodom, četudi so se pojavljale govorice, da se Napoleon pripravlja stopiti v trgovske stike bodisi s Pilkingtonom ali Frede-rickom, toda nikakor z obema istočasno.
V tem času so se prašiči preselili v hišo starega Jonesa. Spet so se živali spomnile, da to prepoveduje svoje,časna resolucija. Toda Kričač jih je prepričal, da nimajo prav. Poleg tega bolj pristoja »Vodji« (v zadnjem času si je Napoleon nadel naslov »Vodja«) .živeti v hiši, ne pa v svinjaku. Nekatere živali so bile /.medene, ko so izvedele, da prašiči kuhajo hrano v kuhinji in u-porabljajo jedilnico za počitek. Razneslo se je, da celo spe v posteljah. Konj Boxer je šel mimo teh govoric s prepričevalnim geslom: »Napoleon ima vedn oprav!« Toda konj Clover, ki je mislil, da se spominja na izrecno prepoved spanja v postelji, je gel h Ikašči in skušal
iv	y vozi j a ti sedem za povedi. Ker ni uspel, je poklical Muriel. Ta je u-gotovila, da se odgovarjajoča zapo-
ved glasi:
»Nobena žival naj ne spi v postelji z rjuhami!«
Res čudovito, vendar se Clover ni mogel spomniti, da bi četrta zapoved omenjala rjuhe. Toda bile so na zidu, zaradi tega ni bilo mogoče dvomiti.
Kričač, ki je po naključju šel mimo v spremstvu dveh ali treh hudih psov, je vso zadevo postavil na pravo linijo.
»Slišali ste torej, tovariši,« je de-ial, »da mi prašiči zdaj spimo v posteljah Jonesove hiše? Zakaj pa ne? Gotovo ne mislite, da je bila kdajkoli izdana prepoved uporabljati postelje? Postelja pomeni samo prostor za spanje. Otep slame
v	hlevu je postelja, če točno presodimo. Odstranili smo rjuhe s postelj in spimo z odejami. So prav udobne postelje! Toda ne bolj udobne, kot jih potrebujemo, tovariši, če upoštevate vse duševno delo, ki ga opravljamo. Saj nas noijete oropati. za počitek, kaj ne, tovariši? Gotovo ne želite, da bi bili preveč u-trujeni za izvrševanje naših dolžnosti? Gotovo nihče od vas ne želi, da bi se Jones vrnil?«
Leto je minilo, prišel je mrzli november z dežjem in viharji. Neke noči je bil vihar tako mečan, da je odnašalo opeko s strehe. Ko so se zbudili, so zagledali, da je mlin na veter uničen. Vsi so zdrveli k njemu, celo Napoleon, ki drugače ni nikdar hitel.
Ves sad njihovega dela je ležal v razvalinah. Napolieon je hodil sem ter tja in od časa do časa vohal po tleh. Njegov rep je bil trd in mahal sem ter tja v znak globokega premdšljanja svojega gospodarja Nenadoma se je ustavil, kot da bi se bil odločil.
>Tovariši,« je rekel mimo, »ali vesto, kdo je to zakrivil? Ali poznate sovražnika, ki je prišel ponoči in porušil naš mlin na veter? SNOVVBALL!«, je zarjul z gromkim glasom. »Snovvball je to storil. Iz same zlobnosti, misleč, da bo za-’ držal naše načrte in se maščeval za zasluženi izgon. Izdajalec se je priplazil pod zaščito noči in uničil skoro leto našega dela. Tovariši, na tem mestu izrekam smrtno obsodbo Sno\vballu, Odlikovanje Rivalskega heroja drugega razreda' in pol mernika jabolk živali, ki ga likvidira. Cel mernik, kdor ga pripelje živega!«
Živali so bile zaprepaščene pri tej obsodbi. Takoj so našli od tiske prašičjega parklja v travi. Ko so iim sledili, so prišli do luknje v zeleni meji. Napoleon je vestno vo hal sled in izjavil, da je Sno\vbal-lova. Izrazil je mnenje, da je Snow-bfill verjetno prišel v smeri od Fox\voodove kmetije.
»Brez odlašanja na delo, tovariši,« je kričal Napoleon. »Gradili bomo vso zimo. Živel mlin na veter! Živela »Živalska kmetija«.«
(Nadaljevanje)
Sporočilo in poziv
naročnikom
Z današnjo številko smo bili vsled izredne in nepričakovane podražitve papirja primorani zvišati ceno »Demokraciji", katere posamezna štev. bo odslej stala lir 15—, mesečna naročnina pa bo znašala lir 65-
Za ta sklep smo se morali, četudi neradi, odločiti. Citatelje prosimo, da nam ohranijo prijateljsko naklo-njeno st in z nezmanjšanim nakupom , podpirajo „Demokracijo“, ki je za našo usodo izrednega pomeea.
Tej številki so priložene čekovne položnice, da vsi naročniki, ki so v zaostanku, poravnajo naročnino. Vljudno jih prosimo, da to nemudoma store. Tiste naročnike pa, kil so naročnino že plačali, prosimo, \ da hranijo čekovno položnico za prihodnje nakazilo.
Izdajatelji „Demokracije„
Iz Slovenije in Jugoslavije
Slika Slovenije
V Ljubljani je OZNA sprožila plaz aretacij. Po presenetljivi aretaciji univ. prof. dr. Borisa Frlana, ki je storil v inozenstvu toliko uslug sedanjemu režimu ter bil član Šuba-šičeve vlade, ki je sklenila sporazum s Titom, nam sedaj sporočajo, da je bil aretiran tudi odvetnik dr. Lemež, e-den najstarejših in vodijnih slovenskih komunistov stare šole, ki je ves čas vojne prebil v hribih. Daleč smo že, če režim zapira celo take ljudi. Dalje so zaprli zelo znano slovensko ženo Angelo Vo-detovo, bivšega predsednika slovenskega učiteljskega udru-ženja Kumelja, univ. docenta dr. inž. Nagodeta, inž. Kavčnika, prof. Hribarja, bizšega lastnika kina Union Khama in celo kopico drugih ljudi.
V nezanesljivi vojski so začeli izvajati obsežno „čistko“.
Odvetniške pisarne so zaprli: dr. Krapežu, Ljubi Prener, - znani slovenski pisateljci, dr. Peršinu, dr. Tavčarju, dr. Grosmanu, dr. Akačičevi in dr. Kamušiču. Ta „akcija“ se izvaja po celi državi.
V modo so prišle tako zvane „suhe likvidacije" s pcmočjo nezmogljivega obdavčenja. Poznamo primere letne obdavčitve zdravnika z 80 000,- Din, čeprav so ordinacije maksimirane na 50.- Din.
V Škofji Loki je bila za Te-lovo pripravljena velika procesija ter je bilo vse mesto okrašeno. Ponoči pa so komunisti požgali mlaje in oskrunili kapelice.
Za 15. VI. so v Ljubljani pripravljali prenos brezjanske Marijine podobe na Brezje. Na predvečer se je v stolnici zbralo toliko ljudi, da so morali stati celo na Vodnikovem trgu. Ob koncu so zapeli himno: Zmagala si, Devica slavna, zmagala kačo pekla, . . strt mora biti sovrag. Drugo jutro so bili po mestu raztroseni pozivi na obvezno delo. Sliko so morali prenesti na Brezje brez vsake svečanosti.
To niso „drobtine“ iz Slovenije, to je žalostna slovenska usoda.
* 4c
Urad za cene pri vladi Slovenije je določil naslednje odkupne cene za žito: pšenica 330 din, rž 300 din, ozimni ječmen 320 din, jari ječmen 280 din, oves 280 din za stot.
* >3« *
V Ljubljano je prispelo 33 kanadskih izseljencev, po večini Belokranjcev in Dolenjcev, iz skupine 500 Jugoslovanov, ki so se vrnili v domovino.
* * *
Prof. Drago Stepišnik je bil imenovan za glavnega tajnika predsedstva vlade LR Slovenije, dr. Danilo Dovgan pa za predsednika komisijo za šport pri vladi LR Slovenije.
« * *
Pred vojaškim sodiščem v Mariboru je bila razprava proti vojnim zločincem, članom Gestapa in nemške varnostne policije, ki so odgovorni za uničevanje in preganjanje Slovencev v mariborskem o-
kraju. Razen obtoženega Laziča so vsi nemški ali avstrijski državljani. Sodišče je obtožence spoznalo za krive v smislu obtožbe ter obsodilo Kurta Gmoserja in Huga Gai-do na smrt z ustrelitvijo, Boška Laziča, Jožefa Zangla, Franca Wie-geleja, Georgu Kranihollerja, Kurta Stageja na smrt z obešenjem tei Jožefa Winklerja na 5 let odvzema prostosti s prisilnim delom.
# * *
Ljubljansko okrožno sodišče pod predsedstvom dr Baričeviča je v Jranju sodilo skupino špekulantov in njihovih pomagačev iz Šenčurja, ki je s prikrivanjem odtegnila velike količine usnja in blaga ter kupovala in prodajala racionirano in neraciohirano blago po oderuških cenah. Pri razpravi so bili navzoči tudi ljudje, ki so prišli branit obtožence pred obsodbo in ploskali po govoru zagovornika. Seveda, pravi uradno poročilo o razpravi, da je te ljudi pregovorila »reakcija«, naj zapustijo svoje -delo in pridejo na razpravo. Kdo pa je odtrgal od dela in prignal na razpravo tiste — »Slovenski poročevalec« pravi, da jih je bilo 1500 — ki so manifestirali za pravično obsodbo, vzklikali ljudski oblasti ter se zgražali nad predrznostjo reakcije, ki je hotela, kakor pravi omenjeni časopis, »celo na javni razpravi ovirati pravično pot ljudske volje in zakonitosti«? Sodišče je na podlagi dejstev in izpovedi prič obtožence spoznalo za krive in obsodilo: Pavlo Golob na 10 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na zaplembo vsega premoženja, Frana Rabiča st. in Frana Rabiča ml. vsakega na 7 let odvzema prostosti s prisilnim delom in na zaplembo vsega imetja, Ivana Satlerja na 4 leta m zaplembo imetja, Vladimirja Demšarja na 4 leta, Vida Šuštarja na 1 leto, Jernej Dermoto in Franca j Logarja, vsakega na 6 mesecev od-! vzema prostosti s prisilnim delom, j Jožef Golob pa je bil oproščen.
V V
50 letnico mature, ki so jo
položili na gimnaziji v Novem mestu, bodo te dni proslavili v Ljubljani, oz. Novem mestu štirje še živi maturanti, uied katerimi sta tudi naš rojak g. Vidmar Franc, i predsednik sodišča v. p. in dr. Ni-Županič, etnolog in bivši minister. Častitljivim maturantom voščimo lep spomin na študentovsko mladost ob Krki, na sošolce, ki jih več ni in na prehojeno življenjsko pot ter dolgo in lepo jesen!
Umrl je v Ljubljani dr. Silvan Hrašovec, viš. sod. svet. v pokoju, brat prvega slovenskega župana v Celju dr. |urija Hrašovca in oče znane slovenske pianistke prof. Silve Hrašovec.
»Slovenski poročevalec« se pritožuje nad podjetji, ki naročajo to-I vorne vagone, katerih pa potem tie izkoristijo in pravi, da ta pojav i preprečuje izvedbo petletnega go-j spodarskega načrta. Številke neizkoriščenih vagonov so zelo visoke, kar daje sklepali ne samo to, da j so prijave napačne, kot pravi list,
J pač pa, da proizvodnja teh podjo-: tij ne doseže predvidenih količin,
1 čeprav je v ljubljanskih časopisih vedno toliko pisanja o prekoračenju proizvodnje. Tako je na primer gradbeno podjetje »Gradis« v .naju naročilo 2785 vagonov in od tega izrabilo samo 1298 vagonov, rudnik Globoko ni izkoristil 37 naročenih vagonov, rudnik Kanižarica 39, kemična tovarna Hrastnik 62, državno gozdno gospodarstvo Kočevje 88, premgovnik Pečovnik 51, uprava Medjimurslcih rudnikov 287, železarna Štore 144 itd.
* s, *
Neka mati, ki vsak dan pričakuje porod, se v pismu pritožuje nad brezsrčnim birokratizmom v Ljub-ijani. Uboga žena je težko hodila in jo za pet minut zamudila določen čas za zdravniški pregled. Prišla je zadnja na vrsto, zato jo je dežurni zdravnik odpravil, češ, da jo mora pregledali ambulantni zdravnik. Tako je potrpežljivo čakala skoraj celo uro, nato pa ji je zdravnik dejal, da je za danes opravil. Zena zaključuje takole: »Tako sem se v hudi vročini in z velikimi bolečinami vračala doniov in pri Ijem z bridkostjo v srcu primerjala lepe in blagodejne besede, ki jih vsak dan prinašajo naši časopisi, s resničnostjo.'
Zanimivi paberki
150 letnica rojstva Fride-1 Primorskemu učiteljstvu rika Barage. Na praznik sv.
Petra in Pavla 29. 6. je poteklo 150
Kakor so mešani ljudje na
let, kar se je na gradu Mala vas pri Trebnjem rodil Friderik Baraga, poznejši amerikanski škof, imenovan tudi apostol Indijancev, ena najsvetlejših slovenskih postav svetovnega imena. Po šolanju v Ljubljani, kjer je bil sošolec Prešernovega prijatelja Čopa in mu je bil za učitelja Valentin Vodnik, je končal na Dunaju pravo. Nato se je pa odpovedal svetnemu poklicu in stopil v ljubljansko bogoslovje, ki ga je končal 1. 1828. Kaplanoval je nekaj let po raznih krajih Kranjske in z vnemo pisal slovenske molitvenike. L. 1880 se je pa odzval pozivu avstrijske misijonske družbe, ki je iskala duhovnikov za indijanske rodove v Ameriki in na Silvestrovo tega leta stopil na ameriška tla. In tu se pričenja njegovo o-gromno delo. Škof v Cincinati ga je poslal med indijanske pogane na meji Kanade in Združenih držav ob Michinganskih jezerih. Na ozemlju večjem kot bivša Avstrija je bil e-dini duhovnik. Tako je zrasel s svojimi Indijanci, da je na starost dobil njihove poteze v obraz. Imenovali so ga le „oče“ ter so ga na skupnem zborovanju vseh poglavarjev rodu Cipvejcev sprejeli za člana tega rodu. Da bi bilo njegovo misijonsko delo bolj uspešno, je začel kot prvi pisati knjige v. indijanskem jeziku. Te knjige so postale osnova indijanskega knjižnega jezika. Kar je Baragovo ime povzdignilo tudi v očeh mednarodnih jezikoslovcev, je njegova angleško pisana slovnica teh indijanskih rodov ter slovar, obsegajoč 1700 strani. Kot škof v „Devici Mariji na Slapovih“ (Sault Ste. Maria) je skrbel za dušno pastirstvo vseh indijanskih rodov. Umrl je 19. januarja 1868 v sluhu svetosti. Sedaj se zlasti slovenski misijonski krogi trudijo, da bi bil škof Baraga proglašen za svetnika. V Rimu se je ustanovil poseben „Baragov odbor". Izšla je knjižica z zanimivim Baragovim življenjepisom.
Višinski o ruski ženi
Na prošnjo kanadskega poslanika v Moskvi, da bi sovjetska vlada dovolila izselitev tistim Rusinjanom, ki so se med vojno poročile s kanadskimi državljani, je dal namestnik zun, min, Višinski sledeč značilen odgovor: »Sovjetska zveza nima rasističnih predsodkov in ruske žene lahko poročijo kogar hočejo, toda od Sovjetske zveze zavisi, ako bodo smele te žene zapustiti njeno ozemlje. Dolžnost sovjetske žene ie roditi sovjetske otroke in ne otrok za kanadsko vlado. Večino žen, ki so poročile tujce, ni smatrati za vzgledne žene ruskega materinstva. One se hočejo samo odtegniti pomanjkanju.... in ga zamenjati z raz-košnjem... Žene govorijo preveč in na ta način ustvarjajo napačen pojem, kaj je prav za prav Sovjetska zveza".
Mi imamo vtis, da je takrat Višinski preveč govoril in povedal stvari, ki bi iz ust kake žene nikoli ne imele take veljave. Kljub poudarjanju, da nima nasilnih rasističnih pred-sokov, se je praktično postavil glede žene na stališče hitle-rijanske ženske mladine, ki je Fiihrerja pozdravljala ob obisku v Gradcu z vskliki: „Mi ti bomo rodile otroke!“
svetu, različnih obrazov in mišljenja, tako smo si učitelji iz cone A idejno različni. Vsak vleče na svojo stran! Kot nosilci slovenske kulture in besede bi morali biti učitelji med seboj strpni,-da bi lahko uspešno vršili poslanstvo, ki nam je zaupano. Zavedati se moramo, da vzgajamo slovenske otroke - nov rod po dolgem času v našem materinem jeziku. Pri učiteljstvu in šolskem delu ne bi smela nikdar igrati vloge politika! Otroke je treba spodbujati in jim pomagati pri učenju, ne pa jih voditi k tedenskim političnim uram. Kaj naši malčki razumejo o politiki? - Nič! Kaj morajo biti »pionirji", kot nekdaj »balilla"? Pustimo že enkrat militarizem pri miru.
Ko smo bili sprejeti v službo pri ZVU, smo podpisali prostovoljno častno izjavo, da
vsak po 8 let zapora in 12.000 lir globe; železničar Guerrino Pinti in stražnik Guido Marini po 10 let zapora in 15.000 lir globe.
AVTOMOBILSKO CESTO Trst -Padriče bodo, po izjavi šefa za javna dela ZVU majorja Richardson« verjetno odprli za promet že v začetku novembra t. 1. Cesto, ki gre iz industrijskega dela mesta v Pa-driee, bodo pozneje podaljšali do Sesljana, kar bo predstavljalo prvi i del velike avtomobilske ceste, ki 17 prireditev. ZVU je v zvezi J)0 veaaja -pr6-t Z Benetkami in Avstrijo. Z deli so začeli avgusta pret.
Ženski oddelek policije
Julijske krajine je začel poslovati 30. junija. Sedež oddelka je pri postaji občinske straže v ulici Mu-da Vecchia št. 2.
s tržaškim mladinskim festivalom od 20. junija do 6. julija dovolila 17 manifestacij. Odobrena ni bila edino prodaja znakov po mestu od 25. junija do 5. julija. V nedeljo so odprli v prostorih pristaniške sekcije Enotnih sindikatov umetniško mladinsko razstavo, v krožku
delkov in v ulici M*nford razstavo mladinske delavnosti.
NOV CENIK za vodo, elektriko in plin so določili v sporazumu med Acegatom, tržaškim mestn imi svetom in ZVU: voda za domačo uporabo v mestu na posamezni števec od lir 7.— do 8.— zai kub. meter, na glavni števec lir 6.20 do 7.10 za kub. meter; elektrika za razsvetljavo od lir 6.40 do 9.30 za Kv, za kuhinje in kopalnice podnevu lir 3.50 do 5.10, ponoči lir 2.40 do
se bomo ravnali po navodilih; 350 za Kv! Plin za vse vrste “P0-ZVU. Pripominjamo, da nihče j rabe lu' J0;50 do 13-°° za kub- me" ni bil prisiljen podpisati. Ako lfcr- F°viski so stopili v veljavo s i. je kdo Obvezo podpisal in je | junijem 1947. Vsi poviški gredo na potem ni držal, ni značajen. 1!l5un novih nedavnih zvišanj plač Star pregovor pravi: »Dvema j delavcem podjetja »Acegat«.
gospodarjema ne moreš služiti!"	---------
Na zadnjem sindikalnem sestanku, ki je bil v Trstu pri Sv. Danu, je rdečkarsko učiteljstvo govorilo v imenu vseh učiteljev iz cone A. S kakšno pravico? Kdo jih je pooblastil, saj dve tretjini učiteljev sploh ni vedelo o kakem takem sestanku? - Tudi »nadzornic" in »nadzornikov" ne potrebujemo.
Pred nekaj dnevi smo dobili učitelji poziv od ZVU, da naj napišemo kritiko posameznih knjig, izdanih od ZVU. Večinoma smo mlade moči. Zato nam bo malo težko podati j kritiko.
Več demokratičnih učiteljev
leta. v miaju letos pa na odseku Padnče - Sesljali. Nova cesta daje delo približno 3000 delavcem, od katerih je 90 odstotkov domačinov. Stroški za cesto bodo znašali 900 „Tomassi“ razstavo obrtniških iz-i milijonov lir. Ko bo cesta izgotov-
ljena, se bo po njej razvil promet s težkimi vozili, kar bo razbremenilo promet po obrežni cesti preko Miramara.
RAZDELJEVANJE bombažnega blaga potrošnikom je objavila ZVU. Trgovec bo izročil potrošniku bombaževine v skladu z izvršeno predzaznambo v okviru razpoložljivih tkanin posameznih skupi* in proti predložitvi živilske izkaznice, odrezek XVI, št. 29, 30, 3t in 32 po meter za vsak odrezek..
Odgovorni urednik : Jank* Simčič. Tiska tiskarna Budin v Gorici. Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
Vesti z Goriškega
Zadnja vest:
Izjava neodvisnosti
V imenu sto milijonov človeških bitij Srednje in Jugovzhodne Evrope so objavili bivši predsednik madžarske vlade Ferenz Nagy, predsednik hrvatske kmečke stranke dr. Vladimir Maček, predsednik Srbske kmetske stranke dr. Milan Gavrilovič, ugledni bolgarski politik Dimitrov in zastopnik Romunov:
„Izjavo neodvisnosti svobodnih predstavnikov zasužnjenih evropskih narodov na dan neodvisnosti Združenih narodov." V izjavi protestirajo proti diktaturam komunističnih manjšin, ki so bile ustanovljene s pomočjo tuje oborožene sile in ki se skušajo ohraniti na oblasti s terorjem. Imenovani državniki napovedujejo, da bodo septembra predložili usodo narodov, ki jih zastopajo, Združenim narodom.
Nov doktor. Na univerzi v Bologni je s polnimi glasovi promoviral za doktorja kmetijskih ved naš rojak DANILO ZORZUT, sin računovodje Cirila iz Medane. Mlademu doktorju iskreno čestitamo in želimo obilo uspeha v poklicu!
Osebna vest. Triletni babiški tečaj v Trstu je z odličnim uspehom dovršila gdč. Kokole Erna iz Kobarida, kateri želimo, vso srečo v odgovornem poklicu, katerega namerava vršiti v rojstnem kraju.
Ureditev Korna. Potok Koren je hudournik in večkrat brez vode. Njegova zasmrajena in zakužena struga ni bila mestu v okras, pač pa občinski upravi v nadlogo. Večkrat se je razpravljalo, da je treba zadevo urediti. Pred leti je bil sprejet načrt, da se Koren prekrije. Ta dela se sedaj zaključujejo. Na dolžini 640 metrov dobi Koren cementni obok, po katerem bo tekla 12 metrov široka cesta, ki bo imela ob straneh hodnik za pešce. Nova cesta gre od tako zvanega Largo Pacassi ob vhodu na Catherinijev trg vzporedno z ulico Tunisi (Ascoli) in ulico sv. Ivana mimo Pla-cute, kjer se most zgubi v oboku, pod znanim »mostom samo morilcev" na Vialu XX. sept. proti ulici Boschetto do izhodišča ulic Leopardi in Dia.r. Pri gluhonemnici,nekoliko nad pla-cutarskim mostom, se bo od nove prometne žile odcepila kratka cesta, ki jo bo zvezala z ulico Orzoni in preko nje z
mržnje. Težko nam je bilo, ko smo resničnost življenja, v katerem prevladuje ozkost duha in krivičnost dejanja, primerjali z naslovom in vsebino igre na odru, ki žal ni igra naše slovenske stvarnosti.
Dornberg. V sredo 2. julija okrog devetih zjutraj so se pri tukajšnjem zavezniškem poveljstvu prijavili in predali 4 jugoslovanski vojaki in 1 civilist. Bili so lačni in so najprej prosili, da bi dobili kaj hrane. Vaščani so prihod Jugoslovanov opazili. Ker so sc v zadnjih dneh zopet razširjale vesti o prihodu jugoslovanskih čet, so poredneži dogodek po svoje tolmačili.
Kojsko. Zadrugo, ki je bila u-stanovljena in je delovala na podlagi političnega pritiska komunističnih elementov, je ZVU ukinila.
Kanal. Tu je tragično preminul Nanut Vladimir, star 38 let. Ni še ugotovljeno ali si je sam vzel življenje ali ga je zgubil po nesreči. Imel je vidno vlogo v krajevni OF. Ko bodo dognane okoliščine smrti, bomo poročali.
Banjšice. Zločin nad lastnimi ljudmi. V soboto 28. VI. je Nar. zaščita streljala na skupino domačih ljudi, ko so že baje prekoračili Morganovo črto v smeri proti Gorici. Pri tem je ubila tri moške in dve ženski, med tema tudi mater, ki zapušča pet otrok. O šestem moškem pa se ne ve, kam je izginil. Reveži so bili namenje-
Vesti s Tržaškega
Pokrajinski svet je izdal Za nameščence. Nameščen-poziv k strpnosti in opustitvi nasi- , cem in delavcem industrijskih in lja pri političnih in narodnostnih i trgovinskih podjetij so odobrili bojih v Trstu in okolici. Pri vseh | predujem na bodoče zvišanje pre-političnih akcijah je treba nastopati j jemkov. Poleg tega imajo name-s spoštovanjem človečanskih pravic j ščenci, ki so v službi 28. junija,
svobode in kulture nasprotnikov. Treba je, da končno prenehajo dejanja nasilja, pa naj prihajajo od katere koli strani. Vsakdo naj ima pred očmi svoje človeško dostojanstvo in kulturo, ki ne bi smela izginiti v vihri političnih in narodnostnih bojev.
Obnova pri Sv. Jakobu.
V mestnem okraju Sv. Jakoba so po sporočilu področnega komisarja polkovnika Gardnerja obnovili, o-
pravico na predujem na božičnico.
Razdeljevanje zaščitnega sredstva proti tifusu in paratifusu delijo še dalje brezplačno vsem prebivalcem mesta, kot javlja mestni zdravstveni urad. V kratkem pričakujejo novo pošijko zdravil, katero bodo razdeljevali po posebni objavi, čim prispe.
Proti tatovom sladkorja.
Višje zavezniško sodišče je izreklo
ziroma popravili 290 hiš s skupno s0Cjp0 v znanj razpravi proti poli 2180 stanovanji.	:	cistom
in železničarjem, ki so iz-Premog. Po sporočilu javnih ; ™Palj vaf?°n sladkorja ustanove 1..1:	4	x	•	I	UNRA na postaji v Nabrežini. So-
skladišč so pripluli v tržaško pri-	je	jzreklo naslednje obsodbe:
stanišče iz Baltimora trije parniki j železničar Jožef Catalan, železničar
s sleupnim tovorom 29.000 ton pre- | Cesar Sali in železničar Angelo
moga. Od te količine bodo 18.000 i Amfri v.sak P° štiri mesece zapor-.	, .	..	..	.	,	.	i	ne kazni pogojno; železničar Guido
ton dodelil, podjetju ,Silva1, ostalo i Molinari g j|t zapora in 10.000 lir
pa razdelili med trgovske tvrdke, I globe; stražniki Aldo Romi, Ferruc-
oz. predali državnim železnicam. cio Suerz in Giovanni Coslovich
ulico Mighetti v smeri proti jn' v Gorico, kjer so hoteli
uršulinskemu samostanu in Sol- prodati nekaj pridelkov in z
kanski cesti.	!	izkupičkom nabaviti nujne stva-
; ri, ki jih v coni B ni dobiti. Toča in nevihte. Pretekli I Mlademu ubitemu Stanku iz teden smo imeli par dni zapo- j Lokovca so vaška dekleta ku-redoma ‘po vsej deželi hude pj|a v Gorici lep venec za
nalive z močnim bliskanjem in grmenjam. Ponekod - v Brdih in na Vipavskem - je padala tudi toča, ki pa ni povzročila posebne škode, pač pa je bilo treba škropiti. Najbolj prizadeti kraji so Rožna dolina, Stara gora, Kronberg in Ajševica do Lijaka.
Italijanske čete v Gorici?
Tržaški listi so zvedeli iz vojaških krogov, da bodo baje 15. julija italijanske čete pri/ spele v Gorico. Radi tega Zavezniška vojaška uprava seveda ne bo prenehala; mirovna pogodba še ni ratificirana.
Kobarid. Tukajšnje prosvetno društvo „ Simon Gregorčič" je prejšnji teden dvakrat vprizorilo dramo Mire Pucove „ Svet brez sovraštva “. Igralci so dobro podali svoje vloge. Nekaterim se je videlo, da so v resnici doživljeni zapor za časa nemške okupacije življenjsko prenesli na oder.
Ko smo gledali to dramo, nismo nič bolj vroče želeli, kakor da bi se ljubezen njene glavne junakinje uresničila v svetu brez strasti in
pogreb. Komunistični nasilniki so tudi ta venec uničili.
Stenski dekliški krožek v Giric
ponovi v NEDELJO dne 6. julija ob 6 uri zvečer v zavodu čč. sester Notre Dame, Mlakarjevo igro v 5 slikah
.POVEST 0 DUH MII"
Prispevki za tiskovni sklad „Deniokracije“
Borjanci o priliki sv. birme lir 1000,—j birmanci iz Sedla lir 500,—; neimenovani iz Trsta, da bi »Demokracija" postala dnevnik lir 5000.— ; prijatelj »Demokracije" iz ulice sv. Marka v Trstu lir 1460. —, „ofar“ iz zapadnih Brd, kateremu je »Demokracija" prižgala luč lir 1700,-i N. N. iz Brd lir 1200.—, N.N. 500.-; 100.— ; 200.-; 200.-; 200.-, 170.—;!50. —; 200, —; 200.—, 100.-; 200.-; 300.-; 150.-; možje iz Kojskega lir 850.— ; možak s Krasa lir 1000,—