m\ Amerikanski Slovenec | Zm% PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI fl^JgU* F Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel ■ Jpw[mMff LETnSoSrOJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA II JppujTE VQJg AMnun V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. bohdei ' '_ - /*> 11 ^ STEV. (NO.) »1 ^^_CHICAGO, ILL., TOREK, 17. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 1/1944 LETNIK (VOL.) LIH «=== 1 . m ~ === ■ -rmm jf - r- Nova ruska ofenziva v Baltiku AMERIKANCI DOSEGU NOVE USPEHE NA ZAPADU; AACHEN PRED PADCEM Moskva, Rusija. — Rusi so začeli udarjati že v soboto na 175 milj dolgi fronti v Litvinski in so do ponedeljka napredovali do 62 milj proti zapadu. Več, kakor 500,000 mož deluje v tej novi ofenzivi, katere cilj je prodreti do Memola in nato iz severa j pritisniti proti jugu na Vzhodno Prusijo. VeČ kakor 2000 mestec, vasi in naselbin so vzeli Rusi Nemcem tekom zadnjih dveh dni. Mali krog okrog Rige so Rusi namenoma pustili za seboj popolnoma osamljenega, ki se bo izčrpal sam v kratkem Času. Tej novi ruski ofenzivi pripisujejo veliko važnost v vseh zavezniških krogih. Na Balkanu Rusi napredujejo naprej. Boj za jugoslovansko prestolno mesto Beograd nadaljuje in Nemci se tu zadnje dni trdovratno upirajo, vendar ruskega napredovanja ne morejo zaustaviti. Upiranje Nemcev ima le namen zadržati Ruse toliko časa, da bi se glavne nemške sile izmuznile iz južnega dela Balkana. V koliko jim bo to uspelo, pokažejo prihodnji dnevi. V zavezniških krogih prevladuje mnenje, da bo Beograd vsak čas v ruskih rokah. V Ogerski so Rusi dospeli do reke Tise in se nahajajo zdaj le še 70 milj od Budapešte. London, Anglija. — Na za-padni fronti ob Reni divjajo naprej siloviti boji. Nemci hite še v ozadju Siegfriedove linije graditi nove utrdbe. Posebno na severnem koncu ob Holandiji, kjer je nevarnost največja, da Zavezniki udro v notranjost Nemčije. Pokrajina med mestom Arnhemom doli do Hutr-gena ob nižavi Rene je ključ do Porurja. Tu so Zavezniki zadnje dni napredovali in so 2ftlaj le še samo 26 milj od znamenitega nemškega mesta Kolina. (Dalje-na 4. strani) NEMCI IMAJO NAJSLABŠE VOJAKE NA BALKANU -POLOŽAJ ZANJE BREZUPEN Kairo, Egipt. — Vse kaže, da so se Rusi prav dobro naučili vojne strategije od nemških izvedencev, kakor gen. Karl von Clausewitz in grof Alfred von Schlieffen. Sedaj skušajo spod-viti Nemce in Ojrre s tem. da iih Drav hitro Driiemlieio od strani. Njihova kampanja zveni kakor list iz slavne knjige "Cannae", ki jo je spisal grof Schlieffen in ki v njej priporoča strategijo z največjim pritiskom v sredini bojne črte in s poskušanjem premotiti sovražnika s spretnim kretanjem na enem ali pa obeh krilih, kar končno odloči izid. Rusi izvajajo stalen pritisk okrog mesta Szeged, med tem pa je njihovo veliko napredovanje od strani Negotina skoraj neopaženo, toda je prišlo od strani do važne železnice in vojaškega središča Beograd. Ruska poročila pravijo, da imajo Nemci v Jugoslaviji čete slabše vrste, ki jih je lahko premotiti. Prav verjetno je, da je med njim! mnogo Poljakov/Avstrijce v in podobnih ljudi, ki jim ni za vojskovanje in so bili po sili potisnjeni v boj. Neki zavezniški častnik, ki se je rav-| no povrnil v Kairo iz tabora grškega gerilskega vodje generala Napoleona Zervas, je povedal časniškim poročevalcem, da pride pri nazijskih četah v sevemozapadni Grčiji pet Avstrijcev ali Poljakov na vsaka dva Nemca. Ti Avstrijci in Poljaki so bili prisiljeni v vojaško službo. -( Ta častnik je tudi povedal,, da rabijo gerilci v Grčiji nemški okupacijski denar, ker nobenega drugega denarja tam ni. Ta denar je pa sedaj tako nizko padel, da pride 500,000,000 do 700,000,000 drahem za en ameriški dolar. Nemci v Grčiji imajo zadosti streliva, nimajo pa živeža. Še vedno so dobro oblečeni, toda postajajo bolj in bolj siti vojne. Iz vsega tega bi se dalo sklepati, da je vedno manj navdušenja pri nemških četah vse od Grčije pa do osrčja Evrope, toda njihovi častniki, posebno pa strah pred Gestapo, jih držijo v redu, da se ne podajo. Nemški položaj na Balkanu fzgtetta popolnoma brezupen. Železniška proga iz Budapešte v Salonike — glavna nemška dovozna proga za vse njihove čete na Balkanu — je presekana na raznih mestih v Macedo-niji, kar je napravil maršal Tito, sedaj pa je bila še enkrat x presekana, ko so se združile ruske čete z osvobodilno armado pri Petrovgradu. Zdi se, da je gerilsko vojskovanje v gotovih slučajih najbolj na mestu in prizadene največ škode sovražniku. Nemški državljani niso imeli časa zaklepali vrata svojih hiš. ko je n azijska ar lile ri j a — brez - uspeha — začela obstreljevali lastno mesto, da bi prepodila zavezniške čete. ki so bile tam. Hiše se podirajo, domačini pa hite na vso moč iz mesta. IZSTOPIL JE MALO IZ VLAKA, A VLAK MU ODPELJE SINA NAPREJ Kansas City, Kans. — James lojačič (najbrže Hrvat) iz Los Angeles, California, se je podal e 11 mesecev starim sinčkom Jamea Mihaelom na pot proti Minnesoti, kjer se je odločil, da >o na Hibbingu prebil par dni počitnic. Dan in pol sta srečno potovala, ko je pa v petek priložil vlak v Kansas City, kjer aavadno vlak stoji nekaj časa radi premenjave lokomotive. Sinček je spal v Pullmanu, oče pa je stopil malo iz vlaka, da bi pogledal malo okrog. Koliko časa je gledal okrog poročilo ne pove, a prišel je nazaj ravno, ko je vlak potegnil naprej in ga seveda ni mogel več vjeti. On oče je ostal v Kansas Cityu, vlak pa je žvižgal s spečim sinčkom naprej proti Chicagi. Ne malo zaskrbljen je hitel Ro-jačič na postajni urad, odkjer so hitro poslali za vlakom poročilo, kaj se je zgodilo. Za sinčka so skrbeli kondukterji, kakor tudi za očetov kovčeg, v katerem je imel Rojačič za $2,500 vojnih bondov. Oče pa je nato s prihodnjim vlakom hitel za sinčkom v Chicago, kjer ga je našel in sta se potem odpeljala naprej proti Hibbingu. Vsled tega dogodka sta oba zaslovela in listi širom dežele pišejo o njima in objavljajo njune slike. -o- ALBANCI PROTESTIRAJO PROTI GRKOM Kairo, Egipt. — Albansko poslaništvo je tu vložilo oster protest pri vseh diplomatičnih zastopstvih proti zahtevam Grčije, da jim naj Albanija odsto-j pi mesto Korico in otok Sasson. Albanci pravijo, da Grki hočejo kar polovico Albanije. Vojske še ni konec, a mali ptiči se že prepirajo za svoje ograje. % -o-- WENDELL WILLKIE UMRL New York, N. Y. — V nedeljo jutro ob 2:20 je umrl v Lenox Hill bolnišnici Wendell Willkie, star 53 let. Po kratk vratni bolezni so nastale komplikacije v pljučah in končne i napad na srce je končal njego i vo življenje. Willkie je bil re i publikanski predsedniški kan • didat leta 1940. Bil je živahei razborit politik. KRIZEN SVETA , — London, Anglija. — Jugoslovanska svobodna postaja je 9 poročala zadnjo soboto, da je z general Mihajlovič, vodja ju- n goslovanskih četmkov pobegnil F iz-Srbije nekam v Bosno. Poro- r čilo omenja, da je to storil radi v bližajoče se ruske armade, ki v prodira v Srbijo. 1« — Stockholm,- Švedska. — ^ Osem ameriškihvojnih letal je J moralo pristati na Švedskem. f Šest letalcev je bilo pri tem u- z bitih in deset pa več in manj ® poškodovanih. Eno letalo pa je j zgorelo. Zakaj so morali prista- ^ ti na Švedskem, poročilo ne n pove. J — San Francisko, Calif. — ^ Japonska radio oddaja je s-po- u sebnim povdarkom objavila, da * je zdaj japonska zračna sila , pripravljena in da je mnogo jačja od sovražne zračne sile, J ki je zdaj v prvih vrstah. Japonska bo zdaj začela udarjati z "velikim kladivom", je na-glasil oznanjevalec. — Carigrad, Turčija. — ^ potrjeno poročilo omenja, da so "J nemški gestapovci v Budapešti j zaprli madžarskega ministra za . notranje zadeve Zaza Janossa. ] Nemci so postali nezaupni do * madžarske vlade, češ, da bi se ' Madžari radi izmuznili od ob- * veznosti do osišča. — V/ashington, D. C. — Voj- , ni oddelek, ki ima v oskrbi voj-ne ujetnike objavljd, da je od 1. januarja letos pa do 1. okto- > bra umrlo v ameriških ujetni-■ ških taboriščih 431 Japoncev, i Skoro vsi slučaji so naravne . smrti. — New York, N. Y. —- Ra-. dio vest iz Ankare v Turčiji - javlja, da so se na otoku Rho-. des v Egejskem morju izkrcale ; zavezniške padalne čete. Posebnega odpora ni, kar je znamenje, da se Nemci počasi poslavljajo iz Grčije. — Cincinniati, Ohio. — Tu- - kajšna frančiškanska provinci- - j a obhaja te »dni stoletnico svo-1 je ustanovitvle. Provincija ima i velike msiijonske zasluge v svo- - ji okolici, kakor tudi za druge 3 kraje po Amjsriki. - , — Salt Lajke City, Utah. — - Sodišče je spoznalo 31 Funda- - mentalistov ^lormoncev krivim a mnogoženstvja.Sodba bo izre-1- čena v petek' 13. oktobra. Pro- r ŠPANIJI ZNA IZBRUHNITI v REVOLUCIJA VSAK ČAS, 11 PRAVIJO si Pariz, Francija. — Potniki iz (adrida, ki so dospeli sem te adnje dni pripovedujejo o sil- 11 o napetih razmerah v Španiji. tavjjo, da proti Franco^nui? Biiinu vlada veliko nezado-in oljstvo. Zvedeli so od zaneslji-ih ljudi, da bodo razmere pri-ipele do vrhunca tekom pri- p odnjih štirih mesecev. Vlada.2 e dala že pred dnevi zapreti!*1 rancosko-špansko mejo in je; elo poostrila svojo pažnjo zla- ■ ti potnikom, ki prihajajo iz tu- ^ ine na Špansko. Iz Francije je d ospelo na Špansko več komu-js' ističnih agitatorjev, ki deluje- s1 o proti-vladi. Poročilo omenja, ^ a kadar bo izbruhnilo, bodo ^ porniki proti režimu dobili s so pomoč od sedanje Francije, :er francosk! podzemni uporni-:i so zelo ogorčeni nad Franom, ker jim je ta oviral beg iz t Yancije v Afriko, ko so Nemci lačili deželo. -o- NOVI SLOVENSKI GROB j Chicago, 111. — V soboto dne j \ oktobra je umrla na domu • ilrs. Cecilija Stritar, rojena 5odlasek, stara 29 let. Rojena e bila v Cicero, Illinois. Zapu- ' iča žalujočega soproga Jose- r >ha Stritar, 2 hčeri, starše in 3 c ;estre. Na mrtvaškem odru le- ^ si v L. 2efranovi kapeli, odkjer £ )o pogreb v sredo dopoldne ob \ J :30 uri*v cerkev sv. Štefana in s la to na Resurrection pokopa- * išče. člani dr. sv. Štefana se zberejo k skupni molitvi za po- 1 kojno ob 8. uri v ponedeljek ve- 1 :er. R. I. P. , ' 1 -o- ROBOTNE BOMBE ZOPET 1 PADAJO 1 London, Anglija. — V petek 1 in soboto ponoči so Nemci zo- 1 pet izstrelili več robotnih bomb, 1 ki so padle nekje v južni Angli- 1 ji. O izgubah poročila ne ome- 1 nja. -o- 450 HOLANDCEV UBILI London, Anglija. — Holand-ska poročevalna služba Aneta javlja, da so naziji pobili 450 holandskih patriotov v koncentracijskem taborišču v Vughtu. Pobili so jih, ker so kazali navdušenje za Zaveznike in za o-svobojenje domovine. ces in preiskava je trajala več tednov. NOVI ZAVEZNIŠKI USPEHI V ITALIJI; DRUGE VESTI; i Rim, Italija. — Ameriške čete so zadnje tri dni napredovale od tri do osem milj naprej proti severu na italijanski fronti. Od mesta Bologna so oddaljeni le komaj še okrog 13 milj. Zamorske edinice od 92. ameriške divizij« so pognale Nemce iz dveh važnih gora severno od mesta Viareggio. Na vzhodnem delu ameriške fronte pa so Ameri-kanci zasedli mesto Corbella. Drugi oddelki od pete armade so zasedli vas Castelnouvo, ki # je oddaljena 13 milj od Bolog-ne. Angleške indijske čete pa se vojskujejo ob Jadranu in so napredovale za 3 milje. V zaledju za Po črto, katero Nemci zdaj branijo, gradi Nemci drugo nadaljno črto že več zadnjih tednov, s katero mislijo Zaveznike zadržavati, kadar bo odpovedala sedanja Po črta v Italiji. Angleške čete, ki so vpadle v Grčijo so zdatno napredovale in so od Korinta le še komaj 25 -( 3 milj. Angleži se prizadevajo di odrežejo od severne Grčije juž ni del Grčije Peloponesus. Po ročilo iz Carigrada je omenjal« v nedeljo, da Nemci hite pre važati po kopnem in vodi svoji čete iz Krete in da se priprav ljajo na umik tudi iz Aten. Iz Pearl Harborja na Havaj skem poročajo, da so Ameri kanci uspešno bombardirali Pe lelieu otočje in prizadeli Ja poncem večje izgube. Iz notra njosti Kitajske pa poročajo, d so zaustavili japonsko prodira nje proti luki Foochow in da j vsaj začasno s tem prepreče japonski načrt, da bi prereza deželo na dva dela. _ N AZIJSKI KRIMINALCI SO IZMISLILI NOV TRIK London, Anglija. — Poročilo iz Stockholma omenja, da so se Nemci odločili poslati belgijskega kralja Leopolda in več drugih odličnih zavezniških ujetnikov kot talce na Japonsko. Ti talci naj bi tvorili pozneje, ko bi Nemčija padla kot zamena za j Adolf a Hitlerja in druge višje nazijske voditelje. Ako bo kateri nazijski voditelj obsojen na smrt, se bo zgodilo isto s talci. Nasvet za uporabo tega trika je bil baje objavljen v Goerin-govem glasilu "Essener National Zeitung". Zdaj, ko vidijo naziji, da jih čaka žalosten konec, bi radi s takim in podobnim strašenjem utekli zasluženi kazni. Poročilo omenja, da bodo take odlične talce poslali na Japonsko najbrže v velikih podmornicah. Poleg .kralja Leopolda imajo več odličnih Francozov, Ho- • _ landcev in Norvežanov in danskega kralja Kristjana. Za nazijske generale pa ima v ta namen izbranih že več angleških, francoskih in ruskih generalov, pravi poročilo. Tako naziji zdaj strašijo z ubijanjem talcev, če se bo zgodilo kaj nazijskim vojnim zločincem. Ta trik jim ne bo pomagal umakniti se zasluženi kazni. S tem nazijski krvoloki le kažejo svoj barbarski nagon in kličejo nad svoje glave še bolj stroge kazni. To je vse kar bodo pridobili s takimi triki. ROOSEVELT OSTRO ZAVRNIL NEUTEMELJENE GOVORICE Washington, D. C. — V svojem govoru zadnji četrtek večer je predsednik Roosevelt svaril Amerikance, da vojna z'Nemčijo in Japonsko še ni dobljena, ter se je pritožil, da njegovi republikanski nasprotniki slabijo moralo, tako na fronti proizvodnje cakor na bojni bronti, s hudob-lim in zapeljivim govorjenjem, ia bo demobilizacija vojskujo-:ih se fantov zadržana. Predsednik je tudi izjavil, da ne išče podpore ne komunistov ne fašistov ne kakoršnih koli drugih tujih ideologistov. Nasprotniki govorijo, da bi pomenila ponovna. Roosevelto-va izvolitev, da bo naša demokracija prodana komunistom. Takega strašen j a so se dolgo posluževali že prej pri svoji propagandi Mussolinijevi črno-srajčniki in Hitlerjevi rjavo-srajčniki v Evropi, v tej deželi pa srebrnosrajčniki in drugi bedasti sanjači, je rekel Roosevelt. Najbolj pa je predsednik poudarjal, naj se vsi volilci registrirajo. "Hudo bi mi bilo, ko bi bil izvoljen za predsednika Združenih držav pri volitvah, kamor bi prišlo le malo volilcev. Tudi če bi bil poražen, bi se počutil veliko boljše, kg, bi bil poražen na volitvah, ki so se jih udeležili volilci v velikem navalu." Rekel je, da je posebno važno, da se vsi, ki smo doma, registriramo in volimo, ker je toliko mož in fantov, ki so v vojski, in mnogim izmed njih sploh ne bo mogoče voliti. Zadnja leta so nekateri politiki kar javno delovali na to, naj se prilike za volitev kar najbolj omejijo, ker so sklepali, da bi bilef take omejene volitve njim in njihovi stranki v korist. Od nas vseh je torej odvisno, da pomagamo njihove načrte izjaloviti s tem, da se registriramo in pridemo na volišče. V naslednjem podajamo nekatere glavne misli iz zadnjega predsednikovega govora: "Nihče ne bo mogel nikoli vzeti ameriškemu ljudstvu pravico, da voli, kakor ameriško ljudstvo samo — in edini način, po katerem ljudstvo to lahko napravi, je ta, da ne pride volit. "Pravica voliti mora biti do- • stopna vsem državljanom ne-glede na rod, barvo ali veroizpoved — in to brez davka ali kakoršne koli umetne omejitve. "Ta vojna še ni dobljena. Priboriti si bomo mOrali pot preko Rene — morda se bomo morali boriti za vsak inč poti do Berlina, toda ne bomo odne- (Dalje na 4. strani) AMERIKANSKI SLOVENEC H ' Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene eni Ust v Ameriki. Newspaper in America. Vs; Ustanovljen leta 1891 Established 1891 «n Ishaja vsak torek ln potok Issued every Tuesday and Friday do Izdaja in tiska: Published by t Pa EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. vs Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: P( 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 -. --V] Naročnin« i Subscription: Za celo leto--$4.00 For one year_—.$4.00 Za pol leta--2.00 For half a year- 2.00 JN Za četrt leta _ 1.25 For three months___ 1.25 Za Chicago. Im»do in Evropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto_$4.50 For one year_*—$4.50 • Za pol leta_ 2.25 For half a year- 2.25 • Za četrt leta__1.50 For three months-- 150 | ——————____________________._______———— Dopisniki so proienL da dopise poilfsjo vedno malo prej«, kakor zadnje j are predno Je list zaključen. Za torkovo itevilko morajo biti dopisi v ured- • ništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo itevilko pa j najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Roko- j pisov uredništvo ne vrača. S ^———— • POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani, J kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me- *' sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. V Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. TRDOVRATNOST NEMŠKEGA l FANATIZMA * Jasna dejstva, da Nemčija nima nobenega izhoda iz sedanje krvave borbe z demokratičnimi deželami, so vidna in na dlani. Pa" kljub temu Nemci še vedno naprej in naprej umirajo v tisočih in tisočih na vseh frontah za blazni Hitlerjev fanatizem. Jasno dejstvo mora biti vsakemu pametnemu, poštenemu in količkaj razumnemu Nemcu, da njihova vojna, v katero jih je zapeljal Hitler ni vojna kake pravice, poštenosti ali pa na kakoršenkoli način že upravičena. Saj ni nihče Nemčije napadel. Nasprotno, pokojni Chamberlain in bivši mehkočutni državniki so Hitlerju žrtvovali celo Če-hoslovaško, še druga ozemlja in kolonije bi jim bili dovolili, samo da bi bili pomirili razgrajajočega nemškega fi-rerja Hitlerja. A vse to apizarstvo mu je dajalo le še večji pohlep pa misel, da se ga Vse boji in da lahko dela, kar hoče. Planil je na Poljsko in zapalil svet, ki zdaj že nad pet let gori in se ruši od grozot in strahot vojne. ^ Na strani Nemčije torej ni niti ene trohice kake pra- i vice do vsega, za kar sfl je podala v vojno, niti trohice ka- i kega upravičenja. Pač pa je na njeni strani celo gorovje ( strašanskih krivic in zlobe, ki so jih povzročili drugim na- 1 rodom in deželam s svojim napadom. Nemci gotovo vse to j vedo; če ne vedo, potem so to posebne vrste krvoloki, katere1 * goni le neki zverinski nagon, ki jih uverja, da so na pravem < in da je tako prav, kakor delajo, namreč da drugim delajo j in povzročajo krivice, druge morijo in ubijajo. Drugačne < označbe za Nemce ni mogoče najti. Ta nemški fanatizem pa vstraja naprej. Trezen človek I bi mislil, da bodo Nemci, ko vidijo, da za nje ni več izhoda, j vsaj pametno odložili orožje, se podali, rešili na tisoče svojih in drugih življenj. A ne, naprej se bijejo kakor blazni, i ne glede kam ta blaznost vodi nje same in kaj povzroča dru- ' gim. Ali taki ljudje zaslužijo kako upoštevanje? 1 Mnogokrat se čuje in to od drugače pametnih in raz- ] sodnih ljudi, da Nemce celo zagovarjajo in imajo sočutje j do njih. Ali imajo Nemci do koga drugega kako sočutje? , Kaj še! Nemci bi danes ves svet pomorili, samo če bi mogli < same sebe postaviti na vrh, da bi svetu zavladali. In zopet i pravijo mnogi, da vsi Nemci niso taki. Morda je kak po- -sameznik tu in tam pravičen, ampak večina nemškega na- 1 roda v sodobni Nemčiji pa ni, večina nemškega naroda slepo sledi Hitlerju in njegovemu fanatizmu. Slepo ga ubo- j gajo kakor kaki mehanični avtomati in izvršujejo vse, kar : jim ukaže. Nihče se ne vpraša, je tako prav ali ne. Kar < Hitler ukazuje, je sveto. j1 V potrdilo temu lahko naštejemo veliko zgledov. Po- ; sadka v Brestu se je borila skoro do zadnjega, ko je vendar ' vedela, da je izgubljena in da za njo ni več upanja. Posadka i v Calaisu te dni se je bila dokler ni pošla zadnja patčona, i, pravi poročilo. Polkovnik, ki je v Calaisu poveljeval, je i dovolil par urno premirje, da so Nemci in Kanadci poko- . pali mrtve in pospravili iz pozorišča ranjence. Med tem so ( ga vprašali, čemu nadaljuje boj, ko vidi, da je vse izgubljeno. Zapoved in ukaz firerja imam, je dejal, da se moramo boriti do zadnje patrone. Ali vidite nemško slepo udanost j in pokorščino? Kar Hitler ukaže, je sveto in drži pri vsa- -kem Nemcu. Taka je nemška trdovratnost. - 1 Kdor hoče, lahko vidi, da se Nemci zavedajo in dobro * vedo, da pravica, poštenost in kaka opravičba ni na njihovi ! strani. Vedo dobro, da je ravno nasprotno res, pa kljub , temu, kakor smo že omenili, vztrajajo s svojim fanatizmom. Kaj tak narod zasluži, ki tako ravna, kakor rav- i na jo Nemci? Kaj pravi v tem oziru pravičnost? Sodbe se ' v takih slučajih razlikujejo in z njimi vred tudi mnenja. 1 Toda vsaka krivica zasluži primemo kazen. Večja je kri- ] vica, večja mora biti kazen. Drugače bi pravica ne bila J pravica, vsaj v takih slučajih ne, kakor je zdaj slučaj z L Nemčijo. ^ \\ Nemška trdovratnost zasluži težko kazen. Tako ka-ji sen, ki jim bo odprla oči, vsaj bodočim nemškim rodovom, ] zakaj je ta kazen prišla in zakaj ji morajo zadostiti. Ob- ) enem je potrebno, da bo nova šola v Nemčiji začela Nemce j vsaj za dobo kakih petdesetih let učiti,- kaj je demokracija in kako je treba narodu postopati do svojih sosednih narodov, da se ne krši pravica in poštenost v ravnanju in postopanju med seboj. Pravico in poštenost je treba umevati vse drugače, kakor jo umevajo Nemci do drugih narodov. Poštena morala mora biti vodilo vsakemu civiliziranemu narodu. Kdor se poštene morale ne zna držati, ne spada v koncert poštenih, civiliziranih in demokratičnih narodov. Če to velja za druge, mora to veljati za naprej tudi za Nemce. > ! —■ggIBlI ■ ^ig^rtaaMM—^— / trajen spomin mr. a. r. McAllister Joliet, 111. Danes želim na tem mestu podati življenjepis moža, ki si je pridobil v dobi svojega življenja mnogo zaslug s svojo pridnostjo, vstrajno in železno _ k ^š&J*- v Iti Kapelnik A. r. McAllister voljo — o možu, ki je posveti! vse svoje življenje glasbenin irt%rumentom, ter s tem posta eden najbolj znanih, najslav nejših in najsposobnejših ka pelnikov v Ameriki. Ta mož, k leži na mrtvaškem odru, ko pi šem te vrstice, ni Slovenec, tod« storil je toliko za naselbino ii mesto Joliet, da ni več kot prav da mu posvetimo vsaj nekolik< vrstic v njegov spomin. Imenuj« se A. R. McAllister. Njegov< ime je poznano od Atlantika d< Pacifika. Bil je učitelj v Joliet Higl School, ko se je začel zanimat za fante ter izdelal načrte usta noviti godbo. Skupaj je spravi 12 fantov za začetek. Bilo je 1 letu 1912. Rabili so zelo star< inštrumente, ter na čevljarskil stolčkih imeli prve vaje. Šlo j< vedno bolje. Mr. McAllister j< bil tako navdušen za godbo, dž je mnogokrat ostal opoldne brez kosila, samo da je lahk< dalje podučeval f^nte v igra n ju. Toda kmalo so se pokazal uspehi njegovega prizadeva nja; pristopalo je v njegov kroj vedno več fantov. To so uvidel I tudi šolski predstojniki, ter s< l se odločili mu izročiti vodstv< šolske godbe. Na ta način j< ; lahko prenehal s podupevanjen j v strokovni šoli in se posveti j samo učenju godbe. Od*svojegj revnega in skromnega začetki je njegova godba postajala o< dne do dne večja, vsako leti bolj populartia. Pričeli so poto vati okrog sveta. Dobili so v šti rih letih, od 1925 do 1928, ka: štirikrat zaporedoma našlo1 'National Championship band' V letu 1931 so ponovno šli nj tekmo in zopet prinesli prven stvo domov. Ponavljala se j< zmaga za zmago in prišla j< prepoved naši bandi udeležit se tekme nadaljna štiri leta. K< je ta rok potekel so spet šli m tekmo in spet odnesli naslon "National Championship". Ta ko so kar naprej in naprej pri nesli mestu Joliet častne zma ge prvenstva. Bilo jim je zope zabr&njeno, kajti ostale godb« so že naprej vedele, da jim n vredno podati se na tekmo, ak< bo vpisana tudi jolietska god ,— ] ba. Vendar so prinesli ta naslov domov kar 12 krat. Godba je postala najslavnejša v Ameriki, pridobila si je več odlikovalnih naslovov kakor katera koli druga. Igrali so kar dva tedna v Radio City v New Yorku, dalje na stopnicah Bele hiše, Washington, D. C., dalje v Hollywood, Ca L, kjer so bili gostje raznih filmskih zvezd, dalje v Mexico, v Canadi, zopet v Madison Square in Metropolitan Opera hiši v New Yorku, ter končno, v letu 1940, v Los Angeles, Calif. Morali sa prepotovati k.ar 5000 milj v raznih slučajih ter so priredili kar 21 koncertov v eni sezoni. Godba pod direktorjem Mr. McAllist^rjem je svirala pred vsakim governerjem od Dun^-ne-a naprej, in predsednikom od Woodrow. Wilsona do Franklin D. Roosevelta. V minulih letih v tej vojni je bil Mr. McAllister večkrat poklican v Belo hišo k posvetovanju radi vojaške godbe, i Prav posebno bodo imeli Mr. I McAllisterja1. in: njegovo godbo ■ v spominu -naši fantje vojaki, - ki so se poslavljali na postaji od i svojih ob zvoku naše "Cham- - pionship Band", katera jih je l vedno in vsaki pot spremljevala l v slovo. Marsikateri vojak, ko , bo izvedel novico o smrti tega ) velikega moža, bo imel rosne * oči, kajti vedel bo, kdo je bil ) odgovoren, da je godba bila ) pričajoča pri njegovem odhodu v vojaški stan. i , Poleg jolietske godbe je Mr. i McAllister ustanovil Illinois - School Band v letu 1924; tej l godbi je bil dve leti tudi predrl seUnik. Nato je ustanovil Na-; tftmal High School Band Asso-i ciation v letu 1926, kateri je j bil predsednik 14 let. Dalje je ; bil direktor National High i School godbe v Interlochen, j Mich., v letu 1929. Tudi je bil > direktor pri University of Wis- - consin godbenih klinikah v se-i zonah 1931-32. Potem je nače- - loval Utah State College v po-? letnih sezonah 1932-33-34, bil i t učitelj v Colorado college v le-) tu 1935, 36 in 37, dalje na Te-) xas University, podučeval je » med poletno sezono na University of Michigan in University 1 of South Dakota. Bil je član di-i rektorjev "Music Educators i National Conference", dalje 1 Član pri National Bandmasters ) Association. Bil je velik osebni - prijatelj slavnega Johna Sousa, - kateremu je dal priliko, da je r dirigiral našo jolietsko godbo v 7 tekmi ob raznih prilikah. Mali fantje,; kateri so imeli i poklic in veselje biti člani god- - be v navadnih ljudskih šolah, » so v nestrpnem pričakovanju i stremeli po dnevu, ko se bodo i lahko vpisali v godbo pod vod-) stvom Mr. McAllister. Mali de-i čki, kateri so pred leti postali r člani te slovite šolske godbe, so - tekom let postali trgovci, učite- - lji in celo voditelji svojih malih - godb v svojih okrožjih. Vsi se t s hvaležnostjp spominjajo na ; velikega moža, ki jih je posta-i vil na noge in jih naučil, kako ) biti uspešen v svojem poklicu. Mr. McAllister je posvetil 30 t svojega življenja poduku in in t irekciji godbe. Bil je skromen, diti rijazen, imel pravo besedo za god sakega, kljub svojim velikan- Pri dm uspehom. Bil je on, ki je na, ridobil mestu Jolietu naslov ! Joliet, the City of Champs". Iz oni 2 fantov, s katerimi je začel ril voj o godbo, je godba narastla a 150 godbenikov. Ko so leto a letom fantje graduirali iz f ligh School in odhajali v svet, ih je takoj z drugimi nadomestil. Bil je tudi skladatelj .raz-lih komadov, katere je njego- vei jsl godba ob raznih prilikah lja grala. ta Mr. McAllister je bil tudi za prijatelj Slovenske Ženske Zve- pc ze. Zanimal se je za naše kade- os tinje ter izrazil zelo laskave če- nj stitke ob prvi zmagi naših de- to klet, ko so prinesle iz Clevelan- pc da naslov "Honor Cadets". In A j ko so nato naslednjo leto dobile št naslov "National Championship ni Cadets", je bil enako ponosen gc nanje. Bil je dober prijatelj ka- V detinj ter uvidel težkoče, ki so in jih morala dekleta prestati, r< predno so bila poznana in pri- \s poznana. Vsako leto jih je po- " vabil, da sodelujejo na "Music Č Festival", kjer je dobiček šel za g "Free Milk Fund" v jolietskih k šolah. Bil je* vedno on "Chair- g man" te prireditve ter je sam v prirejal načrte za razne nasto- F pe v veliki High School telovad- P niči. Vsaka taka jesenska pri- r redite v pritegne mnogo ljudi od 1 blizu in daleč. Tudi letos, pred- ls no se je podal v bolnišnico, je F še sam sestavil program za 1 "Music Festival" ter osebno in 1 pismeno povabil naše' champion kadetinje kakor tudi Ju- 2 nior kadetinje, da sodelujejo s z svojimi nastopi. Lansko leto, ko š se je pripetila nesreča na poto- c vanju naših kadetinj, je sam š prišel osebno na dom poizvedet 1 o dekletih in je v strahu vpra- * šal, bodo li mogle nastopiti na r njegovi letni prireditvi. Udele- t žil se je obeh slavnosti naših I deklet v letu X942, ko so blago- 1 slovile ameriško zastavo in sla- j vile svojo zmago, ter zopet lan- š sko leto, ko so Junior kadetinje < blagoslovile svoje bandero in slovensko zastavo. Obakrat je 1 prišel na čelu svoje Township s HigM School Championship 1 godbe ter se udeležil parade 1 pred slavnostjo. Bil je pričujoč ( s svojo soprogo na banketu ka- 1 detinj ter imel pomenljive go- 1 vore. • Bil je v resnici pravi prijatelj Zvezinih kadetinj. Ponosne so se štele Zvezine kadetinje, da mož, kot je McAllister, pokaže toliko zanimanja zanje. Dasiravno je ležal smrtno bo- 1 lan dalj časa, vendar se je ob- i držal pri življenju, dokler ni Ž minul program za jesensko pri- 1 reditev, katero je on zasnoval, s Vzel je novico in poročilo o s uspehu tega programu s smeh- ] ljajem na ustnicah, nakar je za s vedno zatisnil oči takoj na- j slednji dan. t Njegova smrt je pretresla ves 1 Joliet, vse ki so ga poznali ter 1 vsakega kateri je kedaj slišal s njegovo ime. Joliet je izgubil 1 velikega moža, katerega ne bo 1 mogoče nadomestiti. Njegovo < ime bo nesmrtno, postavil je s sam sebi najlepši spomenik, 1 kajti zapustil je mestu najbolj 1 izvežbano srednješolsko godbo s v Ameriki. Spletel si je venec s lievenljive slave in njegovo ime ' ne bo nikdar pozabljeno. 1 In sedaj, ko njegovo truplo s leži nemo, brez življenja, ga 1 hodijo kropit trumoma vsi, da 1 se še enkrat poslovijo od naj- 1 j večjega in najbolj slavnega vo- 1 ditelja. Bil je kakor vojskovo- t dja v sredi svojih fantov. Med a kropilci je bil tudi župan mesta « Jolieta, Mr. Janke, kateri je ^ pripomnil, da "nazadnje ko sta 1 bila skupaj z Mr. McAllister je bilo o priliki SŽZ. Junior kade- t tin j prireditve. c V sprevodu bodo pohiteli po- c :leg njegove godbe in bližnjih j sorodnikov ter kadetinj Cham- 1 pionship in Junior skupin tudi s možje iz vseh delov sveta. Zapušča vdovo, eno hčerko tri sinove. Dva sinova mu sle- 77 a v poklicu kot direktorja \ dbe in so vsi tri j i v armadi, fl ihiteli so domov vsf razen si- ) , ki se bojilje na Pacifiku. j Naj mu Bog podeli plačilo 1 fl kraj groba za vse, kar je sto- 11 v tem življenju za bližnjega. Josephine Erjavec. -O- NE POZABITE ŠTEVILKE POŠTNEGA OKROŽJA! Chicago, 111. " Trgovci in. profesijonalisti v ;do, kako važno je za dostav- ^ an je pošte in koliko hitreje bo i dostavljena, če na pismih in fj ivojih zapišejo tudi številko lj oštnega okrožja, kamor spada 11 9eba, kateri je pošiljka name-jena. Tako ima na primer sve->štefanska okolica, ki spada v odročje Pilsen postaje na c ishland Ave., številko "8". Ta 1 tevilka naj bo vedno napisana 1 ia naslovu za besedo "Chica- ^ "o" takole "Chicago 8, Illinois". 1 /saka poštna postaja v Chicagi 1 ma drugačno številko. V kate- 1 ■o poštno okrožje kdo spada, 1 ahko vidi, če pogleda svojo ' 4Voter's Identification Card". 3e pa ne veste številke poštne- j ?a okrožja za osebo v Chicagi, ii ji želite pisati ali kaj drugega poslati po pošti, se pa blago- j /olite obrniti za obvestilo na | Postmaster, Room 409, Main j Post Office, 433 West Van Bu- j ren Street, Chicago 7, Illinois. Toda vprašajte takoj zdaj; kasneje bodo uradniki najbrž preveč zaposleni z drugim delom, da bi \ am mogli dajati taka posebna pojasnila. Kakor rečeno, biznesmani se zavedajo, kako važno je, da | zmeraj dodajo na naslovih tudi števiMco poštnega okrožja, ker dobijo vsled tega toliko hitrejšo in boljšo postrežbo; navadni ljudje pa, ki pišejo svojim sorodnikom ali prijateljem, pa največkrat ne dajo tistim, katerim pišejo, številke svojega poštnega okrožja, da bi jo ti lahko rabili, ko jim odgovarjajo, nitf ne napišejo na pismo številko poštnega okrožja tiste osebe, ki ji pišejo. ■ Ta številka je majhna stvar, pa je zelo važna o vsakem času, najbolj pa tedaj, ko pritisne naval pošte za prazniško dobo. Blagovolite torej sodelovati tudi v tem oziru s svojim poštnim uradom, ker bo v vašo lastno korist. -o- SREČANJE PO DOLGIH LETIH Popisala Anna Goraick Butte, Montana. Naj prvo, ko dobim priljubljeni mi list Am. Slovenec, pogledam, ako je notri kaj iz naše naselbine, pa je malokdaj; le takrat, kadar kaj sporoči naša zastopnica Mrs. Kotze. Včasih je kaj poročala Mrs. Tereza Mihelič, ali sirota je sedaj bolj slabega zdravja, in ne moremo ji zameriti. Drugi se pa, mislim, toliko ne zanimajo za poročanje, kakor tudi sama raje berem, kakor pišem. Pa saj kakšnih posebnih novic ravno nimamo, vsaj tod po naši okolici ne. Dela je dosti po rudnikih, ali žalibog, kmalu bodo samo stari možje ostali, ako se nas Bog ne usmili ter nam kmalu ne nakloni svojega miru. 2enske smo pa zaposlene zdaj s kon-serviranjem, ali kakor pravimo, "kenanjem". Posebno jaz moram hiteti, ker sem malo zaostala, ko me 14 dni ni bilo doma. Vreme je tukaj navadno mrzlo in slana nam je že skuhala zelenjavo'po vrtovih, toda ravno sedaj je spet topleje. Letos smo imeli celo poletje deževno in mrzlo vreme, pa vseeno smo imeli lepe vrtove in vsega po malo, posebno rož, dokler ni vse skupaj pozeblo. O porokah ne morem poročati, ker mladi fantje so skoraj vsi odšli tja, kjer jih je na tisoče, oziroma na milijone. Smrt nam je lansko leto, posebno proti zimi, pobrala dosti naših sosedov, sedaj pa malo prizanaša. Omenila sem, da me 14 dni ^ (Dalje na 3. strani) * - Y ... . - f \ ---—W — ^ ~ -----_---- I DOGODKI i V med Slovenci po ^ (I Obiskala nas Je Chicago, 111. — V ponedeljek nas je obiskala Mrs. Frank Lu-kežič iz Niles, Ohio, blizu Gi-rarda. Obiskala je v Chicagi in v Elmhurstu svoje prijatelje in znance in se je obenem zglasila tudi v našem uredništvu v spremstvu Mrs. Frank Primožič iz 22nd Place. Za obisk obema najlepša hvala. 25 letnica poroke Chicago, 111. —- V soboto 7. okt. zvečer so številni prijatelji presenetili znani slovenski par Mr. in Mrs. Frank Poldan iz 2117 W. 23 St. ter jima za 25 letnico zakonskega življenja priredili jako lepo domačo gostijo v šolski dvorani sv. Štefana. Tudi naše uredništvo jima pri tej priliki želi vse najboljše vsaj do zlate poroke! Mr. in Mrs. John Pikush umrla New Duluth, Minn. — Dne - 30. avgusta je umrl tukaj rojak l j John Pikush, star okrog 6Q let. ljTri tedne kasneje, 20. septem--jbra, pa je umrla tudi njegova . soproga, Anna Pikush, stara 56 ; let, ki je bila prvič poročena z Hudolin, rojena pa Bonča v va- - si Bačne, fara Poljane nad - Škofjo Loko, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Zapu- e ščata 6 odraslih otrok; od teh a Ista dva sina pri vojakih. Njen S i brat Joseph Bonča prebiva v r; Berwyn, 111. V Chicagi je več - rojakov, ki so doma iz iste okoli lice. Mr. Joseph Bonča in dru- žina so naročili dve sv. maši, ki a bosta opravljeni- za pokojno sestro Ano v cerkvi sv. Štefana a v Chicagi 20. oktobra in 20. no- i vembra. o Duhovniška sprememba e Cleveland, O. — Rev. Rudolf Praznik, ki je zdaj v Youngs-townu, O., bo prestavljen v Cle-t- veland in sicer v župnijo sv. e Lovrenca. Nadomestil bo Rev. ). Louis Baznika, ki odide v krat-1- kem v armado kot vojni kurat. n • — o Frančiška Zelnik umrla Gowanda, N. Y. — Dne 25. sept. je umrla rojakinja Mrs. Frances Zelnik, stara komaj 40 let in doma iz Podturna pri Toplicah na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 20 let. Zapušča >- žalujočega soproga Joe Zelnik, b- enega sina, eno sestro omož. 1- Benčan, dalje teto Uršulo Belecf ; in mnogo sorodnikov. Njeno 1- dekliško ime je bilo Poglajen. 1- — a - Nov grob Ij Chicago, 111. — Dne 27. sept, o je v Oak Parku, čikaškem pred-1, mestju, umrl James Vidmar, 1- brat Franka Vidmarja iz Lyon-i- sa, 111., in bivši učitelj delavske-t- ga Sokola, i- — :i Vesti iz Colorado i, Pueblo, Colo. — Po večletni o bolezni je umrla Mary Mramor, is doma z Blok. Umrl je tudi An-e ton Gradisar, star 42 let in ro-e jen v Pueblu. 1- —- >, . Ubit od elektrike >- Chicago, III. — Dne 21. sept. )- je bil ubit od električnega toka )- na delu pri Inland Steel Co. v o i East Chicagu Vinko Vidmar. 1- Rojen je bil v vasi Ravna gora, a kotar Vrbovško, Jugoslavija. V »- Ameriko je prišel 1. 1913, ko mu je bilo 16 let in je večinoma živel v South Chicagu. Tukaj n zapušča ženo in 3 otroke. Po-)-; kopan je bil 25. sept, v Calumet City ju, 111. i- — i si Ranjen », Pueblo, Colo. — Alfonz in n Alojzija Hochevar sta -dobila i- obvestilo od vojne oblasti, da je r, bil njun sin Henry ranjen v Franciji. Isti dan je prišel na ii dopust starejši sin, ki je služil ^27 mesecev na Pacifiku* N ,................................................ i Zapadna /^Sžh 7 v at a ; | Slovanska denver. colorado I in imenik glavnih uradnikov j * UPRAVNI ODBOR: » Predsednik: Leo JnrJovec, 1840 W. 22nd Pisce. Chicago, Ifl. ! I nju^ski nadzornik: Geo. J. Miroalavich, 3360 Vrne | ► Street, Denver, (16) Colo. I 2. podpredsednik: Frank J. Bradach, 2309 Nicholson St, Lockport IlL ! ! ££2S J,e?S 4676 Washin«to« St., DenverL(16)Colo. < f^Jnik: Michael P. Horvat 4417 Penn. St., Denver, Tl6) Colo. ! ! Vrkomi »dravniki Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg, Pueblo. Colo, | b-j j « - NADZORNI ODBOR: J | Pred^dnik: Thomas J. Morrisser. 1934 Forest St, Denver, (16) Cola J ! 2' nadzormk: Mik« Popovich. 1849 Grove St. Denver. (16) Colo. ! j 3. nadzornik: Anton Ropar. 406 E. Mess Are, Pueblo. Colo. < POROTNI ODBOR: J ► Predsednik: Joe Blatnik. 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. J ► 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave. Cleveland, O. J ► 3. porotnik: Vincent Novak. Box 492, Ely, Minn. J ► 4. porotnik: Joseph Godec, 1- neje, pa kako lepo napredu- :o jejo. i- Zadnji mesec je umrl Primož i- Modic, ustanovitelj našega dru-d štva. Pred leti je veliko deloval ii za našo Zvezo, ali zadnja leta n je opešal. Nadlegovala ga je ie bolezen, ki jo je dobil pri delu v rovu. Seveda je moral vse o-a pustiti, sedaj pa je zatisnil svo-je trudne oči za vedno. Počivaj v v miru, dragi sobrat, in lahka a naj ti bo ameriška zemlja. Torej članstvo, na delo za e nove člane! Sedaj je čas, da po-[_ kažete, kaj lahko naredite za a Zvezo. V slučaju potrebe vam 0 bo pa Zveza koristna, po vrhu a tega dobite še posebno nagra- do. — Bratski pozdrav. a John Kadunc, predsednik. -o- > NAZNANILO ČLANOM DRU- i ŠTVA MARIJA POMAGAJ ŠT. 24 ZSZ Salida, Colorado. Člani našega društva morajo 1 plačati svoj mesečni asesmept 1 tajniku. Da bo za vse toliko i bolj pripravno, bom doma vsak L ponedeljek kakor tudi na 16., < r 17., 24. in 25. dan v mesecu. 1 I Prosim, pridite plačat na kate- i \ rega teh dni. Tudi blagovolite J plačati svoj obvezni znesek i vsak mesec, 'drugače vas bom < moral suspendirati. i Members of this local lodge ' must pay their dues to the sec- 1 J retary. To make it more con- < venient I shall be home every 1 " Monday, also the 16th and 17th 1 and again the 24th and 25th i ' day of each month. Please pay i on one of these days. Also i please pay your dues each \ month or I shall have to sus- 1 * pend you. t Martin Kenick, Sec. t ^ 1008 "H" St., a Salida, Colo. s __o-- I I ZSZ ENGLISH SECTION j \ • j"———————— Three Star Lodge No. 33 * Chicago, Illinois Our regular meeting will take 5 place on the 11th day of October, at * the usual place. The attendance at s our regular meetings has fallen down ^ • considerably during the past year or j two. Of course, a large number of our s members are in the armed forces, C some of the members are working \ ' nights, but a large majority of our j . membership have simply neglected . to attend their meetings, which, of course, is wrong. It appears to me J that the membership is depending on ' the officers of the lodge to carry the , entire load. I wonder if you have s ever considered the fact that our j | lodge hasn't had a dance or any other c 1 doings for over 3 years, to raise the ■ funds for the lodge expenses. I won- ■ der if you appreciate the fact that you haven't been assessed during z these past 3 years a single penny to c cover the lodge expenses. Our assess- > ment amounting close to $300.00 per ! month are paid promptly every C month. We alsb have a little cpsh .in v the treasury to pay for the incidental expenses. However,'as far as I am i concerned, I am ndt satisfied to see E the lodge "ride" along on shoe strings. It is up to all of us to see that the lodge not only is progress-' ing in members but also financially, s rrr.y. -------------^ - Kakor vse kaže, so se Rusi odločili, da isčisiijo baltiške države, predan ] nastopi zima. Posebno hudi boji so divjali sa mesto Riga, življensko važno pristanišče ob Baltiškem morju. 2 ===» i Therefore. I am appealing to you and you who are reading this article to help the lodge out during-the "Insure the Family*' campaign. Especially those of you who haven't done a thing for the past several years for the good of the lodge, should go out now and talk to their friends and neighbors and get them to join into one of the finest, most solvent fra- V ternal organizations, the Western r> Slavonic Ass'n. Inducements are very c liberal, the assessments are low and ' an our claims are paid promptly. H j . is up to you and you, my dear mem- ' ber, to help us get the highest award C possible offered by the Association (j for the largest number of new members enrolled. The present campaign will be concluded Dec. 31st. IHjn't * lose any time, go out now, gA a r prospect and if you need any help, ( do not hesitate to call on any officer of the lodge who will be only too 8 glad to be of service to you.. It is up č to you now to help us build up our 1 treasury. Please be sure to attend i our meeting on the 11th £f October. et Fraternally yours, OFFICIAL REPORTER, No. 33 ( —o--2 K SLOV. NASELBIN ; C (Nadaljevanje z 2. strani) r i ni bilo doma. Moj mož se je od- * * pravi j al na konvencijo Družbe ^ Sv. Družine v Chicago, |>a mi E ' je rekel, naj se še jaz odpravim * . ž njim, da bova skupaj obiska- = la vse naše prijatelje po Jolietu, ^ : kjer je on delal pred 24 leti. s . Nisem vedela, ali bi šla ali ne, n [ ker je tako daleč in tako veliki p i stroški, pa so mi rekli otroki, n s to je sin in nevesta in hči: "Le n i pojdite, mama, morda ne boste n . nikdar več kasneje imeli prili- c . ke." So pač vedeli, da bi rada z i še enkrat videla svoje prijateljice in Suhorčane, s katerimi sem v mladosti hodila v šolo in se pred cerkvijo sestajala. Dne 24. avgusta zvečer sva se podala od tukaj in 26. opoldne sva že bila v Chicagi. Na kolodvoru i, nas je čakal sin naših prijate- g ljev, ki prebiva v Chicagi, star- „ ši, Mr. in Mrs. M uši ca, pa pre- z bivajo na farmi v Benton Har- & bor, Mich. Peljal naju je na R svoj dom, kjer sva se odpočila y in okrepčala, potem pa smo se * odpravili proti Jolietu, ki leži 35 milj naprej od Chicage. Tja smo prišli okrog štirih popol- j dne. Pa nas je že čakala tam, _ kjer se bus ustavi, naša draga " prijateljica in nekdanja gospodinja mojega moža, Mrs. Pe-trič. Peljala nas je v svojo hišo, kjer smo se prisrčno pozdravili z družino. Med tem je prihitela moja draga prijateljica iz mladih let, s katero sva skupaj rastli, delali in prepevali, Mrs. Železnik. Saj nisva mogli nič govoriti; le srce je govorilo in oči. Proti večeru nas je Mrs. 2e-leznik odpeljala na syoj dom, kjer nas je prijazno sprejel njen dobri mož, katerega prej nisem poznala. Prišli so k njim nakupovat naši znanci iz domovine Mr. in Mrs. Marko Plut, Mr. Joe Gršič in njegov sin in brat, s katerimi se nismo videli toliko let. Vsak lahko ve, da se človeku lepo vidi, ko se sestane z znanci čez tolika leta. Potem je prišel moj bratranec George Plut, kmalu nato pa mojega moža brat George Gor-nick iz Clevelanda, ker sem mu pisala, da bomo prišli v Joliet in če more tudi on priti. Res je prišel, da smo se sestali spet enkrat čez dolgih 32 let. Veselo smo si podali roke in se pogovarjali dolgo v noč. Naslednji dan je bila nedelja. Moj mož je odšel nazaj v Chicago na konvencijo, jaz pa sem ostala v Jolietu. -v > Zjutraj smo šle v cerkev. Moj Bog, videlo se mi je, kot da sem v domovini v naši prelepi suhorski cerkvi, katero sem zapustila pred 32 leti. Sv. Jožef v oltarju kakor tam, lepa slovenska pridiga in tako lepo petje. "Ko so zapeli "Lepa si lepa, roža Marija", so me solze oblile, da jih nisem mogla ustaviti. Spomnila sem se, kako sem se v domovini veselila nedelje. Res vam je lepo, dragi rojaku Moram reči, da tega ne slišimo v naši cerkvi po naše. No, popoldne je prišel spet naš George Gornick in smo šli skupaj z mojimi prijateljicami 0KT0BERSKA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" Ta teden izide oktobrova številka slovenskega družinskega mesečnika "NOVI SVET" s sledečo vsebino: "KAPITALIZEM IN MIR" (uvodni članek) ; — "PREGLED" (politični^ in drugih dogodkov); — Dr. O. Dokto-rič: "DOBA SV. CIRILA IN METODA" (zgodovinski članek) ; — "SIMON GREGORČIČ" (članek k stoletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča) ; — S. Gregorčič: "BRATJE, V KOLO SE VSTOPIMO!" (pesem) ;—J. M. Trunk: "TIHE URE — OBTOŽI SE" (premišljevanja); — Dr. J. L. Zaplotnik: "BERNARD LOČNI K A R" (življenjepis). — "SLOVENSKI PIJONIR" (zgodovinsko opisovanje slovenske naselbine v Milwaukee in tamkajšnjih Slovencev); — "NEVESTA Z MILIJONI" (novi zanimivi roman); — "KAMPANJA ZMAGE" (vesela vest); k par znankam, ali žalibog, ne spominjam se njihovega sedanjega imena. To vem, da smo prišli k Mrs. Kozjan. Ona je doma iz Bereče vasi. Korajžna žena. Imeli smo vsega naenkrat na mizi. Ko smo bili malo bolj okrogli, smo zapeli tisto "Tam za turškim gričem" in tisto « "Roke sva si podajala, grenke solze prelivala iz ljubezni do srca, ki se ločiti morava." Kar naenkrat je prišel večer in smo šli do moje znanke Mrs. Kren, ki ima sirota že dve leti moža na postelji. Srečali sva se zjutraj pri cerkvi, potlej pa sem hotela Videti njen dom in moža. Od nje smo šle nazaj k Mrs. železnik in Mrs. Petrič. (Konec prihodnjič) i -o- ( ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! ! — "DOM IN ZDRAVJE" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo) ; — M. Seemann-A. Le-bar: "DVEKRONI" (roman). "NOVI SVET" izide vsak mesec okrog 15. v mesecu razen v mesecu v agustu. Za zimsko sezono ima pripravljeno najzanimivejše črtice in povesti. Posebno je zanimiv novi roman, ki se začenja v tej številki "NEVESTAH MILIJONI". Ta mesec set otv&rja tudi kampanja za nove naročnike. Prijatelji lepega berila imajo zdaj najlepšo priliko, da si naroče ta zanimivi mesečnik. Kdor si bo naročil tekom prihodnjega meseca bo dobil tudi oktobersko številko, da bo čital zanimivo povest od začetka. "NOVI SVET" stane za Zdr. države samo $2; za Kanado in inozemstvo pa $3 letno. Naročnino je poslati na: UPRAVA "NOVI $VET" 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. ŽENSKI LETALSKI KOR NI VEČ PQTREBEN Washington, D. C. — Ženski letalski kor (WASPS) bo jenjal poslovati z dnem 20. decembra in nad 1000 deklet in žena bo oproščenih te službe. General Arnold poveljnik zračnih sil omenja, da za naprej bo dovolj moških pilotov na razpolago. -o-— — Natal, Brazilija. — Blizu brazilskega obrežja je ameriško letalo potopilo nemško podmornico pravi poročilo mornariškega oddelka. Nemških podmornic ni bilo opaziti že skoro leto in pol v južnih atlantiških vodah. --o- Vi radi berete vesti iz dru-naselbin; drogi radi bero novice iz vase naselbine. Poročajte novice in dogodke v "Am. Slovencu". Preč nesejo ... ašo staro kuhinjo. i Dobili boste NOVO! Naj vam pomagamo urediti vašo bodočo kuhinio Tukaj je — Hotpointova nova knjižica, kako urediti vašo bodočo kuhinjo. Polna idej, prežeta z vzhiče-* njem je ta knjižica praktično navodilo, kako napraviti načrte, da bo vaša bodoča kuhinja najljubše mesto v hiši. Je polna slik in pravih načrtov ter obilo namigov—le poglejte, kako lahko najboljše izrabite prostor, kake barve imejte, kako lahko doseže-te trajno, privlačnost in imate vse urejeno kar najbolj pripravno v svoji bodoči kuhinji. maju Po vojni bomo gradili—. načrte pa delajmo ZDAJ. ___\ Vprašajte v svojem najbližjem C o m m o n wealth Edison Company uradu sa to poduči j i vo novo knjižico "Your Next Kitchen". Ne stane nič. i - m W/ ^Ktpr / JE HSr r COMMONWEALTH EDISON COMPACT ii i at i _*_- ! _ , .. _ - Preizkušena ljubezen / Roman. — Iz francoščine prevedla K. N.' j "Hvala vam." Moreno se je sklonil nad drobno belo ročico, ki je kakor nežna ptička trepetala v njegovi, in jo poljubil In kakor tedaj v Barceloni, je tudi zdaj začutila mlada žena, kako ji je ta poljub pognal kri po žilah, in temna rdečica ji je zalila belo čelo, vse do korenin zlatorumenih kodrov. Kakor v sanjah je počasi odtegnila roko, kjer je še gorel možev poljub ... xxxvni. Zdelo se je že, da bo ta dogodek za vselej zabrisal nerodne oglatosti, ki so tako nepričakovano in nenamerno vse iznova nastajale v pjunem zakonskem sožitju. In vendar ni bilo tako. Bilo je, kakor da bi se mlada žena tisti dan otajala, samo da se je potlej še bolj zavila v ponos in nedostopnost. Ta ali onj bi celo dejal, da je namerno postajala vse bolj zapeta in nepristopna. Po drugi strani je bil pa tudi Moreno, čeprav morda ne nalašč, nekoliko bolj zapet in hladnejši. Zdelo se je, da ima poslovne skrbi. Iz službe je prihajal pogosto -zamišljen in se ni vec tako razgovoril kakor njega dni. Po obedih je navadno spet takoj hitel v urad in tako puščal Orano pogosteje samo kakor sicer. In vendar so njegove male, a stalne pozornosti, njegova vljudnost in ljubeznivost počasi tajale trdo Oranino srce in blažile njeno nezaupanje. Včasih, toda le redko, kadar je bila mlada žena posebno dobre volje, se ji je zazdelo, da bi bilo dobro, če bi se njen mož kdaj pa kdaj otresel strogo vljudnostnega tona, ki je mednju nehote postavljal neviden, a. nepremostljiv zid. — — p Potlej so na lepem prišli dnevi, ko njen piož ni več redno prihajal k obedu. Kajpak se je vselej o pravem času opravičil po telefonu in ji skoraj redno hkrati poslal v nadomestilo šopek cvetlic, toda Orana je pač morala jesti in sedeti za mizo sama. In če je človek sam, mu pričrio rojiti po glavi razne pametne in nespametne misli. Tako je mlada žena nehote opazila, kako eleganten je zadnji čas postal njen mož. Naročal je obleko pri enem najboljših pariških krojačev. Njegove bele rokavice so bile vselej presenetljivo sveže in so se zdele kakor "nalašč sešite zanj. Moreno je bil zadnji qas tako eleganten od nog do glave, da ga je njegova žena pogosto kar začudeno ogledovala, primerjajoč ga s tistim Morenom, ki je prišel ponjo v Ja-cheres. Lepega dne ji je Moreno sporočil, da bo imel nekaj važnih uradnih opravkov in naj pripravi razen promenadne obleke tudi smoking in frak. Orana si je zaman belila glavo, zakaj potrebuje zadnji čas njen tako resnobni zapeti mož smoking iri frak za uradne opravke. Ali je povabljen na kakšno večerjo Z Ali ima morda sestanek s svojimi tovariši, pa se izgovarja na 'nujne' opravke? O, kako malo ve o n jert! In ko je lepega popoldne spet obsedela sama za mizo, je storila nekaj, česar se je sicer sramovala. Šla je v moževo sobo in skušala odpreti predale njegove pisalne mize. Zaman. Bili so trdno zaklenjeni. Niti eden se ni vdal njenim poskusom. Potlej je stopila k omari in preiskala žepe vseh moževih oblek, sukenj in suknjičev. Toda v njih ni našla ničesar, niti drobiža, niti porabljene gledališke vstopnice, niti vozovnice za tramvaj ne. Nejevoljna nad neuspehom je spet odšla v svojo sobo. Ne, prav ničesar ne ve o tem svojem resnobnem in včasih tako ognjevitem možu! Morda je sicer včasih slutila, da bi še pred kratkim sama mogla v njem vžgati luč, ki bi razsvetlila njegovo skrivnost, toda bila je preplaha, da bi to storila. Zdaj se je že pričela bridko kesati svoje vnemarnosti. Mlado ž$no je možev molk vse bolj pekel. Pekla jo je zavest, da životari ob stra- ni Morenovega polnega, razgibanega živ- j ljenja, toda ne ve prav nič o kolesih in ko- ( lescih, ki sučejo to življenje. ! In če se je Morenov položaj v službi izboljšal, zakaj o tem ničesar ne črhne njej, svoji ženi? In da se je moral izboljšati, je sodila po njegovih novih, brezhibnih oblekah in po visokih krojačevih računih, ki so prihajali v hisq^redno vsak teden in ki jih je mož vselej brez besede plačeval. Mlado ženko je pričela ta najnovejša skrivnost tako skrbeti,' da ji ni dala več miru. Naposled se je Orana odločila, da ne bo več tipala po ovinkih in temi, temveč da bo naravnost in odkrito vprašala moža, kar jo je tako zelo zanimalo. "Ali boste spet tako pozno prišli domov, Miguel?" je lepega dne pri kosilu pogumno pričela. "Drevi? Ne. Skušal bom biti točen." "In jutri?" "Se ne vem." "Od koga ali od česa je pa to odvisno?" je zvedavo vprašala Orana in zapiČila svoje sinje oči v svojega moža. "Od dela, ki ga moram vsak dan dokon-čatL" Mlada žena je globoko vzdihnila. Zdaj je bila prav tani, kakor v začetku. Njen mož ni pokazal prav nič dobre volje, da bi se natančneje pogovoril o tem kočljivem vprašanju. Zato je trmasto nadaljevala: "Kakšno delo pa imate, Miguel? Nikoli mi še niste povedali!" To vprašanje je zadala naravnost, brez ovinkov, kakor bi govorila o kakšni poginoma nevažni zadevi: "Nisem vam pripovedoval o njem, ker ni zanimivo, senora." "In vendar," je silila mlada žena, "me vseeno zanima. Ali imate opravka z akti?" "Na žalost, da." * "In s številkami?" :' - 1 "Na nesrečo, včasih." "Zakaj 'na nesrečo'?" "Ker jih ne maram." Nasmehnila se je: "Tudi jaz jih ne maram. Kot otrok in tudi pozneje nisem nikoli znala sešteti visokih vsot, ne da bi se zmotila." To je povedala tako ljubko in tako odkrito, hkrati ga je pa tako zvedavo pogledala, da je tudi Morenu privabila smehljaj na obraz. "Dobro vas razumem, senora. Dolgi* stolpci številk so pogosto res od sile zoprni." "In vendar se morate baviti z njimi, kaj ne?" je vprašala in ga tako prevejano gledala, da se je pričel na tihem smehljati. Njegove oči so nehote obvisele na njenih rdečih ustnicah, ki jih je nabirala v ljubko sobico, za čudo podobno svejzi češnji. "Če le morem, se jih otresem," je odgovoril Moreno, ne da bi bil odmaknil oči z f * njenega zardelega obrazka. "Sem in tja pa le morate računati," je silila mlada žena, ne da bi bila opazila, da ji mož le še mehanski odgovarja. "Da ... toda le redkokdaj." Ali je sploh še vedel, o čem govorita? Njegov pogled se je uprl v njene sinje in široko razprte oči. Sončna svetloba je plesala v i\jih in se poigravala z njih temno si-njino. Takšnih oči še nikoli ni videl. Ce bi dolgo gledal vanje, bi čisto pozabil na svet okrog sebe, zmožen zagrešiti kakšno novo nerednost... Na srečo je Orana naposled pobesila svoje vprašujoče zenice, toda vpraševati ni prenehala. Morda je opazila njih učinek in morda ga je hotela izrabiti. Vsekako je spet ljubeznivo uprla svoje oči v Morena in se očarljivo nasmehnila. "Torej," je stvarno dejala, kakor da ne bi bila opazila njegove zadrege in njegovega obožujočega pogleda, "kakšno je vaše delo? Kaj ste prav za prav po poklicu, Miguel?" '(Dalje prih.) AMERIKANCI DOSEGLI NOVE USPEH ENA ZAPADU; AACHEN PRED PADCEM (Nadaljevanje s 1. str.) Nemci so dovedli v te kraje močna nova ojačenja in srdito branijo vsak palec zemlje. Tu operira prva ameriška armada pod generalom Hodgesom. Pod Luksemburgom pri Metzu pa operira tretja ameriška armada pod generalom Pattonom in pritiska proti Parrov8kemu goz-dovju za katerim leži mesto Strassbourg. General Patton se bojuje v notranjosti Siegfriedo-vega trdnjavskega pasu in operacije so silno težavne. Vendar so ameriške Čete napredovale za več, kakor 6 milj v tem delu fronte zadnja dva dni. Posebno hudi boji divjajo v Aachenu. Od hiše do hiše se bi-jejo in večkrat celo v poslopjih od sobe do sobe, omenjajo poročila. Ti boji se dajo primerjati edino bojem v Stalingradu, omenjajo. Kanadskim četam pa je dana nalogš, da očiščujejo severni konec belgijskega obrežja in so v nekaterih krajih ob obrežju že tudi na holandskih tleh. msfK^m •Mf glvmthmchmnge to tfM| MARCHOEPIMES AMERIKANSKI SLOVENEC ROOSEVELT OSTRO ZAVRNIL NEUTEMELJNE GOVORICE (Nadaljevanje s 1 strani) hali, dokler' si ne pridobimo končnega cilja. "Vsi izmed nas, ki imamo sinove v delavnem službovanju prek morja, hočemo, da pridejo naši sinovi domov prvi trenu7 tek, ko bo mogoče in se bo to strinjalo z našo narodno varnostjo. Vse to je jasno. Obžalovati moramo, da skušajo tjavdan vržene besede, ki slonijo i na nepravih poročilih; slepiti iri oslabiti moralo naših mož na bojnih frontah in članov njihovih družin doma. "Nikdar nisem . iskal in ne maram podpore katerekoli osebe ali skupnie, ki je podvržena komunizmu ali fašizmu ali kateri koli drugi tuji ideologiji, ki hoče izpodkopati ameriški sistem vlade ali ameriški sistem svobodne tekmovalne podvzet-nosti in osebne lastnine." -o- Nesreča preizkuša ljudi in' Čednost stremi po slavi skozi neprilike, brez ozira na ovire.. Ena najbolj važnih, a obenem tudi najbolj težavnih stvari za velikega duha je, biti svoj lastni mojster. ZLATA KRONA Pravljica. — Napisal Ivan Česnik. Oče Urban je odšel črez vrt' in zavil v hišo, dekle je pa slo-! nelo še dolgo na oknu in pla-j kalo bridko tja v jasno noč. Mesec j# sijal, milijoni zvezd so brleli na jasnem nebu, veter je pihljal črez gozdove, griče in livade. Sanjal je sv. Kozma in Damijan na Korenu, sanjal sv. Lovrenc, sanjali so sv. Trije kralji, sanjala je vsa narava. Grmada se je svetila v mesečini, strmi parobki so blesteli, blestele kamenite drče in ostre čeri. Sredi gore so stanovale vile in čuvale zakleto kraljičino. S pisanimi pre-programi je bilo pregrnjeno njih stanovanje, z duhtečimi cvetkami nastlano, kristalna voda je tekla po travniku. V njenih čistih valovih so se Kopale in si zmivale zlate lase, | pletle vence in popevale. Tam i v zadnjem kotu je spala zakle-I ta kraljičina. Vlažno je bilo ondi in temno, mrtvaški duh se je širil daleč pod strme skale. V stropu je visela zlata krona | na srebrni verižici, polna naj-j dražjih draguljev in deman-I tov. Večkrat je zdahnila kraljičina v spanju, kot bi težko I hrepenela po rešitelju. In ž ■ njo je vzdihnila gora, stresla I drobne veje na drevju, sproži-; (a s slemena težak kamen, j vzdignila pomišljaje nerodno j glavo, močno truplo, pa zopet j zadremala. Sredi vasi so še vedno peli I fantje; še vedno je bila pesem ; otožna. Šla je črez polja in travnike do tihih koč, do sniva-jočih gozdov. Slišala je Lenči-ka in zaihtela še hujše. Boštjan je urno stopal črez polja in travnike k staremu Ambrožu, da izve od njega po-I vest o zakleti kraljičini in o i zlati kroni, da dobi nasvetov j za težavno in nevarno pot. "Starec veliko ve. Daleč po j svetu je hodil. Ako mi on ne ve j pomoči, mi je ne ve živa duša v I desetih farah. In ne odneham, I če bi me tudi stalo življenje. I Preveč ljubim Lenčiko, da bi j trpela zaradi mene, da bi morala živeti pri neljubem možu ali umreti žalosti. Ztato krono vam prinesem, oče Urban, in primem vas za besedo. O, vem, radi bi videli, da me ugonobe vile; toda ne bodo me ne. Še prijazne so mi." Tako je premišljeval Boštjan in dospel do koče pod Korenom. Kraj Gradaščice je stala nizka, lesena bajta, vsa o-I kajena in naslonjena na hribovit svet, ki se je dfigal strmo i navzgor. Črez ozko brv je sto-j pil pastir in potrkal na okno. Nikakega glasu ni bilo iz ko-jče; Ambrož je smrčal. Boštjan i je bobnal na okno, da so se • tresle šipe. Prebudila se je koza v hlevu in zameketala, pre-I budile so se kure 'v kurniku. Končno se je prebudil tudi Ambrož. "Kaj pa je? Kdo kliče? Ali i je bolna žena? Ali se je kdo pobil? A, kaj je? Govori, če si | kristjan, sicer se pa poberi od moje bajte! Vseh sedem blagoslovov imam kakor župnik in te napodim. No, govori!" "Odprite Ambrož! Jaz sem pastir Boštjan." j "A, ti si! Kaj pa pravzaprav iščeš tako pozno okrog moje koče?" "Odprite! Vse vam povem na dolgo in šroko.'* "Nič na dolgo in široko. Hitro zini, če se mudi! Ce se pa j ne mudi, pa pojdi k coprnicam | na Klek, mene pa pusti v miru, da se naspim. Ves dan sem. i-mel letanja in opravka, da je bilo joj," je godrnjal starec in odpiral vrata. "Vstopi torej in razloži hitro, kaj te teži!" "Ambrož, težko je povedati z eno besedo vse, kar imam na srcu. Zato morate potrpeti z menoj. Prišel bi k vam po dnevu, pa takrat nimam časa, ker moram pasti živino v gori." "Povej, kaj imaš!" "Ljubezen mi nagaja, Ambrož, ljubezen." "A, ljubezen! Če je pa tako, bom prižgal ogepj, da si vsaj pogledava iz obraza v obraz." Odkopal je pepel od žerjavice, naložil tresek in dračja ter zapihal. Kmalu je plapolal pohleven zubelj proti zakajenemu stropu. "Zdaj pa lezi na klop in mi pripoveduj, kot bi bil pri spovedi. Jaz se tudi vležem nazaj na postelj. Veš, starost me tare. Počasi se je skobacal na trdo, slamnato ležišče, se pregr-nil z debelo plahto in pogladil razkuštrano, sivo brado in na-mršil velike obrvi. "Tako, zdaj pa govori!" (Dalje prihodnjič) DR. J. E.URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 4918 Residenčni ieL: La Grange 3966 1—3 in 7*—8 P.M. razen ob sredah Michael Trinko in Sinovi PLASTERING aSad PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo, j - PRODAM 5-stanovanjsko hišo "rooming house", kjer najemnina do-naša na mesec $195 in cena je $8,700; 2-stanovanjsko hišo po 6 sob, "furnace heat", blizu 28. ceste in Ridgeway Ave. Cena je $9,000; 4-stanovanjsko hišo, velik bejzment in "furnace heat" na 21. Place in Western Ave.; cena je $7,500; _ 3-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe; centralna kurjava. Cena je $9,500; 3-stanovanjsko zidano hišo, eno stanovanje ima 4 sobe in dve 6 sob, blizu 25. ceste in Ridgeway Avenue; Cena je $11,300. Imam še več drugih hiš v Lawndale okolici, ter več hiš in bungalov v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, pokličite L. Gradishar, telefon Berwyn 4979-R. ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon Rockwell 7196 iwjm Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let Ukuinje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue . TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. ŠIRITE "AM. SLOVENEC! ! "BARAGOVA PHATIKA" ! sim* -1 i !ima mnogo poučnega berila. Posebnosti v njej so: ''Kako posluje kongres Zdr. držav?" — "Katere i stavbe in poslopja so največje na svetu." — "Seznam vseh dosedanjih predsednikov Zdr. držav od Wash- Iingtona naprej, kedaj so bili rojeni, izvoljeni, kako dolgo so^vladali, kedaj umrli in kje pokopani." V pratikl je ke mnogo drugih zanimivosti, fte odlašajte z naročil—n, ker letos smo je tiskali radi pomanjkanja papirja le omejeno število. Ecatika stane 40c s poštnino vred. j BARAGOVA PRATIKA 1949 W. Cermak Rd. Chicago 8, Illinois ^WWaMaMBMIBIIBMaB SLOVENSKA RADIO URA V MILWAUKEE! Edina na osrednjem sapadu, s izključno slovenskim programom i obeh jezikih, se oddaja vsako nedeljo od S. do 10. ure dopoldne prek< WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.) Oddaja jo slovenski list "Jugoslovanski Obsor v Milwaukee. — Za uvrstitev godovnih in drugih čestitk, ali društvenih in trgovskil objav pišite najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV ENIAN) RADIO HOUR. 630 West National Avenue, MUwaukee. 4 Wis. Telefon Mitchell 4373. ali Mitchell S551. IZŠEL JE VELIKI ANGLEŠKO-SLOVENSKI Besednjak ki ga je spisal in izdal DR. F. J. KERN To je najpopolnejši angleiko-slovenski besednjak s angle -• sko izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraievali. Zdaj je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kar je poslali i naročilom. TistL Id ga želijo dobiti naj takoj piiejo ponj na naslov: , KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois i . ] . . 4 ."i