196
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
h Dunaja. ~~ V prvi vrsti političnih vprašanj še Emirom stoji Turčija in punt v njenih deželah. Nasproti „N. fr. Pressi" vsi oficiozni tuKajšnji in Pestanski časniki enoglasno trdijo , da Avstrija ostane trdno v tro-carski zavezi in nikakor ne misli na zavezo z Angleži, ki so glavni prijatelji Turku. Zarad tega „N. fr. Presse" iz zagrizenosti proti Slovanom še celo Andrassy a in poročnika njegovega v Carigradu Zichy-a obira, na Kusijo in njene državnike pa bljuje vse mogoče pogode. „Rundschau" psovke njene imenuje „cvet der Russenhetze". To je znamenje, da stvar Rusije dobro Btoji.
—  Novo sodnijo, to je sodnijo upravno (Ver-Waltungsgerichtshof) smo dobili in imenovane so te dni bili osebe, ki pridejo v to sodnijo, kateri predsednik je baron Stlihlin, bivši načelnik oddelka v ministerstvu notranjih zadev, senata predsednik pa dr. Fierlinger iz ministerstva finančnega; 10 je svetovalcev; vsi, razen advokata dr. Alter a, ki je bil odbornik deželnega odbora Češkega, so c. kr. uradniki, med njimi tudi Winkler, so malo zadovoljni ž njimi zato, ker so vsi birokrati in možje sedanje sisteme. Čakajmo, kaj bo skušnja kazala.
—  Minister državnih financ baron Holzgethan, Že dalje časa na pljučah bolehen, je 11. dne t. m. nagle smrti umrl za pljučnim oedemom.
—  Tukajšnja deželna vlada je razpustila „Dunajsko demokratično družbo" zarad prestopka družbine postave od 15. nov. 18o'7. Ta družba je nameč nameravala sklicati demokratičen „partheitag" z namenom, da se v tem zboru sklene resolucija proti novi Av-strijsko-ogerski pogodbi. Ker je znano, da kolovodje tega „partheitag-a" so državni poslanci Kronawetter, Dittes itd., smo radovedni — piše „Rundschau" — kako se bodo ti možaki v prihodnjem državnem zboru vstopili proti vladi „dem Fleische aus ihrem Fleische."
— Obravnave Avstrijsko-ogerske čolne zveze ne teko tako gladko, kakor so se izprva nadejali MagjarL
Iz Pešta* — Državno gospodarstvo Ogersko se sedaj *~ po izvršenem proračunu — za letošnje leto kaže v tako žalostni podobi, kakoršna se žalostneje mi-
sliti ne more.   Magjar nima denarja,   zato  pa napuha več !
— Iz Hrvaškega nam je došla žalostna vest, da naš rojak, gosp. dr. Anton Roje, v Zagrebu vele-cenjeni jurist in kr. bilježnik, je 6. dne t. m. v 5t5. letu svoje starosti umrl. Bil je ranjki prejšnji čas profesor kazenskega prava na Zagrebški pravoslovni akademiji in vrednik hrvaškega časnika „Pravnik". Iskreni rodoljub in poštenjak skozi in skozi pretrpel je mnogo bridkosti v svojem življenji. Mati, sopruga s 5 otroci, sestra in brat žalujejo na njegovem grobu. Bog jim bodi v pomoč, pokojniku pa zemljija lahka!
Iz Turškega bojišča. — Dasiravno imajo Turki druzega sultana, se razmere vendar niso izdatno spremenile. Ustajniki se bijejo, kakor prej, Evropski diplomati ugibajo in spletajo, kakor prej, sultan pa si pripravlja gnjezdo, da bi mu bilo priležneje, — to je kratko poročilo. Pri vsem tem pa ura ne stoji, ampak gre naprej. Berolinski memorandum je zmiraj se v rokah Gorčakovih , Evropske viade se izgovarjajo , zakaj ga ne podajo Turški vladi, s tem, da bi se med tem s svojimi ministri posvetoval, kako bi se dali ustajniki pomiriti z besedo in obljubami in ne z orožjem. Tedaj Evropske oblasti čakajo prvih njegovih korakov, potem se hočejo še le zopet vmes vtikati, če bi jim ti ne bili po volji. Turškega sultana toraj zdaj nič ne priganjajo, pač pa — razen Rusije — pritiskajo vse na Srbijo, da bi ostala še dalje mirna. Al v Srbiji vse vre, to ve tudi Murad V., ki je do kneza stavil odločno vprašanje: zakaj da se Srbija vedno oborožuje? Knez Milan pa mu je prav po lesieje odgovoril , da se to ne godi iz sovražnih namenov do Turčije, ampak le zarad lastne varnosti, ker je Srbija na vseh straneh obdana od ustaj-niških čet, ki bi utegnile njenim prebivalcem nevarne biti. — Zato treba močnih straž ob meji. — Na Črni-gori so šole že zaprli, tujcem, ki nimajo gori posebnega opravila, je ukazano zapustiti deželo, sklicani so vsi orožja zmožni ljudje in naročeno jim preskrbeti se z živežem. Dne 7. t. m. so prišle usmiljene sestre in več zdravnikov iz Ruskega v bolnišnico na Cetinje. Novega sultana še menda ni pripoznala niti Črnagora niti Srbska, čeravno se o zadnji kaj tacega piše nemškim listom.
Iz bojišča samega se poroča, da je ob Niksiču in na Kamenem brdu Pavlovič zopet Turke potolkel* Ravno tako so bile v Bosni hude bitve, pusebno v Kozari planini, kjer je več ko 5000 Turkov napadlo ustajnike, pa so bili tepeni. Dne 5. t. m. so ustajniki napadli veće Turško selo Bjelaj ter vplenili 1100 ovac, 50 konj, 100 goved in več druzih reči. — Muktar-paša , naravni sin prejšnjega sultana, noče več bojevati se proti ustajni-kom in se je odpovedal poveljmštvu. Se mu že več ne ljubi kožo na prodaj nositi. — O prejšnjem sultanu se sliši, da njegovo privatno premoženje je vredno 100 milijonov frankov.
...      »      ¦¦¦ — ¦¦«¦-¦.   —     —M..M—-   ...    ^—11            ——¦¦I     ¦     I                    .,-,..,       J.......-        .,   ,.......„¦¦¦¦¦¦,.       .     |,|,||        -|        m   „,,    —^----                                                                     _____