Stav. 202
V Trstu, V nedeljo 27. lulfla 1919
letnik XtlV
I/haja vsak dan, udi ob nedeljah fn praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica
sv. I a čiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-ni'tvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Ir?'ij,?felj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znala na mesec L 3'—, pol
leti L T8 — in celo leto L 33-—— Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolid po 10 stotink. — Oglasi se računajo r širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. Frančiška As 20.
Politična tMuo „Edinost"
Odbur vabi na
© t! v
ne v Sibiriji, v kolikor je potrebno, da se ščiti in vzdrži prekosibirski železniški promet. Predsednik je pripomni, da ne gre mkaikor za kršenje rusk« viadarske pravice.
ttsSni i pi^p^ff^p^p^^p^
lulll luHi BDIIU LlJ
sisssi i milil IIIII KII ifli
a <j
ki se
vršil
¥ r^jja, 3. mm m, cs ti mm
v veliki dvorani '.'arodne^a doma v Trstu
z naslednjim cLievnim redom:
1.	Od borovo poročilo in položitev
"nna.
2.	:tev novega odbora. >h čajnosti.
n ci,
■v.'.
ODBOR.
Mirouna Merim
Boigarji na mirovni konferenci.
PAR'Z, 25. I; i.car siri tlclegatje, ki so imeli do-sr	es pr:de:o šele jntri, ker so se zadržali
v	Lr.-;i ie. Svet petorice je na današnji seji fa? ^ a ijal o klavzulah glofe razorožitve Bc-lga-sl-.e. ' naj se v>+av?;o v mirovno pogodbo.
P.-j^iZ, 26. Prihod bolgarskega odposlanstva se pris-al^'e vsak dan. Sprejme ga polkovnik Henry, Jd bo, kakor za Nemce in Avst-rijoe, posredoval m-c-i odposlanstvom in francosko vlado. Od poslan-stv x ki št-e..e vseh skupaj kakih 50 oseb, bo stali 2.) v gracu i-Madrirć« v Neuiilyju sredi velikanskega parka.
"VViLSON IN JADRANSKO VPRAŠANJE.
Pot Tiltonija v Lon-đ.m.
PAPiZ, 25. Glede skorajšnjega potovanja Titto-n:>a v Lcnu >n, da se posvetuje z Lloyd Georgeom, se sodi tu, da se ne gre vdajati velikim Hu-zi'am glede rešitve jeiiranskcga vprašanja, ker ne kaže, <ia bi bH Wi]son izpremenil svoje vedenje napram «tv-re*n IiHije. Paj pi je vzrok za domnevo, da bvreuja V.Jlsrn prif.k na gospodarskem polju, ča bi vselil svojo voljo na političnezi. Angfcja, zadovoljna z uspehi, doseženimi v vojni, je sedaj x?-->os:en? rredvsem z na-rairo socijakio krizo in
vi	;?rav nič ne zankna za Italijanska vprašanja, A ? r i'S l ne za pcJožaj v osrednji in vzhodni ff:.. V tem pogledu pripovedujejo, da je na O-n uvevo vprašanje, koliko mož da bi po-sbia ..giija na Bolgarsko v slučaju, da bi nastale c%! i- - oti ?klepu miru, odgovoril Uoyd George:
moremo jih -poslati več, nego štirideseta
rV rc. v^d ^ivev »ojiie odikoiiitiie.
PARIZ, 25. Komisija, ki jo je imenovala <poslan-sV : zbornica v svrho proučevanja mirovne po-'t _ r, Nemčijo, je zaslišala Duboisovo poročilo o i." menih Jdavzulah mirovne pogodbe z Nem-
>	-1 -/r-lz porazdelitve vojne odškodnine. Ci. 7 iT * roča, da se nemška vplačila v zlatu pora r. Je po predlogih zavezirih in pridruženih vlad, tia - 42gi pravičnosti in pravice za vse. »Zdi se,
• 1 bilo pravično,« pravi poročilo, »da bi se r'-: i odškodnina Franciji, ki je posebno trpela v \ • n-oj tfrugmri. Ta ppednost je bila prLpo-in-un m o Belgiji za dve mMLjardi in pol.« Mire-tjr. po7r«iba prepušča Komisiji za odškodnino, cU . •' J: ra-zmerje, v ka'erem se porazdeli od-"' ^aci trai zavezne in pridružene v!a<ie; raz-
■ ? - se določeno, toda po poročilu bi pripadlo 5 l"rr :ciji. Dubois je baje hotel, da se ponaz-d' ? - vrši na podlagi celokupne škode s pred-r -'c za opust' !ene kraje. Glede povrnitev na-po. >ciio, da se je vsleid obvez s .strani Nem-(S- - - -šVo 255.800 tonelat me4erijala v W:esbadnu, (f\ t-meJzt v Bruslju in samo 8000 glav živine o ;5»}.DOO ukradene. Delo komisije se približuje fcciicu.
Jt;»r*3t?sko-grško vprašanje.
PARIZ, 25. »lcm,ps« piše o grško-ital-ijanskih vpr:- >2 vrh: »Ni še mogoče in tudi ni primerno pr v oevati vestt o dogovarjanju italijanske in gr : c Jelf aeije o Bpiru, Traciji in Maii Aziji. Do-vc-i. :o je na smatrat«;, da so ta dogovarjanja do-
>	vpeijsna. Frrjncija ne more seveda drugega, r. ^o da 6e veseli sporazuma, ki se pripravlja trcd ojtiLma zaveznikoma.«
IZ AMERIKE. 3fwa;<rii m®d Zodt.i.ieiHmi državami in Mehiko.
YORK, 26. Med Z edin je m mi državami in M-:'i:ko se je dosegel sporazum, vsle*d česar so 2rm:-iNki in mehikanski eas:ivLki skupno delovali,
da se preprečijo neredi.
voj; ka ck^pedicija v Sibiriji in senat.
WASHiMQTON, 26. VN'ilson je obvestil senat, je an ur :ka vojaška ekspedicija v Sibinji oskrbovala prebivalstvo z živili in obleko in da osta-
PODLISTEK
l/saKi!nnja zsoffia. (17)
Danska povcsL — Prevedel M, C—&
M~;a se je iztrgala iz mojih rok ter zbežala iz sobe. Vsi ostali smo obmolknili in gledali drug drugega. V svoji zmedi sena posegnil po klobuku in odšel. Drugi so ostali kot kipi. Do-spevši na cesto, sem opazil šele, da mi je An-tor sledil. Šla sva drug poleg drugega, ne da b: izpregovorila besedo. Šele tedaj, ko sva dospela do mojih hišnih vrat, je rekel ves v solzah: »Vidim pač, v kaki medsebojni zvezi je to. Ne more n se pritoževati proti tebi. Služil si nioji ljubezni, dasi sam... Zdravstvuj sin človeški! — Jaz odpotujem domov še v tej noči, kmalu boš čul o meni.« Izrekši te besede mi jc si.isn-1 roko in se oddaljil brzih korakov.
K Maji pojf'cr , razkrfjem ji svoje srce z j&sa'ml in raz* mi besedami, ona naj izreče r.i jo sedlo. S to mislijo sem hitel naslednjega dne k Maji v času, ko sem vedel, da je navadno sama. In v nasprotju s svojo navado sem šel gori do njenih sob. Naproti mi je prišla služkinja« ki. mi rekla šepetaje, da je gospica Alaja
IZ ANGLIJE.
Pogajanja angleške vlade z rudarji.
LONDON, 26. Danes se je vršil pogovor med L!oyd Georgejem, Bonar La\vom, Geddesora in izvrševalnim odborom rudarske federacije. Vlada je predložila glede mezd ponudbo na novi podlagi vpoštevajoč znižanje 10% na množini izčrpanega materijala, kakor je predvideno v zadnjem poročilu o premogovni industriji. Po tem predlogu bi delavstvo ne trpelo škode na svojih mezdah. Predlog bo proučeval popoldne izvrševalni rudarski odbor. Vesti iz krajev, kjer se vrši stavka, poročajo, da črpalnice dobro delujejo. Izjavlja se, da so ukrepi za ohrano rudnikov tako zadovoljivi, da se je Gedces, ki je bil odšel v Leods, da u-krene, kar je potrebno, povrnil v London.
Sporazum dosežen.
LONDON, 25. V pogajanjih m«d vlado in izvrševalnim odborom stavkujočih rudarjev, se je dosegel sporazum. Prepoved izvažanja premoga iz Kardiffa je bila razveljavljena.
IZ TURČIJE.
Kolera v Carigrada«
L, 25. V Carigradu so bili pred kratkim ugotovljeni slučaji kolere. Vsled tega opozarja giavno zdravstveno ravnateljstvo na naredbo od 4. junija 1911., ki se je zopet uveljavila, in priporoča, naj se ji strogo pokori.
IZ FUSIJE.
Arhangelsko bojišče.	•
LONDON, 25. Neko poročilo o operacijah na arhangelskem bojišču poroča: Izvzemši o-neško bojišče, kjer je Wilna in vsa rečna črta v sovražnikovih rokah, je položaj povsod ne-izpremenjen.
12 CEHOSLOVAŠKE.
Volilni red na Češkem.
PRAGA, 23. V današnji seji narodne skupščine predloženi zakonski načrt glece voJ&nesja reda za narodno skupščino čehoslovaške republike veli: Prvo volilno okrožje, Praga in k mestu pripadajoči sodni okraji volijo 4*3 poslancev. Volitev poslancev v naredno skupščino raztpi&e ministrstvo za notranje pos!e na nedeljo med prvim in 30. decembrom 1919. Narodna skupščina se voli za dobo 5 let Voliti smejo vsi meščana čehoslovaške republike brez razlike spela, fci so na den voKtve-nega razpisa prekoračili 21. leto, pnisersli čeho.s;lo-vaški republiki zvestobo in ki stanujejo najmanj 3 mesece pc izL?an:u volilnih list v občini in ki >po tem zrkonu niso	cd vciiinc pravice. Za
člana narodne skupščine mor-e biti 'izvoljen vsak, ki ima volilno pravico, Tci ie na dan volitve dosegel svoje 24. leto :<n 'ki je vsaj 3 leta v kakšni občini čehos^ovaške republike pristojen. Vsak vo-15'!ec ima dolžnost, ude'ežiti se v elit ve. — Potem .;e bil sprejet zakon, po katerem se boco državnim uslužbencem vračunila vojna le'.a in zakon osnove kolegfeinih sodišč. Poročevalec ustavnega odseka i iT. Weyr je poročal o predlogu dr. Natuške Ln tovarišev gtede ureditve gmotrvh razmer občinskih :n okrajnih uradnikov. Zakon velja tudi za Moravsko in S-lezijO. V obeh branjih se sprejme za-ken o polnoletnosti ki se zniža od 24. na 21. leto. Druge predloge, glede ureditve jezikovnega vprašanja ustanovitve pravnega vclilnega sodišča, reforme javne uprave in us'ave čehoslovaške republike se bodo predložile z željo, i:a se v n .;kraj-šem času uredi vse tako, da bo dana podlaga zei nadaljn-i razvoj čehoslovaške republike. Število poslancev ni natanko določeno; pribiižno jih bo okoli 300, tako da pride en poslanec r.a 50.030 prebivalcev.
Amerikansko posodo.
ZAGREB, 26. Združena čehoslovaške banke so dobHe v New Yorku posojilo 6,300.000 dolarjev. To poso}ilo se pozneje zviša na 25 milijonov tolarjev.
IZ MADŽARSKE.
Položaj v BiK^nipeštl.
ZAGREB, 36. »Jutnanji List« c-bjavlja razgovor z bivšim ijugosi-ovanskiin konzulom v Budimpešti, .kateri je izjavil, »da ie gospodarski položaj Madžarske, zlasti pa v Budimpešti silno kritičen. Velika zaloga zlata in drugžh dragocenosti se je skoraj cela odnesla v inozemstvo v propagandne namene. Sede j ponujajo inozemstvu vse vrednostni-ce, ki jih hranijo budimpeštanske banke.
Madža ji začeli napad.
GUR1H, 25. Iz Budimpešte ;poročajo: Bela Khun "e pcs^al predsedniku miroMne konference demen-ceauju br-zojavko, s katero mu javlja, »da so bili Madžarji, vsled romunskega ofenzivnega ravnanja. prisiljeni, da -prekoračijo reko Tiso in da prisilijo Romune, »da spoštujejo ententno voljo.
sinoči obolela in da še spi. Gospod da je prepovedal zbuditi jo. Tudi milostna gospa in gospica Jette da še niste vstali.
Odšel sem; nesposoben za vsako delo sem blodil vse dolgo predpoldne na planem. Do-spevšemu domov so mi reklif da je bil gospod H. tu in žnjim neki mlad gospod, ki ni mot?el biti — kakor sem sklepal iz opisa — nihče drug, nego Henning. Povrnil sem se v hišo gospoda H. Rekli so mi, da gospa in gospica Jette ne sprejemata nikogar. Sedaj da ste ravno pri gcspici Maji, ki se je onesvestila in je težko bolna.
Ostavil sem zopet hišo g. H. v velikem nemiru. — Ko sem le nekoliko korakov oddaljen od hiše, je pribežal za menoj Henning ves zasopljen, me prijel za roko in rekel: »Dovolite, da vas sprejmem domov, govoriti mi je z vami par važnih besed.«
»Drage volje, gospod,« sem odgovoril hitro iu pričakoval — novega poziya na dvoboj.
Ali, čim sva prestopila prag, je zalučal Henning svoj klobuk daleč od sebe, se mi vrgel v naročje, me objel in je izbruhnil s prisrčno radostjo: »Nu, ljubi bratf Raduj se sedajf Sedaj ti smem govoriti »ti«, kajti sedaj sva brata. — vse je dobro! Svoboden si, ker jaz sem — Jettin ženini«
IZ NEMČIJE.
Spartakovski napadi v Eisenachu.
GUR1H, 25. Neko poročilo iz Eisenacha Javlja: Spartakovci so obnovah napade proti postaji za tovorne vlake v Eisenachu. Snoči okoli polnoč; je napadla oforožena tel pa postajo in vladne čete, ki so jo stražile. Spopad se je izpremenil v pravi boj. Napadalci so >se morali končno umekniti, bržkone ra<li velikih čzffub. Vladne čete bodo oja-6sne.
Švicarski poslanik v Berolinu odstopit
BERN, 26. Švicarska brzojavna, agencija poroča, da }e švicarski poslanik v Berolinu Merkler odstopil.	_
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Odgoditev odgovora Nemške Avstrije na mirovno pogodbo?
CURIH, 25. Preden sta se odpeljala v Feldkirch, kjer se sestaneta z t ;žavnim kanoelarjem, dr. Rennerjem, sta podkar-^elar Fink in predsednik Seitz izjavila, da stori vlada vse mogoče, da bi se podaljšal rok, ki ie -ioločen za sprejem ali odklonitev mirovne pogodbe.
Neanškoavstrijskl glasovi o tirolskem vprašanju.
CURIH, 25. Podtajnik za zunanje zadeve Pfliigel, tirolski poverjenik, piše v »Wiener Tagblattu« o klavzulah glede južne Tirolske ter izjavlja, da te •klavzule bolijo njejsa in vse tiste, ki, kakor on, še vedno upajo na bodoči sporazum nemškega naroda z italijanskim. Tirolska ima sveto dolžnost, da ne počiva, da ne opasti nobenega poizkusa, da lioseže svero popoJno edinost. Stara podonavska monarh': la ne obstoji več, .zato mm a Italija vzrok-a, da se boji navate od severa. Nima potrebe strategijskih meja, zato bi se morala dogovoriti s Tirolsko, da začrta njene meje tam, kjer narava deli nemški narod od italijanskesa. Ce pa bi bdla južna Tirolska ločena, naj zna svet, da ta ločitev ne -bo i'.rajala dolgo; toda Piliiger bi kot prijatelj italijanskega naroda rajši, ida ostane Tirolska, ohranjena Nemcem po prijateljskem sporazumu z Italijo.
Prepoved prekomernega rži vanj a alkoholnih pijač.
DUNAJ, 25. Centralni izvršujoči odbor je v eni zadnjih sej odobril naredbo o modifikaciji zakona, s katerim se prepoveduje vživanje al-kohcličnih pijač. Določa se kot dnevni obrok za vsakega delavca iznad osemnjast let po pol litra vina.
IZ ROMUNSKE.
Umik in zopetni pohod romanskih čet,
BUKAREŠT, 26. Dne 23. t. m. so začeli Romuni napadati. V bojih dne 20. in 21. so bili Romuni prisiljeni na umik, in Madžarji so prekoračili reko Tiso. Na severnem delu bojišča so bili madžarski napadi cdbiti z velikimi izgubami pri sovražnilru. Dne 22. so pcsejjle v bej romunske rezerve, ki so v protinapadih pognale sovražnika ;zaj in zavzele Hodnezo in Vosarhely. Boj se bije vroče na vsem bojišču.
(z Jteg©s33*j5!e.
Protiboljševiška msažamka minisira ▼ Eelgradn.
ZAGREB, 26. »Jutarnji List« poroča z datumom 23. t. m. iz Belgrada: Danes sta prispela semkaj minister za zunanje stvari, Teleky, in Balla, minister za notranje stvari, člana proti-boljševiške madžarske vlade v Segedinu.
»Narodna banka«.
ZAGREB, 25. »Riječ SHS« poroča: Narod no predstavništvo se je odgodilo do 4, avgusta. Vlada je želela, da bi se bil pred počitnicami sprejel zakonski predlog o ustanovitvi »Na rodne banke«, ki bi omogočil hitro rešitev nujnega vprašanja zamenjave valu le. Vsak dan, ki se zamudi, prihaja nov avstroognski papirnati denar v Jugoslavijo in ta škodljivi uvoz se ne more ustaviti drugače kot z odtegnitvijo av-stroogrske valute iz premeta, kar pa je mogoče le po ustanovitvi »Narodne banke*. Vlada je odgodila razpravo o tej zakonski predlogi za dva tedna, da odseki dovršijo svoja proučavanja. — »Jutarnji List« poroča« da so novi bankovci, s katerimi se nadomeste krone, že dospeli v BelgracL
Spor med Vatikanom In Jugoslavijo.
ZAGREB, 26. (»Era Nuova«.) Vse hrvatsko časopisje se bavi s sporom, ki je nastal med Vatikanom in državo SHS. Odnošaji med državo SHS in Vatikanom še niso urejeni, in kakor pravi »Riječ«, morajo veljati glede imenovanj škofov na Hrvatskem za državo SHS one pravice, ki jih je imela bivša avstro-ogrska monarhija. Po starem konkordatu z bi»všo Av-stro-Ogrsko pa pripada predlaganje imenovan-cev za škofovske sedeže vladi. Nasprotno temu pa je imenoval papež za škofa v DjaJto-
Po^ledal sem ga v naj ve čem strmfenju. Nadaljeval je: »Kako slep sem bil! Da, sedaj bom uzor soprogal Ko so se mi snoči hkratu odprle oči, sem takoj prišel do sklepa. Zaupal sem se svojemu stricu, gospodu H. Ni si želel nič boljšega, me objel in rekel: »Sedaj izpozna-vam v tebi sinu tvojega plemenitega očeta. — Danes zjutraj sem Šel k svoji teti in Jette. Opisal sem jima brez vseh okolnosti sinočnji dogodek; in ne vem kako je bilo — izbiral sem svoje besede tako dobro, da sva z Jette sklenila, da se bova tolažila mejsebejno in me je ona — z največo radostjo, kakor se mi je zdelo — objela kot svojega ženina. Glej! Njen oče naj bi ti bil izročil to-le pismo — ali, Maja se je onesvestila, ko sem, morda previ-hamo, prihitel s to novostjo. In ker je oče ne bi bil rad zapustil, sem vzel pismo, da je ponesem na lice mesta. — Prosim pa tisočkrat o-proščenja, da prinašam — odpoved. Upam, da jo sprejmeš z gracijo.«
Na to mi je izročil Jettino pismo, s paterim jc proglasila najino zaroko kot razveljavljeno, a mi sicer zaželela sreče in blagoslova. Presenečenje in radost moja sta bila tolika, da sem trepetal, da sem komaj držal pismo in sem moral sesti.
»Takol Sedaj mi pade ie ia v nezavesti« —
vem ravnatelja tamošnjega semenišča dr. Aksamoviča, ki je bil tudi na Dunaju posvečen v škofa. Belgrajsko vlado je o imenovanju po dovršenem činu obvestil zagrebški nadškof dr. Bauer s kratkim pismom. Papež da je storil ta Jugoslaviji sovražen in njene pravice kršeči čin po nasvetu visoke jugoslovanske katoliške duhovščine, kar da je v politiških krogih pobudilo osuplost in ogorčenje. Splošno mnenje je, da bo vlada protestirala proti samovoljnosti sv, stolice in uveljavila svoje pravice. Ta dogodek je vsekakor le še otežkočil pogajanja za ureditev odnošajev med državo SHS in Vatikanom.
Protest jugoslovanske vlade v Vatikanu.
BELGRAJD, 26. Na seji ministrskega sveta je bilo ■rra dnevnem redu tudi vprašanje imenovanja dja-kovaškega £kofa. Ker je papež imenoval d; ako vaškega škafa Akšamoviča brez znanja in privolitve j u gosi o venske vlade, je ministrski svet sklenil, da protestira proti imenovanju in da ga ne prizna.
V	tem smislu 'je bil poslan oster protest v Rim. Ce bi papež ne hotel razveljaviti tega imenovanja, bo jugoslovanska vlaida odrekla škofu beneficije, t. j. lastninsko pravico nad imetjem in dohodki djokovaške škofije. Na ta način bi škof Akšamovič ostal brez dohodkov.
Izid reške preiskave ugoden za Itelijane?
»Era Nuova« si daje poročati iz Rima z datumom 25. t. m.: Dasiravno ni prispela nikakršna uradna vest o stvari, se vendar dozna-vajo nekatere podrobnosti o izidu medzavez-niike preiskave o reških dogodkih. Iz zasebnega, zelo upoštevanja vrednega vira, se doznava, da je preiskava ugotovila in da so člani komisije priznali popolno odgovornost Italijanov glede obžalovanja vrednih dogodkov, ki so se dogodili med italijanskimi in francoskimi vojaki, češ ker se je izkazalo, da ni bilo nikakršnega izzivanja s strani Italijanov in da je italijanski odpor izzvala nediscipliniranost nekaterih kolonijalnih vojakov.
REKA, 24. (»Era Nuova«.) Zagrebške »Novosti« zatrjujejo, da je položaj generala Gra-ziolija in generala Savyja na Reki nevzdržljiv in da je mesto prelepljeno z revolucionarnimi proglasi, izhajajočimi iz Lugana. List pravi, da je kriva vest, objavljena v »Secolu«, ki pravi, da je bil kapitan Host-Venturi 6. t. m. v Rimu. List trdi, da kapitan Venfuri ustrelil nekega francoskega vojaka in da se nahaja sedaj v opazovalnici neke blaznice. Če niso morda rajši vse te laži skovane v kaki blaz-nici?
Meje Jugoslavije.
REKA, 24. (»Gazzetta del Popolo«.) »Riječ« piše, da veliki župan baranjski, dr. Panduro-vič, ki se je vrnil iz Pariza, zatrjuje, da so meje Jugoslavije napram Madžarski že določene in da pojde meja preko Muliača, Viilanyja in Barča. Mesto Barč ostane Madžarski, dočim oa Šikloš dobi Jugoslavija. Usoda Muhača se določi po izvidu amerikanske komisije na licu mesta, ki ugotovi narodnostni značaj mesta morebiti tudi z ljudskim glasovanjem. »Narodna Politika« javlja iz Balgrada, da je upanje, da dobi Jugoslavija namesto Temešvarja, ki je prisojen Romunski, Pečuh.
»Jugoslovanska »nasilstva« na Koroškem.
CURIH, 25. Dunajska »Zeit« vstaja proti jugoslovanskim nasilstvem na Koroškem. Jugoslovani pripravljajo ljudsko glasovanje, razdeljujoč živila po smešno nizkih cenah in grozeč tistim, ki bi glasovali za priklopitev k Avstriji.
V	vseh krajih, ki so zasedeni po Srbih, je uređena pravcata strahovlada, 14.000 koroških Nemcev je zapustilo svcje hiše, da se izognejo preganjanj s strani jugoslovanskega vojaštva. »Zeit« zahteva, da naj se izvrši ljudsko glasovanje, ne da bi bilo prisotno jugoslovansko vojaštvo, in pod nadzorstvom ententnih čet. Omogočiti da se more tudi beguncem, da se vrnejo v svoja bivališča, in izrazijo svoje želje glede bodoče t?sode Koroške. — Čudno, kako sedaj ta dunajski list kriči o »nasilstvih«, dočim pa je preje, ko so plenili, ropali, požigali in morili po slovenskih krajih na Koroškem nemški divjaki, sklicani za to rabeljsko delo iz vse Nemške Avstrije in bogato plačani za svoja nezaslišana divjaštva: tedeij pa je »Zeit« ne le molčala o grozodejstvih, o nasilstvih, temveč je celo šele hvalila »brezprimerno junaštvo« teh roparjev, požigalcev in morilcev! Seveda, saj so ropali, požigali slovensko last ter trpinč'li, vlačili v z?.pore in morili slovenske ljudi! Sedaj pa, ko jugoslovansko vojaštvo ne dela drugega kot edino le to, da preprečuje hujskanje in rovanje plačanih nemških in nem-čurskih agitatorjev, ko vzdržuje edino le mir in red v deželi, sedaj pa kriči o nasilstvih! In
seveda, ljudsko glasovanje naj bi se ne vršilo pod nadzorstvom jugoslovanskega vojaštva, da bi ravno isti nemški hujskači in rovarji imeli laglje delo ter s strahovanjem in grožnjami izsilili iz ostrašenega prebivalstva za Nemce ugoden izid ljudskega glasovanja. To bi bilo potem pravično! Mislimo, da nam ni treba poudarjati, da se odločilni činitelji, če hočejo biti le količkaj pravični, nikakor ne morejo in ne smejo ozirati na taka, pač le že predobro znana nemška potvarjanja resnice in lažniva obrekovanja.
Novi tržaški gubernator.
RIM, 25. Novi tržaški gubernator Ciuffelli pride v Trst prve dni meseca avgusta, da prevzame gubernatorske posle. Žnjim pridejo državni svetnik Berio, referendar državnega sveta Barone, ter Baccaglini, Sacchi in Cerquiglini. Berio, kateremu bo prideljen Da-rone, prevzame posle gubernatorijevega namestnika.
Sporazum v rešitvi jadranskega vprašanja ponesrečen.
TRST, 26. (»Nazaone«.) Listi, ki slaJijo pazljivo pogajanjem- v Parizu, naglašajo, da se zdi, da se ob jugoslovanski nepopustljivosti razbija vsak poizkus za sporazum senatorja Tittonija in njegovih pooblaščencev. Jugoslovani misliio, da je v sedanjem času ne popu ji v os t najboljša metoda, ki i o morajo porabiti, ker so popolnoma uničeni od vojne in ne morejo ničesar izgubiti, če puste jadransko vprašanje nerešeno. Oni mislijo, da jim 5-e na ta način — radi utrujenosti drugih st-rank — posreči. Kia dobe več. Kakor piše neki mi-lanski list, je Ti t ton i poizkušat!, da spravljivo reši jadTans-ko vpnašanje, ter je predložil ustanovitev dvoh svobodnih držav: prva bi zavzemala Reko, a drusa Zadar, Šibenik, Trogir in Split v Dalmaciji. Te dve svobodna dr?"vi — mesta imajo popolnoma italijanski značaj — bi dobi-H posebne pravice, ki bi jima omogočile, da se obranite pred hrvatskim morjem, ki ju obkoljuje. S to formulo bi se moglo braniti italijanstvo Reke in Daimacije: vsaj tako misrl: g. Tittoni. Toda temu spravljivemu predlogu stavljajo Jugoslovani nasproti svojo nepopustljivost in zahtevajo Reko in vso Dalmacijo. Jugoslovani torej zahtevajo, da jim Italija žrtvuje svoje •Itaii:?ane v Reki in Dalmacih. da razočara upe, ki jih je vzbudila devetmesečna zasedba, in da se popolnoma. odreče narodnemu edinstvu. Jugoslovani bi „torej hoteli moralni in ipoJitičrti samoumor Italije.
Toda ig. Tittoni >e obljubil v italijanskem parlamentu, da se ne bo nikakor odrekal; in sedaj v očigled jugoslovanski trdovra*tnosti, že z&pet govori o enostavn' udejstvitvi londonskega dogovora. Ostane seveda ci.prto reško vprašane; toda leto vprašanje lahko reši, razun volje Re&mov, tudi pravična vest evropsikih narodov, ki ne bodo hoteli prisiliti enega celega mesta na samcumor.da se izogne surovemu gospodstvu Hrvatov, tradlcijo-nalnih covr-^nikov italijanskega naroda.
je zaklical Henning. V tem trenutku je vstopil g. H. ter me objel preiskreno.
>Oče moj!« sem rekel, »ali je to možno? Ali mi res hočete dati svojo Majo? In ti, Henning! Prijatelj! Dobrotnik! — kako naj se ti* zahvalim? — Ali, pa niso morda onesrečil' Jette in sebe s svejo velikodušnostjo?«
»Unesrečil?«, je vzkliknil, »potem bi moral bit jaz bedno bitje, ako bi bil nesrečen v zakonu s tako lepim dekletom. In Jette naj bi bila nesrečna? Ne — zelo srečna mora postati! Na rokah bom nosil svojo ljubo gospodinjo. In Maja — angeljska mi sestra! Ali sem mogel manje storiti zanjo. Živi, da osrečiš Majo! To so bile zadnje besede mojega očeta.«
»Pridita, ljuba mi sinova!« je rekel gospod H„ »doma nas pričakujejo.«
Ko smo vstopili v salon, se je gospod H. odstranil za trenutek, a kmalu je prišel zopet s svojima hčerama, vodeč ju za roki .Maja je bila bleda, odeta v belo obleko Jette pa rdeča in v rdeči obleki. »Tu,« je rekel oče, »dovajam rdečo in belo rožo. Naj ne povzročate več nikakega spora med svojima vitezoma!«
(Zvršetek-J
Nova domaritacljska črta v Banatu.
BBLGRAD, 23. Iz Temešvara poročajo: Danes >e v Temešvaru pričela s svojim delom vojna komisija, ki ima nalogo določiti novo demarkacijsko črto, kot začasno mejo med Srbijo in Romunijo v Banatu. Predsednik kmisije )e francoski genenai Tirnois, a člani po eden višji častnik interesiranih držav. Srbsk-i delegat je podpolkovnik J. Vcljko-vič. Nova meja gre s severa devet kilometrov ju-žno-z»apadno od madžarskega mesta Nako, od <!<u med Valikanijem in železniško progo proti Mo-krinu, Veliki Kikindi in Zombolju. od tu na jug proti Pardanju in ModoŠu, odkoder se spusti v južno-vzhodni smeri proti železniški progi Ba-zias-Temešvar, katero preseka med Vatinom in Moravico, nakiar krene na vzhod, obide Vršeč in Belo Cerkev ter se spusti na reko Nero, ki na jugu završuje mejo.
Upokojitev tnjega učiteljstva.
LJUBLJANA, 25. Deželna vlada je odobrila upokojitev nekaterih tujih učiteljev ljudskih in
Štrca a
¥ tlnffe,
ST. fbBffc ffff*
jneščanskih šol na Koroškem. Pokojnina Se jim tein ftstov razširjajo vest, da se stavka poravna so vsi skopaj gospodarili tako slabo, da je list
prizna nekvarno bodočim mednarodnim dogovorom, dokler ne dobe tujega državljanstva
ali odidejo v inozemstvo.
Zavarovanje proti tihotapstvu.
LJUBLJANA, 25. Ministrski svet je sklenil,
da razpostavi od Barče na Dravi do Molćave kordone finančnih stražnikov, ki naj preprečijo tihotapstvo blaga in kron iz Madžarske in Nemške Avstrije v Jugoslavijo. Kordon bo ood poveljstvom posebne komisije, ki bo v ozkih stikih s francoskim vojaškim poveljništvom.
Ljudje jedo preveč mesa.
LJUBLJANA, 25. Minister za prehrano namerava uvesti dva brezmesna dneva. Če se klanje nadaljuje v sedanji meri, bi znala trpeti parna prehrana. Ministrski svet je prepovedal izvoz živine.
Otvoritev poljskega konzulata v Zagreba
ZAGREB, 26. V Zagrebu je bil otvoren poljski konzulat, ki glede medsebojnih trgovs&o-jjospodarsklh zvez obsega vso državo SHS. Imel bo nalogo, da razvije čim beljši in živahnejši trgovinski promet med poljsko republiko in državo SHS.
Vseučilišče Srbov, Hrvatov in SIove*ccv.
ZAGREB, 26. Na zagrebškem vseučliišču se kenča šolsko leto dne 31. t. m. s svečano promocijo novih doktorjev, V tem letu je bilo na vseučilišču vpisanih 3684 dijakov, in sicer na juridiški fakulteti 1154, ca filozofskem 437, na medicinskem 574, na teološke-: 51, na geodetskem tečaju 20 a na farmacevtskem tečaju 131. Državni izpitni rigorezi sc bili zaključeni dne 25. t. m.
Nova demarkacijska linija v Banatu.
CURIH, 26. Iz Teaiešvarja poročajo: Danes je začela v Temešvarju svoje celo komisija, kl ima nalogo, da začrta novo demarkacijsko črto, kot začasno mejo med Jugoslavijo in Romunsko v Banatu. Predsednik komisije je francoski general Tirnois, a člana sta dva višja častnika prizadetih držav. Nova meja gre od severja do 9 km jugozapadno od madžarske vasi Mako, potem med Volkanyo in železniško progo proti Mokrimi, Veliki Kikindi in Žom-bolji, nato proti jugu proti Pardanju in Modošu; železniško pro£o Buzijaš-Temešvar seče med Vatinom in Moravico in gre nato proti vzhodu okoli Vršča in Bele Cerkve in se spušča na reko Nero, ki na jugu zaključuje mejo.
naravnost z vJelavstom brez posredovanja organizacije, podom posameznih delovnih pogodeb, katere zagotavljajo delavstvu pravico do .pokojnine ter bolniške podpore. Organizacija delavstva opozarja. «da gre tu za to, da bi se razbila delavska vzjemnost.
c "J
tJi.. t!
u m
Uvod.
M.—Mi-j
Ko je
se^Ia vc
IZ LSafije.
IZaznrava o vtrfllai reiorenJ v pos!aaslil zbornici.
RIM, 25. Klerikalec Tovili se izjavlja odločno ea proporci jonaim sistem. Nataša, kako dežela zahteva čim širše udeiežbe vseh Tazredov na mrzvi javnih stvar!. NagiaSa separatistične naju..* ne socija4&>£n:h orgiji .racij in njihov očividn: na>n>en, da bi se pciastili državnih oblasti, Zadn;: sploini štra k, ki so se mu v prvem h:?u pridru-žAi tudi krščanski sindikati, kcJikor naj hi ime' značaj protesta proti nečlcvekcljubni in nekulturni vsebini versaMerskega. miru, bedi viadi in meščanskemu prebivalstvu v svarilo. Nevarnost, e kateri meni buržoazija. da je premagana, bi mo-g3a posteči Irujša in grozilna v trenutku splošne demobilizacije. Treba je privoliti zastopstvo, ki ga boco vod V. i pretetarski razredi, istodobno sode iovan'-e pdnčn-lh eienaentov in proletarskih razredov, in poskrbeti za zakonito razvrstitev sil velikih 60cic3irih cr&amzmov. Govornik pcičaku c. da bo znala \*ada dovrVti tisto cospctčarsko in pc-it>^no deCo vzpostave, ki pomene dežc-li, da prebije krizo uredbe in cbnavijanja, ki io prcživiji. der^es.
l?e?obJik«aacc Cappa oagiaša potreio vol: ne reforme, ki postavi na jelo razrednega zastopstva n podlagi poijf.ičneKa mandata in ki razširi volilne i>:.„vico na ženske. Ne ca se tajiti, da se je v narodu tekoro vene razvHo neko nezaiiiponje dc parlamenta. VsJed teg-a upada zakonodajno delovanj« in je pcpornc*na pe*a!ir:zano. SIcer pa ta
kriza ni le v fezJiianfk-em pcrlamentu. Isto nc-zanoan'e, -iste kritike in ista nemirnost se penav-v drugih deželah. Tudi v Frenciji in Angvj je kriza življenja <n dela. Gcvorn_k nanaša potrebo raz&ežnih vc4;nih okrajev in resnih jam stev proti vc*l;hrl-m sleparstvcm. Ljudske mest čučjo, »ca niso »primerno zas-ief-ane v parlamentu fetelei-tuJcev in	vsem odvcrn&ov. Mase
no icbljo te dnržbe. kjer ni privelegirano samo bogastvo, aircili tudi kiituru. Da v resnici oži v politično življenje, zahteva govornik uredbo m V&dlagi proiesijona^.nega zastopstva, ki bo imel s veje oncane v rokraj irskih skiapščineh pretežite hrrlškesa značaja, katerih kcstnpetenca naj bi bila omejena na vel-lka vprašanja, ki v resnici zanimajo vse politično življenje nareda.
Liberalec Res ti v o nanaša, da je bil boj proi vot-Hnecna okraju z enim kendidatom le nadaljeva-n"c krivičnega boja proti parlamentu tekom vojn.. Opjreka, da bi propcrcijcnahio zastopstvo mosi' .prinesti * izrazu narodne volje vse tV-e biage slo e, ki jih pričakujejo njegovi bu _ ; pri pomirja, da udejstilev tega sistema na.. pri nar na navečj> težavo v analiabetstvu in v pomanlva nju organiziranih strank v velikem delu kaiijc
Konservativec Mo>ina našteva pomcnkijivostl volilnega okraja z enim kandidatom ter dnkazuje da tak okraj pomena zmago partikularističnlh in teresov m usužncojo izvoljenca vladi. Na opore kanje, da v Italiji ni orgenizi-ranih strank, razu: socijelis-iččje in ljudske, cilgovarja, da naj tu«, druje stranke organizirajo; če pa ne bi znale te&:: ne bi imele pravice do stremljenja po vladi v de želi.
Konservativec Toscatidll izjavlja, d<a bo glasoval proti -zakonskemu načrtu, tudi če bi vJada zdi u žila s tem načrtom vprašanje zcupanja, kajti u /e rjen :"e, da je najboljši sistem vendarle večinski. Vprašanje naj reši nova zbonrlca, v kateri bo zc stopanih tuii tistih 55 okrajev, ki danes niso zz etopani, in pa tudi prebivalstvo odrešenih dežel
Jutri zopet seja. z razpravo o volSni reformi.
preiskava o Kobaridu zaključena.
RIM, 25. General Karel Caneva, predsednik pre iskovalne komisije za ugotovitev odgovornosti -zz trr- le italijanske vojske na Piave. je včeraj izroči
n rastrskemu predsedniku poročilo jO izvršeni pre-
isiavL
Stavka črkostavcev se nadaljuje.
RIM. 25. Stavka črkostavcev se n-adaijuie. Ri: Je b.ez Ksto*-. Izbaata še vedno samo »Qlernale i^p.,^« m »Avviiut. lnuii^tiijaici in i^aia-
izbruhnila voina in je po-
gla vc t di ogromna carska Rusija, v katero je gotovo velik del Slovanov gledal kot bodečo odrešiter':co slovarstva izpod tujega jarma, ko so neštevilne ruske mrse od dne do dne dosegele večje uspelie in vdirale čim da-ijc tem globlje na sovražna nemška in avst ij-ska tla, spremljane s pritajenimi simpatijami in vročimi željami vseh stcinstcletr-fh tlačanov habsburške in hohenzoliernske vladohlepno-sti: tedaj bi se bil med nami pač težko na3al človek, ki bi ne bil prepričan, da ostane zmaga zvesta ruskemu orjaku vse co konca in da ob silni, neprecenljivi njegovi moči mora ta konec priti kmalu, v nekaterih mesecih. Rusi pre * Dunajem, Rusi pred Berolinom: takih vesti smo pričakovali. Ali prišlo je popolnoma drugače.
Za prvotnimi' velikimi uspehi so prihajali neuspehi, drug večji cd drugega. Namesto Rusov pred Dunajem in Berolinom smo viJeli Nemce v Varšavi, Brestu Litovskem, Avstrijce pa v Ukrajini. Sledili so notranji polomi in prevrati, mogočna Rusija, razkosana, razdrta in razrušena v svoji notranjosti, je izstopila iz kroga zaveznikov in se skoraj potopila v krvi notranjih bojev, velika svetovna borba se je končala brez nje, če ne že naravnost preti njej.
Zaprti od vseh strani, kakor smo bili v^i dolga vojna leia, si o dogodkih v Rusiji, ki so povzročili vse one ogromne izpremembe, nismo mogli ustvariti s!-ke, ki bi tudi oddaleč odgovarjala resn?ci. Vesti, ki so nam prihajale iz avstrijskih in Eemških virov — vsi dru£i so nam bili zaprti s sedmerimi ključi — so bile takšne, kakor so jih hoteli imeti na Dunaju in v Beiolinu, četudi so bile resnici naravnost v obraz; a tudi še danes, ko nam je vendar vsaj kolikortoliko cdorL pogled v zunanji svet, moramo reči, da je Rusija z vsemi svojimi vojnimi dogodki, od začetka vojne pa ćo današnjega dne, za nas še vedno zavita v neprozorno meglo, da nam je resnica o njej slej ko prej popolnoma neznana. Zato pa smo tudi s tem večjo radostjo pozdravili v svoji sredi moža, ki nam je mofel podali resnično sliko razmer, ki so vladale v Rusiji pred vojno in tekom voiue, ker jih je videl sam prav na njihovem izvoru, v Petrogracu samem, in tudi sr.m dejanski posedal vanje. Gospod F. L. Tur^n, rnež sveto-ce naobrazbe, naš človek, je že pred izbruhom vojne zavzemal odlično mesto v nekem svetovnem zavodu v Petrogradu, in je tedaj in tudi pozneje vsled svojih vsestranskih zvez imal globok "vpogled v vse ono, kar je dcvedlo Rusijo do njenega končnega poloma. Po njegovih zabeležk ali si je pač mogoče ustvariti precej jasne pojme o delovanju vseh onih odkritih in neodkritih, javnih in tajnih sil, ki so vr^lc preje tako mogočno Rusijo v popolno pogubo, in neprodirna megla, ki nam je doslej zagrinjala dogodke na Ruskem, izginja po njegovih krep-'ip^začrtanih risbah posameznih razdobij svetovne vojne, važnih dogodkov, raznih slojev in posameznih oseb, ki so dejanski posegale v vojni, politični, kulturni, socijalni in gospodarski vrvež in metež na Ruskem. Držeč se strogo •jegovih zabeleželc, objavljamo v naslednjem celo vrsto takih riseb, prepričani, da jim bo -aše čitateljstvo sledilo z največjim zanimanjem.
OZRAČJE PRTD VOJNO.
Kdor hoče pravdno presojati stvari, kakor ,o se razvijale"v Rusiji za česa svetovne vojne, nora predvsem vedeti, da Rus:]a pred sedarjo •r-ino niti oddaleč ni bila ona Rusija, kakor je :ila znana svetu prva desetletja po berolin-Jcera miru. Dočim se je tedaj povsod, v iav--em in zasebnem življenju, čutil vpliv evropskega zapada, se je v časih pred vojno čim • alje tem bolj očitno kazal vsepovsod nemški .pl'iv, in to ce samo morda v navadnem jav-"em in
že tako£ v začetku vojne prešel v roke Židov, med katerimi se je nahajal tudi glavni navija-lec cen, bankir Rosenstein,
V začetku vojne je moralo »Novoje Vremja« trpeti, da mu je ruska vlada postavila v -uredništvo posebnega cenzorja, ki je strogo pazil na to, da list ni pisal v duhu, ki bi ne bil prijazen ruski vladi. Posebno pa je imel ta cenzor nalogo, da je zatiral vesti, ki so govorile o slovanskem gibanju v Avstriji proti Habsbur-žanem, češ da take vesti ne podpirajo stremljenj ruske vlade. Ko je prišel list v židovske roke in je stvar razkrinkal starejši sin Suvo-dinov sam potom obsežne brošure, kjer je opisal natančno vse škandalozno ravnanje; svojih bratov in bivših sotrudnikov, je dobilo t N ovoje Vremja« namesto vladnega cenzorja židovskega, ki je še bolj zatiral vsako slovansko vest.
Tako je dobilo »Novoje Vremja« obsežen materijal iz amerikanskega časopisja, ki je obsegal vso zgodbo avstrijskega konzula Slovenca Gcričarja, ki jc razkrinkal avstrijskega
veleposlanika ▼ Washingtonu, Dumbo, in izročil amerikanski preiskavi ves obsežni materijal z vsemi dokazi. »Novoje Vremja« pa ni iz-pregovorilo o vsem tem niti besede, dasiravno je del uredništva zahteval objavo vsega dogodka.
Drugi ugledni list je bil »Riječ«, glasilo »kadetov*, t. j. ruske inteligence, okoli katerega pa so se zopet največ zbirali Židje. List je ustanovil Žid Eak in je tudi list vedno nosil na prvi strani zabeležbo, da je ustanovitelj lista Bak. Glavni urednik lista je bil profesor petro-grajskega vseučilišča Peter Miljukov, ki je imel v vseh svojih zahtevah tri glavne točke: enakopravnost Židov, neodvisnost Finske in avtonomijo Ukrajine. Tekom vojne se je ob priliki procesa, ki ga je začela *Rječ« proti nekemu sotrudniku »Novega Vremena«, dokazalo, da je »Rječ« dobila tekom vojne kakega pol milijona rubljev podpore iz Finske, da piše v prilog Finski proti ruski vladi.
Razumljivo je, da tako časopisje ni moglo pisati nepristransko, kajti ta list je bil vezan na ta, drugi pa zopet na drug način.
w S	kj

0 JS&SMJI.
(Dalje.)
Skadar je že tako za majhne iadje nekakšno pristanišče; mesrel bi se zve z a ti z Barom ali s Sin-gji-aorn. Ear, četudi nekoliko več očiiafccn cd Skadra, nego Singjin. ima prednost, da ima lepo -izgrajeno prisiaiiišče, medtem ko v Si-ngjinu vse snanka. V Baru tudi ne divja taka malarija, kaker v Singinu, ki je msJerljsko ležišče. Proga bi ne bHa niti draga za balkanstr.2 razmere, ker bi pri gradbi ne bilo ccsebniii težav. Materijal bi se more 1 po morju prlvažati zelo poceni. Severna Crna gora je zelo b^srata z gozi-lovi, ki bi, če se začne žc-ieziiloa gradr/l, ne K& več za Crno goro mrtvi kapitali. Jugoslavija bo že iz političnih vzrokov ■prisiljena, da zgnadi omenjeno železnico. Za dalšo bodočnost bi tr&ajaia v požtev zv>:za Klkirč— Treblnje, ko bi se z^rad-ila za Jugoslavijo najvažnejša proga, zveza Mitrovica—Banjaluka (schin-ska proga), da se zve."^ Nikšič s sclunsko progo. Tako bi Crna gora prišla do nepesrednega stika z ostalo Juge slavijo..
Po balkanski vojni se je veliko govorilo o zvezi Drača s Srbro. Kakor stvari sedaj stoje, težko
da se (ta načrt uderstvi. Jugoslavija ima za prva leta preveč dela. da izgradi najpotrebnejše pre^e. K-er ni izključeno, tla bi -se za draško železnico mogel zanimati tuji kapital, bomo izpregovorili par bese-cS o bodočih bail^anskih železnicah.
Stranska prciia bi bila Skadar—Leš—Vora — Drač—'Ljnčna—Berat, kar bi odgovarjalo etapni liniji v minuli vojni. Transverzalni progi bi bili Drač—Elba-isan—S trsi ga in Valona—Bitoij. Posebno za zadnjo progo se zanima italijanska javnost.
V slučaju, da vsa oba! skadrskega jezera p:i i-de Jugoslaviji, bi bila proga Skadar—Berat za Jugoslavijo velikanske koristi, a Skadru bi b "o prvenstvo -prvega tržišča v Jugoslaviji zagoiov-ijeno. Zgrajena črnogorska železnica, ki bi bila evezana s soluniteo linijo, bi > ala Jugoslaviji nopol trerovine v celi Aibanri.
Drašk-a želez;i:ca in že7ezn;ca Valcna—Bltolj V se dale relativno lažje zgraditi cd morja do srbske meje, ne so cd srbske meje do srbske železnic mreže. Za prva Jeta in za vojaške svrbe bi Srbij. zadostovali ozkotirni vojaški progi (tip •• Feld-behn«) Gradsko — Prilip in Skoplje — Tetovo — Gostivar — Krčova, ki ju je pustila nemška Schol-zova armada po porazu pri Prilštpu.
:asebnem življenju kot takem, temveč, :ar je najvažnejše, tudi v vsej državni upravi, civilni in vojaški. Neovr^ljivo dejstvo je, c;a jc ned visokim ruskim častništvom bilo gotovo -no tretjino Nemcev in da se je tudi v drugih Jržavnih uradih, predvsem pa v ministrtsvib, udi v mia'slrstvu za zunanje stvari, sedelo 5 do 30 odstotkov uradništva nemškega po-Velenja. Bili so celo oddelki, v katerih sta se shajala komaj po eden ali dva pristna Rusa. Tako je bilo tudi v ministrstvu za narodno zobrazbo popolnoma pod nemškim vplivom n je bil ves pedagoški ustroj ruskega šolstva Prirejen po nemškem obrazcu. Nadalje je bilo udi vojaštvo, posebno pa generaliteta v nem-kih rokah, in le tako je mogoče razumeti, za-aj je bilo tako veliko raznih baronov in gro-dv z nemškimi imeni na čelu ruske vojske, ko e je pričela vojna. Celo cerkvena uprava je ila v rokah članov nemškega pokolenja. iemec je bil celo prokuror sv. sinoda, Sahler, a eno prvih njegovih del, ko je prišel na to nesto, je bilo, da je razveljavil svoječasni klep uvoza dalmatinskega olja na Rusko in klenil nov dogovor s Hamburgom.
V Peti ogradu samem sta izhajala dva nera-ka lista. Nacijonainega ruskega časopisja v ašem smislu pa na Ruskem sploh ni bilo in udi ni bilo v ruski inteligenci za to nobene lotrebe. Kar je bilo listov, kateri bi se mogli matrati za nacijcnalne, so bili vsi subvencijo-irani od vlade, in zato so tudi bili vsi reakcionarni, niso napredovali s Časom, niso ume ali potreb novega časa in tudi niso bili nika-vor priljubljeni. Nacijonalni dnevnik »Ruskije 'namja« (»Ruska Zastava«) je izhajal komaj v ekaj sto izvodih, dočim so drugi dnevniki iz ajali v eu milijon in več izvodih.
Najbolje urejevana in tudi najbolj razširjena ista sta bila »Novoje Vremja« in »Rječ«. Novoje Vremja« je ustanovil Suvoain. List je prešel po njegovi smrti v roke njegovih sinov in njegovih bivših bližnjih sotrudnikov, ki pa
•Najznatne^ša proga za beeočnost Jugoslavije je že omenjeni projekt solunske linije. Vse žrtve so premajhne v prispodobi s koristjo, ki bi čo država imela "od solunske proge. Frojekt je že starega datuma. Avstrija bi bila gradiia to progo že zdavnaj, da niso temu nasprotovale poli*ične Tazmerc. Znani inženir SeidJitz io smatra za eno najvažnejši'.! evToptiih prog. Proga bi torej šla iz Soluna približno do GjeogjeH (15 km severno cd grško-srbske ir.eje) po gršk<ero ozemlju, in potom naprej tlo Skoptta, kjer ima zvezo skozi Niš z Bel^radom. Pr-cga teče dalje cd Koso ve ga polja do JVLitrovicc. Cd Sobana do Mitrovice je proga že zdavnaj v -prometu. Zgradil jo je baron Hirscher in znana rte pod imenom »Chentfn de fez d'crient«. Do Mitrovice je proga normalnega tipa; moralo bi se se marsikaj popTaviia, ker je v vojni precej trpela. Postaje bi se morale povečati to medemirati, trasa bi se morala on kečaniškem deiileju .popraviti; z eno besedo: železnica, ki je bila za turške razmere dobra, ki se morala obnoviti, da postane prvovrstna evropska železnica.
Sama gradba začenja pri MitrovicL Tu bi se proga zasukaJa proti zapadu v ibar.sko dolino in bi skozi predore prišla nekje izmeri Borane in Bjelopclja v limsko doiino. Za prehod je več načrtov. Eden ima n. pr. tri predore, od katerih je najdaljši 3 km dolg. Tu je na vsak način najkoč-Ijivejši del proge. Nadaljevanje bi bilo proti severu po Simski dolini do Drine, ali >do železnice Sarajevo—Višegrad. Ozkotirna proga Višegrad— Sara:evo—Travnik—Jajce bi se morala .prečkiti na progo normalnega tipa in po vrbaški dolini zvezati x Banjaluko. Banjaluka je skozi Sunjo, pri kateri bi se morale nekatere malenkosti popraviti, zvezana z glavno mrežo Jugoslavije in na ta način s srednjo in zapadno Evropo.
So tudi variante, n. pr. zveza Bjelopolje— plevlje — skozi Fočo v Sarajevo, pri čen.ur bi se prihranila gradba sarajevsko—višegradske proge, ali pa da se Sana-jevo—Brod zveže z normalne progo, a projekt Sarajevo—Banjaluka pusti za poznejše čase, itd.
Bavtfl se bomo neka! več s temi vprašanji, ker s tem se ne Tešuje samo vprašanje soluns-ke proge, temveč tudi celokupno vprašanje bosenskih in dakna-tinskih železnic.
Iz poHtično-voj-ašk-ih razlogov nista ne Srbija ne Avstrija gradili železnice v dciini Drine, čeravno govore že sami kraji, po katerih bi vozila, za to. da bi se. gradba izplačala. Ce bi solunska proga stopila pri a siju .reke Lima v dolino Drine in bi sc skozi A'iačvo zvezala z Belgradom, bi bilo na ta način tudi Sarajevo po najkrajši goti z\ezanc s prestolnico; nr/bcgaitejši bes-enski in srbski kraji bi biH zve-zani z normalno progo in z drugim trgovskim svetom. Samo tedaj ima pomeri zvezati splitsko luko skozi Aržano—Bugojno z bosenske mrežo, če je proga Sarajevo—Banjaluka normalnega tipa, ker bi imel s tem — in če se k te*nu zgradi še omenjena drinska železnica — Split naj krajšo zvezo z Za&rebom (skoraj ravno tako daleč, kekor po Jiški železeiia skozi Ogulin), s Sarajevom, Beogradom tn Skopljem. S tem bi bil v glavnem ves problem jugoslovanskih železni*, re^en.
Tako bi bHo vsa$ nekoiiko pomagano bedi bo senski-h železnic, a Sarajevo bi biio po naikrajši •poli zvezano s prestolnico in z zapadno Evropo. Kako važnost bi to imelo za samo splitsko iuko, — mislim, da je za vs-akega čitatelja očivkino.
Se par besedi o sohmskš progi! Leta bi vezal, skrajni zapad -lei sever s skrajnim jugom in vzhodom. Od Maribora do Soluna bi bila proga dciga kakih 1400 km, torej nekako kakor od Pariza dc Mcj-seiHe. Ta .proga ie najkrajša, pot v Malo Azijo, Sirijo, Egipt in Grško. Ni pri temu nevarnosti, da bi s to progo dobil Solim ves trgovinsk monopol v Makedoniji in Stari Srbiji v svej«. roke. Nasprotno! Zveza solunske proge z jadrar. skirni «pristanišči (n. pr. s Splitom) omogoča ja dranskim lukam, da trgovski zavzamejo Novi pazar. Staro Srbijo, Makedonijo in celo Nov; Srbijo, ker razun tega, da je Novipazar bližje Spli tu nego Solunu (prevoz po morju je vedno ce nejši, nego po železnici), ima država vsa sredstva v roki, da vzame svoje luke v zaščito.
Osebni promet bi prišel Solunu jako dobro, toda Jugoslavija bi tudi imela od njega velike ko risti, ker bi ves promet internacijonalnega svetr moral po jugoslovanski zemlji. Potnuk pušča vedn denar v zemlji, po kateri potuje. Promet s strane' bi se zelo dvignil; za turistko je Balkan še vedne »terra ineognita«.
Slovensko oseučelišče v Ljnftljcnl*)
Govor poslanca Antona Sušnika.
Gospodje poslanci! Da Slovenci v bivši Av-^ slriji nismo mogli doseči univerze, ni bila morebiti kriva nizka stopnja naše kulture, ne pomanjkanje osno\R,ih in srednjih šol in tudi ne pomanjkanje dijakov ter profesorjev. Kri1 a jc biia edino-le imperialistična in hegemoni-stična politika Avstrije. Edino ta nam ni pustila kvišku. Ker smo bili Nemcem na poti pri njihovem prodiranju proti jugu, so nas tiščali k tlom. Politično so nas razdvojili, v kulturnem in gospodarskem oziru so nas zapostavljali in zatirali, toda ubiti nas niso mo^li. V večnem boju za obstanek smo se s svojim delom in s svojo enerč jo v socij'ilnem, gospodarskem in kulturnem oziru dvignili visoko. Nemški učenjak socijolog Gumplovicz je moral priznati, da so se Slovenci zadnje desetletje povzpeli v vsakem oziru tako visoko, da se jih mora prištevati kulturnim narodom zapadne Evrope. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Seveda univerze kljub temu nismo mogli doseči. Slovenci, ki imamo visoko razvito ljudstvo in srednje šolstvo, imamo komaj 10 odstotkov analiabetov. Dasiravno srao imeli vse predpogoje, nam univerze vendar niso hoteli dati.
Vedno smo imeli dovolj inteligentnega naraščaja, dovolj profesorjev in znanstvenikov. Dr. Ciaser trdi v svoji literarni zgodovini, da je že v 14. stoletju oglejski patrijarh Bertrand kotel v Čedadu ustanoviti univerzo tudi za Slcvencc. Neki tržaški znanstveni list arheološkega značaja koncem prošlega desetletja prinesel imena dijakov, ki so obiskovali univerzo v Padovi. Večina teh dijakov so Slovenci in Hrvatje. Dckaz, da smo imeii že tedaj dovolj kulture in inteligence \
Glede profesorjev spe m n jam samo na slavna imena Vega, Močnik in Štefan, svetovni matematiki in fiziki, dalje: Kopitar, Miklošič, Štre-kelj, Škrabec, jezikoslovci, ki slovijo po vsem znanstvenem cvetu. Lueli smo že od nekda: dovolj profesorjev, toda naili profesorji so morali predavati na tujih vseučiliičih, pisati znanstvena dela v tujem jeziku, nemški narod sc je koristil in ponašal s produkti njihovega znanja.
Leta 1596. se je obnovil v Ljubljani jezuitski kolegij, ki je imel značaj visoke šole. Ni bila sicer pcpclna, ker ni bilo pravoslovne in medicinske fakultete, dasiravno so se mno^o trudili zanjo deželni stanovi. Leta 17S4. je ta kolegij prenehal. Toda že leta 1783. se je po prizadevanju deZelnih slano v ustanovila v Ljubljani mod:oslovna fakulteta, ki je ostala do leia 1849.
Ko je Napoleon osvojil del jugoslovanska zemlje, je dal Slovencem poleg osnovnih in srednjih šel tudi vseulllišče v Ljubljani. Najslavnejši profesorji na tem vseučilišču so bili ravno Slovenci, Hladnik, Dolinar, Ravnikar.
Prišla je doba narc<>?e*:a prebujenja leta 1S48. Prebudili so se tudi Slovenci in so v zvezi z drugimi Slovani: Čehi, Pcljrki in Ru^i^i zahtevali enakopravnost v vsakem oziru, narodne ljudske in srednje šole in slovensko vseučilišče. Takrat je, kakor sem že cm^nil, obstojala še v Ljubljani modroclovna fakulteta in rarrocelniška šola. Ravnatelj te šele, dr, Sporer, je sestavil znamenito peticijo rva magistrat in na dežeice ustanove za usianovitev vseučilišča v Ljubljari. V tej peticiji sc pritožuje radi krivičnega postopanja proti Slovencem in imenuje študiranje na tujih visokih šolah »rop na narodnem imetju«. Ta peticija ni imela uspeha, ker je mantalo denarja. Toda ko so nastopili poslanci v državnem zboru, je na interpelacijo dr. Ulepiča z dne 24. januarja 1849 odgovoril minister za notranje zadeve grof Stadion, ki je med drugim izjavil sledeče: »Upoštevajoč veliko število jugoslovanskega prebivalstva in strogo se držeč izrečenega načela o enakopravnosti narodov in enakega varovanja njihovih koristi, je ministrstvo posvetilo temu vprašanju vso svojo pozornost in se je prepričalo o koristi, da, o nujnosti ustaJ novitve višjega učilišča za jugoslovanske dežele in je izbralo v ta namen Ljubljano koi najprikladncjše mesto.«
Toda Nemci so Slovence poznali samo take* dolgo, dokler so nas rabiii. Ko so enkrai p c-nehale državne homatije, so pozabili tudi na vseučilišče v Ljubljani.
Leta 1849. sta sicer predavala na pravoslovni fakulteti v Ljubljani dva Slo.enca: dr. Mažgon in dr. Lehmann. Izdajala sta tudi izpričevala, veljavna za tuje univerze. Toda žc koncem istega leta je vlada razpustila modro-plovno fakulteto in ranccelniško šolo v Ljubljani ter premestila pravoslovna predavanja v Gradec; tamkaj so predavali od leta 1350. dc leta 1855. slovenski profesorji. Takrat so pa prenehala tudi ta predavanja in naše vseučilišče je bilo pokopano.
Toda ideja vseučilišča v Ljubljani ni zaspala Narodni voditelji so po taborih navduševali .judstvo in zahtevali vseučilišče, mestni očetje na magistratu ter deželni in državni poslanci zo povsod in ob vsaki priliki energično no jtopali za vseučilišče v Ljubljani. Tako je še leta 1905. odgovoril minister Hartel našim poslancem, da je vlada že opetovano priznala -pravičenost zahteve po vseučilišču v Ljubljani.
Gospodje poslanci! Ta kratki pogled zgodo-.ine vam kaže, da je zahteva po vseučilišču / Ljubljani rezultat dolgoletnega boja za ravnopravnost, sinteza vročega kulturnega strem-jenja in koprnjenja, težkega pričakovanja m . ečkratne.-ja bridkega razočaranja. Zato je pa 'udi prodrla do dna duše našega ljudstva in je Janes celokupna last vsega slovenskega dela Iroimenega našega naroda.
Vseučilišče v Ljubljani je tudi po ujedinjenju ->otrebno, in sicer ravno zaradi ujedinjenja ] političnim združenjem Srbov, Hrvatov ir llovencev ujedinjenje še ni končano. Treba c, da sledi tudi narodno edinstvo in kulturna .kupnost. To bo šele pravi temelj naže nov«
•) Narodno predstavništvo ie sprejelo zakot :> vseučilišču v Ljubljani. V zahvalni brzojavk, ministra prosvete Davidoviču je rekel poverjenil ~a uk in bogočastje dr. K. Vrstovšok v Ljubljani •Trudili se bomo, da postane ljubljanska o:., verzi vredna posestrima beleraiske in zagrebške.«
V Trstu, ds« 77. fofifa 1919.
žave. Naša jugoslovanska država je narodo-5EO, zemljepisno in pokrajinsko jako razna. Na Balkanu so se od nekdaj naseljevala .■jrazličnejša plemena, menjavale so se razine kulture. Še danes imate na Balkanu čudno trodopisno sestavljenost. Tukaj so Slovani, Dmani, Turki, Grki in Albanci. Ta narodnosna sestavljenost se javlja celo v okviru tega plemena srbskega, kakor trdi dr. Vladi-ir Čorovič v Književnem jugu- Če velja to že i Srbe, velja še bolj za Slovence in Hrvate. Zemljepisne in pokrajinske razlike so tuc" »livale na različnost jugoslovanskih plemen, edila je še politična razcepljenost. Nesrečna rstroogrska politika je po načelu diviće ei ipera razkosala Slovence in ločila tudi" Srbe : Hrvate. Politična razcepljenost je vplivala i gospodarsko in socijalno različnost, ki je plivala zopet na narodov značaj. V tesni zvezi s tem je bila verska razceplje-Dst. Tekmovanje med vzhodno in zapadno ulturo, boj med zapadnim in vzhodnim krš-mstvom je razdvojil isti narod in napravil :bsko in hrvatsko narodnost. »Tesna zveza ere in narodnosti, oziroma kulture je napra-ila prepad med Srbi in Hrvati,« piše veliki rbski učenjak Stojan Novakovi ć. Vse te razlike bo treba ublažili in izravnati, ato pa bo treba dela in časa. Političnega edin-tva ni mogoče ustvariti čez noč, prav tako a tudi ne kulturnega edinstva. V svrho kui-imega edinstva bo treba ustvariti najprej noten književni jezik. Brez dvoma bo v tem tiru imela univerza v Ljubljani važno nalogo.
Univerza v Ljubljani bo Slovence rešila nem-kega kulturnega varuštva. Skrbela bo za novo fultumo orijentacijo in nam posredovala ne amo srbsko in hrvatsko kulturo, ampak nas eznanila tudi s kulturo ostalih Slovanov in z ngleško in francosko kulturo.
Bogoslovna fakulteta bo imela velevažno alogo, da zbliža vzhodno in zapadno cerkev. Tako si bomo z delom ustvarili narodno in rulturno edinstvo. »Iščimo pa edinstvo«, kakor .as opominja Stojan Novaković, »ne na sred-tjeveškem temelju, ampak brez verskih bojev, a temelju etnografičnem. Postavimo se na tališče moderne kulture in moderne kritike er gradimo edinstvo na temelju široke tole-ance.«
Univerza je vitalnega pomena za Slovence, ;er bivamo na najbolj eksponiranem teritoriju Iržave. Slovenci bomo še po sklepu miru oblam od Italijanov in Nemcev
Zato nam bo na vseh mestih iprave treba strokovno izobraženega in tarodno-za*ednega uradništva. To uradništvo tam pa more dati samo univerza v Ljubljani, ti odpre na široko pot naraščaju, ki vsled evščine ne more študirati drugod.
Nujna potreba je, da se otvori univerza v „jubljani še letošnjo jesen. Naši dijaki so ve-inoma revni in ne morejo študirati v tujini, »e v Zagrebu jim je predrago življenje, vrhtega )a primanjkuje tudi prostora. Gotovo pa ni v interesu strokovne izobrazbe, če so univerze prenapolnjene, ker dijaki nimajo prilike obiskovati seminarje in inštitute, profesorji pa ne norejo nadzirati duševnega razvoja dijakov. Če se odpre univerza v Ljubljani že letos v jeseni, se bodo mogli vpisati tudi dijaki, ki sedaj trkajo doma na boljše čase. Okrog 200 dijakov letos ni šlo rikamor, doma čakajo na odrešenje. Mnogo še iih je že izgubilo, nmogi so že vsto
se bo plačevanje davkov pozneje uredilo. Slovenci občine Klahjci so o tem poučeni. Ko je prišel rubežnik k pose^tnlci Maček, ga je ta 7 burklami nagnala iz hiše. Pri posestniku Elž-:iku je bil celo drzen. Grozil je, da bo prav kmalu prišla stotnija nemških vojakov in bo nasedla Klanjec do Pesniškega brega (pri Št. Jrriju). Posestnica Maček je med tem obvestila več mož, fantov ter mladenk. Četa seb je nato poiskala nasilnega rubežnika ir •a nato vzhodno od Lučan tirala čez demarka-ijsko črto. Rubežnik se je baje zval Blaschiitz 'Blažič). Čudno je, kako taki ljudje b'ez dovođenja pridejo čez demarkacijsko črto.
Zdravstvo v Srbiji. Zdravstvene razmere v Srbiji so zelo nepovoljne. Po umrljivosti je Srbija na drugem mestu med evropskimi državami, ker znaša 27 odstotkov. Ako število prebivalstva narašča, je temu vzrok visoko š*e vilo rojstev, ki znaša 40 odstotkov. V tem -ledu je Srbija na prvem mestu v Evropi. Naj-ečje število o*rok umre med 2. in 3. letom !n sicer zaradi škrlatinke, difterije, koz, oslovskega kašlja in griže. Med odrastlimi je največ smrtnih slučajev zaradi tuberkoloze, vsled ka-'.ere jih umre v mestih veliko več kakor v vaseh. V Belgradu znašajo slučaji smrti vsled tu-berkiioze 9 odstotkov. Število zdravnikov je v Srbiji zelo majhno. Sedaj jih je samo 151, torej pride en zdravnik na 20.000 duš in 700C km2. Umobolnih je 144 moških in 118 žensk, vseh 262. Bolnica za umobolne je od 2. ja nuarja do sedaj sprejela 100 novih bolnikov, a
umrlo jih je 17.
Ureditev učiteljskih plač. Učiteljsko vprašanje se je z ozirom na plače ured;lo tako: Učitelji in učiteljice bodo državni uradniki. Začetna plača učiteljic znaša letnih 2400 dinarjev. Nato sledi devet perijodičnih povišanj. Prvih osem je 300, zadnje pa 200 dinarjev. Zadnja učiteljska plača bo znašala 5500 dinarjev. Ta zakon velja za učiteljstvo v celem kraljestvu.
344 konj zapletenih. Na mariborskem tovornem kolodvoru so oblasti zaplenile 344 konj, ki so bili namenjeni iz Hrvatske za Nemško Avstrijo.
Delavska borza v Belgradu. Ministrstvo za socijalno skrb je otvorilo v Belgradu začasn. urad delavske borze. Ta urad ima nalogo, da zbira podatke o iskalu in ponujanju delavskih moči in da posreduje urad med delodajalci ir delavci.
xnm Kmsi^s mm«Trsti
uL Fabio Fih« (Vienna) 10.
Minulo je že 25 let, odkar so se sestali naš. okoličanski kmetovalci, da si ustanovijo organizacijo, društvo, ki bi podpiralo njihova stremljenja in njihove težnje na gospodarskem polju. Ustanovili so si kmetijsko družbo, ki naj bi okoličanskemu kmetu pomagala in po vzdignila kmetijstvo v tržaški okolici.
Naloga, ki si jo je tedaj nadela novoustanovljena kmetijska družba, je bila dokaj obsežna in ako se ozremo na delovanje te dru2.ee v vsej tej dobi njenega obstanka, vidimo, da je to nalogo vkljub dovoljnim sredstvom in vkljub težavam, Id so se ji včasih stavljale na pet,
tudi častno reševala.
V začetku majhno društvo, je narastla sčasoma v močne korporacijo, priznano od vlade, _________ „ _	in je uživala ter uživa v vsem socijalnem živili v druge službe. V interesu države pa je, j . našega okoličanskega kmeta znaten u-..... gled, katerega si je pridobila s svojim vztrajnim in nesebičnim delovanjem za procvit kmetijstva na tržaških tleh.
Kmetijska družba je podpirala in P«PeS*-vala vsestranske koristi našega kmetskega ljudstva v tržaški okolici, in je mogla se do pred izbruhom vojne pokazati na lepe uspehe. Podpirala je naše okoličane s tem, da jim ,e noma'ala pri izboljšanju hlevov, pasmkov. ^ izboljšanju živinoreje in mlekarstva. VOtom dobave dobre živine in krepkm krmil. pn izboljšanju zemlje z umetauni gnoph, da je po speševala vse različne kmetijsk* kor rastlinstvo, živinorejo, vmorejo, kiparstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo itd potom nabave dobrega orodja, dobrih semen .dobrih vrst trt I stega dievja ter sredstev proti ccn, in končno tudi potom kmetijskega p čuka, ki je kmetu, kakor tudi ^tn^ delavcu, neobhodno potreben pri današnjm razmerah, ko je postalo poljedelstvo prava
Cltied vojnih dogodkov, ki s5 vplivali katastrofalno na vse javno in soetjabo življenje, tudi naša družba v tem času m iati tako intenzivnega delovanja, kakor v času miru. Vkljub temu pa šteje nasa družba , ! ge danes nad 1000 članov in je imela dosedaj stoletne i "!ako leto nad 100.000 K letnega prometa^ Uije in zahteve. Dajte jim univerzo v Ljubljani! N dalicvala bo torej vztrajno in nesebično To bo naše kulturno središče in naše narodno J • _ ^janje delovanje v korist nase oLo-ognjišče; tukaj se bo zbirala naša mladina m j* J	^^ §£ razsežnejšim programom
se navduševala za ideje pravice, resnice m j * dosedai> W)en občni zbor se bo vršil 1U. svobode, za idejo narodnega in kulturnega
ia ne zmanjka inteligentnega naraščaja.
Da se more univerza otvorili že jeseni, je ;reba takojšnjega imenovanja profesorjev, da zvrše vse nujne predpriprave za otvoritev zniverze.
To so nujni razlogi, ki govorijo za to, da se
>tvori univerza že letos v jeseni. Ministrski jvet je dne 30. junija t. 1. sklenil ustanovitev oniverze v Ljubljani. Častna dolžnost mi je, ia se s tega mesia zahvalim gospodu ministru presvete, ki je s toliko vnemo zagovarjal slovensko univerzo v Ljubljani. Slovenski narod mu bo vedno hvaležen, njegovo ime bo za redno ostalo zapisano v kulturni zgodovini Slovencev. (Živahno odobravanje in pleskanje). Gospod minister prosvele je predložil odboru eakenski načrt, ki ga je odbor pretresel in —-to moram povdariti — soglasno odobril. (Zi-eahno ploskanje). Zakon je sedaj predložen Narodnemu predstavništvu. Prosim Narodno predstavništvo, da glasuje zanj, kakor je že
glasovalo za nujnost.
Gospodje poslanci! Poldrugi milijon Slovencev gleda danes v tem zgodovinskem trenutku na Narodno predstavništvo. S trdnim zaupanjem zro ca res Slovenci.
Pričakujejo od vas, da jim izpolnite stel
edinsiva. Univerza v Ljubljani nam bo poroštvo, da pride enkrat čas, ko ne bo več ne Srbov, ne Hrvatov, ne Slovencev, ampak samo en narod, en jezik, ena kultura. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Drobne uestl iz Jusasluojg.
Knezoškoi JesHe v avdijenci pri regentu. Iz BcJ-
rrada >avlrajo: Resen* Aidcsander je 22. t. m sprejel v daljši avdijenci IjubUnskega knezoškoia cr.
A. B. Jegliča.	..
Kralj Peter zre v samostan. >The Cfecago DaJy Journal« priobčile dopis svoiosa dopisnika, ki ga je sprejel k-aij v avd.^enci. Kralj se je zahtjeva! Amerikancem za vso ljubezen, ki so jo izkazak mu narodu. Dopisnik opisuje prejžrost nac:n Vraljeveea življenja. Krai; je sicer znatno okreval, toda desn ie s pome Ho, preži\ mostanu, bc- en in zdrnrlen.
S-cveici napodili nemlkega rubežnika. V
občino Klanjci pri Lučanah na Štajerskem je 2S. junija prišel rubežnik iz Arveža iztirjevat davke. Do tega ta mož ni bil upravičen, ker prebivalstvo lipniškega, arveškega, emure-škega in radgonskega okraja, ki stanuje v občinah tostran demarkacijske črte, ni treba - . * v v --v »	da v1"	5
ran mu je še ve no hroma in licd; palice. Kralj je dopisniku izrazi že-za^nle dni svojesca življenja v sa-e srečen, da vi Ji svoj narod osvo-
avgusta t. L
kondenzirane ga mleka (marka Mercurio ln
marka Nutrice) po 2*— liri posodica.
Po zahtevi, z ozirom na množino, ki se nahaja v skladišču, se dobi: ali 1 zavoj lepljivega peciva, po 60 stotink zavoK 1 zavoj sladnih biškotov, po 85 stot zavoj, 1 zavoj riževega zaroba, po 80 stot. zavoj, 1 zavoj žitne moke, po <>0 stotink zavoj, 1 zavoj hranjive moke, po 90 stotink zavoj, — ali pa 1 zavoj nrekinaste moke, po PO stot. zavoj.
V ribji tržnici: Namočena polenovka po 2*52 'ir. kg. Nasoljene prvovrstne velike sardele po 10 ;Ir. stotink ena. Nasoljene majhne sardele po 5 lir. stotink ena.
Poziv. Vsi pekarji že pozivajo, da pridejo v po-
nedeirek, 28. julija, v uL Cassa-di Risparmio 13 II. -70 krušne izkaznice, ki jih potem razdele odjemalcem.	-	/
Razdeljevanje petroleja.
Izkaznice št. 45, že v rokah odjemalcev, veliajo do vštevši ponddjek 4. avgusta 1919. Cena: 5( stot. liter za mesto in predmestie, 60 stot. liter za vso okolico.
ilulla apraoizccUsKe Komisije.
M teden od 2S. JuUja do 2. avgusta 1919.
, ..	^ tinve živilske izikaznice.)
(Preščipne se št. 5 nove	f v ,
Be«a moka: poi kg bele moke po 52 Stot. k*. Kctuzm mol a: 50 dkg po 70 stot kg. Testenine: 50 dkg po 1'30 itaL Ur kg. Riž: 50 dkg po T15 itaL lir kg. Leča: 30 <ikg po 2'- itaL liri kg Jajca: 1 kos n? oimerek po 3fi stot kos. Kava: 10 dkg pc .0 lir kg. Sladkor: 15 dkg po 4*70 lir ki. Cikorija: 30 dkg po 1'40 liri kg. Milo: 1 kos navadnega kuhinjskega mila 11U dkg) po 14 lir. stotink kos.
Ekstrakt Lo anđ&*e kave marka Italla: 1 zavo} (60 gramov) na osebo po 35 stotink zavoj. Cisto oljčno olje po 5*— lir liter, 20 d. Kis: četrt litra po 1*40 liter. cuKtca: 15 dkg po 7*20 lir kg.	f
Losos: v posodah po okoli pol kg po 3— lire
P°JezIk: V škatljah po 45 dkg ,po 4 Hre, 1 škatla
na izkaznico.
2ivi!a ki se razdele posestnikom ubožn:5kih izkaznic: sladkor, kava, cikorija, ekstrakt holamđ<-ske kave marka Italia, milo in kis.
Kondenzirano mleko, sladko: Do 4 odmerkov ži-viiske izkaznice 1 posodica, čez 4 odmerke ži-
Dornsta vBSlim
Seja političnega društva »Edinosti« it bo vršila !utri, v ponedeljek, 28. t. m., ob 6 pop., v "društveni sobi v ulici Sv. Frančiška 20 L Z ozirom na bližnji občni zbo*- prosim, naj pridejo vs odborniki, namestniki in občinski svetovalci, in sicer .očno ob 6 radi onih, ki morajo oditi »pozneje še na drug sestanek. — Predsednik.
Promocija. G. Vladimir Rybar, sin g. dr. Oto-karja Ryblfa, je bil v sredo, 23. t. m., na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja prava. Zaštitama!
G. dr. Konrad Janežjč, ki je pred 14 dnevi ponesrečil pod avtomobilom, se je te dni povrnil 20->et na Volosko skoraj povsem ozdravljen.
Učiteljstvu slovenskih mestnih šol. Kdor se še ni
'avil m obisk italijanskega učiteljskega teča;«a, ki začne prve dni avgusta v Trstu, in oni. ki so se že svošečasno priglasili za omenjeni tečaj potom svojih šolskih vodstev, naj se takoj zglase v uradu civiJnega kermsarijata za Trst in okolico«, uL 30. ottobre št. 7 (ex uL Caserma) II. nadstr., oba štev. 18 A od 10 dopoldne dalje. Tu dobe .udi potrebna pojasnila.
»Lavoraiore« od minulega četrtka je priobčil da4~ši članek pod naslovom *Mi in oni«. Ti »oni« o buržoazijci. C^ankar izvaja, ca so porast, razvoj in bogasitvo Trsta sad dela delavstva, zvestega idealu socijalizma: vzdramljenja, bratstva, solidarnosti. Pobijali so zasramovalno razredno mTŽn.-o, nesrečno narodno sovraštvo, ki je ie podpihovala buržoazija, da je čim -bolje .pospeševala svoje interese! — Tu ne "pripominjamo ničesar. — Po daljšem označevanju delovanja, ki je je raz-vijsla socijalna demokracija zaključuje člankar:
ŽiVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
EBca Pcnt:ro:so al fom. - Lastaa mlaža.
Delniška glavnica In rezervni zaklal X
Izvršuje knl3iiiB8 m Isskiis in EuiUIni^ liaaaiiiiL
Uradne trs od 3 dop. fcSo 1 popolna
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—.
ŠIVILJA se priporoča v mestu in okolici. Ulica Boschetto 42, vrata 11.	3903
/VlEBLIRA-NA soba se odda v najem, ulica Scli-tario št. 16 IV.	3005
STENOGRAFIJO, slovensko, nemško in ita'ijssi-sko, ter iichjanski jezik po Stepančičevi slovnici poučujem. Gorjwp, Rcian, Sltorklja-Sv. Peter št.
31, U. nadstropje.	3506
FRCCA se leto star ve! za rejo. Barkovile-Rivkeja 191, Bekar.	P
HIŠA v Idriji 115, odnekdej gostilna, raznih sob čo 12, vinska iklet in drugo, blizu nad 4000 m2 vrta, gostilniška oprava se proda za 25.C00 lir. Kogoj, nc-tar v Postojni.
UČITELJ želi poučevati otroke IjuiJske šeje. Zmerne cene. Pojasnila: Kavarna »Sport« od 17—18.
39 OS
PRODA se lepa koza, s kozličem ali bre.^ kozLca, pc ugodni ceni, zaradi c-dhođa. Greta Spodnja Stev. 141.	3505
HARMONIKA Plcner se proda. Ulica Ferriera 21 na dvorišču. Kante.	3910
UCITELJICA izvežbana v francoščini m nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33, IV. nadstr. levo.	P 711
DOBRA in obilna hrana se dobi: Pension Hart-mann, Corso 2 III.	3597
HIŠICE z vrtom, zerrriHšča velika in majhna se prodajo radi sefove. Cena 4—32.600 Ur. Naslov pove ins. odd. Edinosti pod št. 3383.	3383
NAPRODAJ jte Sest prašičev, šest tednov starih.
Andrej ZJobec, Krajna vas št. 23. _3901
KUHARICA ena vajena za gostilno in ena pnlet-nejša za privatno gospodinjstvo, se išče. Ponudbe z navedbami na »Gostilna Leban«, Ajdovščina št. 36.	3900
KUPUJEM vreče. Jakob Margon, uL Solitario 19.
3373
UCENEC se spTejme takoj v atelje -fotografa Jer-
iciča. Trst, ol. Roma 24. _3899
SPREJMEM takoj krojaškega pomočnika. Krojač,
Prosek-Kontovelj.	3887
FOTOGRAF A. JERKlC, Trst. nI. delle Poste št. 10. Gorica. Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
v majhnih In velikih množinah.
I*=TWA TDflOVINA- Onr«o^ š* 33.
Izietnitii i olioii!
V nedeljo, 10. avgu ta se bo vršila v Nabrežini na senčnatem glavnem tr^u
•	Ali
IFfllliffl
b utlsrJ JiadllU IvJlJjIJ
z nasietliijail do itki:
anRulna 103 L; tonSola 203 L.
P cd in po tomboli
mm, m
ul.	v^cchii šiv J 8
i:nn v.-Hko 2 !),'> mrtvaških » redmetov.
Venci i* por:n!an; in ). ;ct<it, vcjsnt z mrltr« liro. iz	h
cvetlic s t-aotfi n na^rs.. Slike na porcclaua^tih pki^ca . »a goD e spotnen ke i:J.	Najnižje konkurenčne f^n
* Ob ^ku t	o rreskfbljeno trgovino
■ M n' 1'i p- -7	a ri ,1 ft n
ir^iiiiJniiudatoii BLfl^i
i tvrdke G. N. RavallCG v Trstu, ul.
9
! Vincenzo Be'/iln' 13 ( 0**1 n'"j SV. fll??Jl =	c3nrjl prihodi.
C .
Zs'e'sk ob IS.
Ker ;e čisti dobiček namenjen v svrho izpopolnitve novega orkestra, va i k obilni udeležbi '	ODBOR.
Lo^Jepska miaSlaa
priredi
s, 27. t« m., si3 vfla
„!Cdni. d/aifcra" v	— K
obilne s2deS:ž3i yabi ifslr^dlns.
Ob priliki 51etneja cerkvenega slavfa t, j opaši a, prirede ro Jiški mladeniči danes, 27. julija, Običajen
na dvorišču gostilne „Race:i v Rodiku Svira dobi ozunna godba iz Herpelj. K obilni ujele;:bj vabijo prireditelji-
!ED?JA PMISCAI
Vino 'Jhi nli po L 4.20 dvolitrska steklenica
Maršala in wer:nouth po .	L 4.40	liter
Ž^anj 1 po......L 6.40	„
Rum po .......L 6.41	,
K mj ik po ......	L 9.60	„
Malino ve 3 po.....L 8. —	„
Pe n : a ićevec po ...	L 8.—	w
CrismimcIia.TKUL Mm 31 nI 300^28.
mm
Test, Ccrss stav. 33.
Razg*?dnxe v plat ni. Spec ai teta: Slike v barvah, Jotoschizzi. Ojbinet. vuit, povečanji, riproduitcije vsakevrsle. ELentr. razsveiljava
t
Rlunšone fidrlaticn 0! Slcurlfi o Trsta.
(Lastna palač;.'.	Ustanovljena leta 1638.
Zavarov. proti škodi, povzročeni po ociiju, srreli l^ eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja posiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezer\a dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*40. Stanje zavarovalne Klavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.406.M9'—. Cikar obstoja družba, je bilo v vseh braniah iz-piačano na škodah K 872,453.443'85. Zastopstva v vseh deželnih slavnih mestih in važnejših krajih.
IZ s jo slks&iiče.
Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih In pisanih srajc, P^taa, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. itd. : :
S, COEiiREL, Trs?, Csrso štev. 28
; Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina.
ZLMARM S. PINO, TRST
se	na Koimu Sft- "55	"
saJsrnka G^ Z H^O tflTZ & Fij.l :■}
Velika i. bera speoniih in z!a:.h uj, uhanov, vcriiic it J.
Trs:,	Via fž^ova-S. Saiari.^a.
Vei ka 'zbiT'. v.<akx>vratnega biav'a za moško in žeu3<e. — J> agn> za suknje, žamet, ba h mi t, b ile. e- unin ter razaih predmetov za okras obl k. Vse po znižan h kon iareač'vih cenah.
Županstvo občine Hrenovice s sedežem v Hruševju razpisuje službo
<3
Zmožen mora biti v govoru in pisavi slovenskega, i!a ijansk ga in ne-: škega jezika. Prednost ima oni, ki je kako službo ie oprav j I. Plača po dogovoru. — Nastop v službo s 1. avgustom t. L
Županstvo občine Hrenovice 18. julja 1919.
Župan : Anton Milharč č.
se bo vršil danes, v ne Je jo, 27. t. m., v gostilni „pri Tirclcu" pri Sv. M. M. Zgornji 76. Vršila se bo š tljiva pošta, srečolov in ples. Vstopnina 20 vin.
■ »m ZOBOZDRAVNIK K i
a
tšaj |
S^Ss
T
% m
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3 - 6 pop.
BreiS8!žstia nmh p!a£i5i® io mM za'jfa
d
angleške, ključavnice, ključi, pile, žage za železo, oro ja za mizarje in mehanike ifd.
ZALOGA ŽELSZMIKE
Trs% ui.	Fštev. 17-
Da z?s, 27. t. m , se vrši
v Sv. Križu pri Trs:u. — Svira godba društva „Lira . — K obilni udtie^bi vabi mladina.
KLAVIR, izvrsten, se proda takoi raidi odpotova-nja. Naslov pove ins. odd. »Edinosti«. 3S98
Ec	a n E S K**:?:
NATAKARICA išče takoj službo, najrajše na deželo. Govori slovenski, nemški in italijanski. Naslov pove ins. oddelek »Edinosti« pod št. 3377. Od z.unaj naj se pošlieio prijazne ponudbe pod »Natakarica«.	_3378
i
Dr. 0. HORPORGO
ZDRAVNžK, se je vrnil v Gorico na Glavni trg št. 14 In sprejema od 9 do 10 In od 14 do 16 •m--W
ALKA UR lil ZLATAH1HE:::
? na veliko izbiro se vdobi pri
^ a, PO¥H v Trstu
TRG GARIBALDI (BARRlE!iA> 3.
i zobje m
E
z in brez čel usti, zlate krone in tudi obrob?ti
V1U1M TUšCH&mz^.iZ
TkSr, ul 30. oktobra (ex Caserina* 13, li. Ordinira od 9 predp. do ti zvečer.
II III
PFflFF
I r ta zalega vwli pc bšcin. ...^ničiiv delavnica 2a v*ako popravllanja.
Stiaj za in Tszaoje pra?i usfti uisrci
Seldel & Neumar.n in fSinger4 Gast & Gasser
Tvrdka ustanovljen !. 1078
FRUHCESCO BEDHA3
Trst, uL Catnpan le l'.f
Danes priredi mladina v Bazovici
JIH PLES na p?
K obilni udeležbi ulfudno vabi mladina.
Hrastovo tolfeno
čreslo za stroiarje
prodaja po dogovoru
"V
Anton Uršič iz St. Vida
nošta Št Vid ori VioavL
Klsova kissiiRa f nrl2ika soda bfikarbonaS S.aar nske svace Kilnati škrobni klel Laai, Cali:ny Plavilo Arabski suni „Kordofan" Pristno svinsens rdsSIo Lušl. nafialin, lu ;klnast Pristno kuhano laneno ore Volčič za čevlje v lesenih
škatljteah Kristalna soda
Kodra ca francoska ka-
loforJja Zelena galica Žveplo dvakrat čiščeno P£rzcS]žn kova kome va v veliki mnoikiil pri
H 0 L L Ari DIA COLOHIAL
dr uit i z om. J. w Tr^tu V. Pier Luigi da Palastrina 2
(vogal ul. Coraaea)
Te.e/on ir*ft. 24-03.
v> , « SI C "V.
V Trstu, dne 21. julija 1919.
vrj j - . pravili trža'kl proletarijat socijalisti-
Cen in n-ilijaaski, doCi n bi ga bila buržoazija pust I a. naj ©Siane avstri'aliant in žival----« Tu
pripombo. Ne oporekamo, ker odgovarja re-s-i ci. Nismo presenečeni, ker ravno to (govorimo ve::io tudi mi. »Lavoratore« je zabeležil dejstvo. Pač pa opozarjamo na našo dolžnost, da temu primerno urejamo svoje postopanje kot Slovenci. Al: ne kot kaki srditeži in narodni prenapereži in najKuialci, ampak kot Slovenci, zvesti svojemu narodu in že'eči, da naš živelj živi tu z italijanskim v miru in — enakopravnosti! In to v vsem ja-, nem življenju in tudi v okvirju socijalne demokracije !!
»Ta: ovi v trgovini«. Z ozircm na vest pod tem naslovom v včerajšnji »Edinosti« se čutim upravičen. ugovarjati tej vesti, ker ne odgovarja recn"ci! Prvič ne. ker so, kakor se vidi, tatovi vdrli r>r; g. Ferirlji že pred par dnevi, drugič pa, ker ni prišel meki« »►Franc Narobe« k »nekemu« »Vidmarju« sprod. jat in ta »nski« Vidmar ni kupil nič in ni niti videl onega blaga, ki je v oni vesti navedeno, in i utjič ni res, da oblasti iščejo g. Franca Narobe, ker se nahaja on danes kakor prej kot vod!a v moji trgovini v ulici deli* Istria št. 66 (in ne št. 60). Potemtakem je torej oblastim in občinstvu popolnoma na razpolago. V pojasni-!d bodi povedano, ;la je g. Franc Narobe kupil !e majhen del onega blaga za 642 Lir (in ne -za 5780 Lir. kakor navedeno). Kupil ie blago, ne vedoč, da ie ul raden^. ker so mu dotični, ki so blago proda':, izjavili, da so prinesli blago iz M lana in ga je s. Narobe plačal po normalni ceni, kar so tudi po-trdili poob-laščeni izvedenci. Ko je pa g. Franc Narobe izvedel, da je blago ukradeno, je bil takoj pripravljen blasro vrniti, kar mora g. FerfoJja sam potrditi. Ker sta ta neki Narobe in neki Vidmar občinstvu predobro znana in njih poštenje do danes šc neomadeževano, se čutim upravičen, dati obč n^t-vu to ti*:'i i?!ede tvrdke i>otrebfio pojasnilo. Z odličnim spoštovanjem vdani Ivan Vidmar.
Mesto ravuate'ia mestnega gledališča v borti je prevzel dosedanji glavni režiser Ijubian-skega gledališča, g. Hlnko Nučič.
Odtorova seja »Vrc^eJskejra Sokola« bo v torek, 29. t. m., ob 21. — Starosta.
Od Sv. Jakoba nam pišejo: Po petletnem španu šentjakobskih društev se je letos sprožila misel na združitev pevskih in godbenih društev v edinstveni pevski zbor. In res so si ustanovili »Ci-te-Lnica«, pevsko društvo »Ilirija«, mandolinistična skupina »Viktor Parma«, šentjakobski »Sokol« ter poi uznica CMD skupni pevski zbor. S tem so imenovana društvi dokazala, da so se v vojnam času mnogo naučila in da so pozabila po-polnrim-a stare nekladnosti med šentjakobskimi društvi. Mi Sentjakobčani pozdravljamo ta korak tem brfj, ker virimo v združenju svojo rešitev. Veliko naših najboljših moči nas zepušča, a tiste, ki ostanejo pri nas, vidimo združene v enotni družbi, ki si je stavila za na-logo, da pospešuje 'narodno -zavest s tem, da širi kulturo med noše sleje. Ct-ivo. petje in godba so edine stvari, ki držijo naše obuuane Ijtfdi po koncu, jih razvadrujeio, jih drami jo ter poživljajo k :le:u in k vztrajnosti. Vzlic temu, da se prirejajo po naši bližnji in d-.ljnji okolici takozvane »zabavne in druge veselice s plesom«. s? vendar pri Sv. Jakobu ni vrinil ples kot edina zabava, ampak so si vzela dru itva za nalogo, da prirejajo predavanja, upr'szarjajo gledališke predstave ter končno nastcpi'O z izbranimi pevskimi točkami pred naše občinstvo. Pevski k-jncert, ki se bo vršil v nedeljo, 10. avgusta, fco gotovo vzbudil zavest, da je šentjakobsko 'ljudstvo, čeravno obstoječe iz samih delavcev, ostalo rv-esro s\ vemu programu, nuditi občinstvu (kaj ebranega. l?nega in zabavnega. Prepričani smo, da kdor poseti imenovano prireditev, odide srca in s pru:rij.-.njcni. da je deživ e-I pri bu nekaj, česar že doVšo let ni bilo pri
VS JLM _!
ves^: Sv. J. 6v. J: Vabia Trž( daljo, štorih, Prx imeJ a
Lk-n
s
v.
Jal
HTTAJV
eaba K (j
:>bu, kar ■topcj vsa!--„— a kmetijska c 3 16*3 0 sli c J v
jer se n-vadna '1 ev ŠOJti'jJ 'V;
rširVi danes, v ■ Vj. se radi -• 7. avgusta. 1 F stična skupi na
' :lo iz predvojvh časov, pevski koncert! J. S. i priredi d.-es, v ne-Bnzovici, :n s>. zr v pro-vr ijo shod:.
> *C:takfiee«v ki bi se ;vora?li Kons. liruštva pri t dvidevanih zapr-eic pre-• ia pa t-o vkljub temu v iktor Parma« ob prosti
ia pSesu.
v o k j? Fran Koc:fnčič, doma iz Rojana,
*e
1 v Aihan'H <ot \r,. <k pri nadzorništvu za ir.sfi: :l'j (.7ia-kuia:nspel: terat), vojna .pc&.-a 369.
"lena Terezija Kocijančič, bivajoča v Robanu št 2<>> (Scala Santa.), je dobMa od njega Z3r%ijj5 .'>t:o, datirano iS. septembra 1918. Od teli? ni prejela nobenega	več o njem. Kdor
fci 1 ij vetksl o njem — zk&ti med bivšimi njegovimi tovariši — naj sporcoi blagohotno na gornii naslov.
Tržaška Litijska dnžfca v Trstu, ulica Filzi (Vit n- i) št. 10. naznanja, da je namestila ta'n:ka v osebi g. Arlona Trobca iz Sv. Ivana, usposcblje-tiie^a uč?tclja pc 1 jaddska-živinorejske in vinorej-sko-sadjarske stroke, ter da bo ^ato mogla zopet intenzivneje nadaljeval! €\oje delovanje. Uradne ure so od 9—12 — Občr.I zbor kaietilske dmžbe se bo vršil 10. avgusta t. 1.
Sv. Ivan. Ro-i jićani prirede danes ob 7'30 zvečer v Nar odnem domu zabaven večer z razno-v: stnim sporedom. Upajo, da v -polni meri zaido-\"l'e oboastvo v vsakem oziru. Po predstavi bo prosta za-bava in ples do 1 popoln oči.
kraotaka zaJru^a za Trst in <)4..>iico. S sccjaiio-idemokratske strani nam 'pošiijaio: Danes, 27. |t. m., se bo vršil ob 10 ustanovni cbčni zbor •kmetske in vrtnarske zadruge za Trst in okoMco v Dolav^'em domu v Trstu, ulica Madcnnina št. 15 1. Dnevni r-oH oS^sega čitanje in odobrenje pravil. volitev prvega naoelmštva čn nadzemišt-va ter slučajnosti. Pripravljalni odbor vabi vse, ki se zanimajo za novo radrugo, posebno okollčarske kmetovalce «in vrtnarje, da se udeleže v obilnem štev H u tega občnega zbora. Naj pridejo vsi upn čiit-ni in nečlani, ker namen zadruge je, podpirati kmetovalca m vrtnarja v njegov-em ob-sx> - u in mu zboljšati v tem "težkem času njegovo dosedaj tako težko stališče. Pri Je jo še slabši časi in r.'di tn?a j.e treba moderne, velike in enotne organizacije, kjer se bo zamoglo biti kos veliki konkurenci, ki grozi.
Toro 2 I. Vsi trije so priznali tatvino. Zagovarjali so se, da so bili prisiljeni od bede, a Hammermann je celo izjavil, da ie kradel iz maščevanja, ker je bil tudi on okraden. Marija Juttich se zagovarja, češ, ona ne zna ničesar. Tatovi priznajo, da so »•trdo« delali. Mudfli so se pri delu cele štiri ure. O drugih rečeh, ki so se tudi našle v stanovanju v ulici Maioiica ne znajo ničesar, oni so jih tam našli. Med temi rečmi je perilo s črkama P. C. Misli se, da (pripada, dr. Cippriottiju. ki je bil okraden. Vsi štirje tatovi so bili pridržani v zaporu.
Nesreča v .ladjedelnici. Delavec Ivan Demarchi, star 66 let, je včeraj pri delu v ladjedelnici pri Sv. Marku (tako nesrečno padel, da se je ves pobil. Peljali so ga na dom v ul. Navali 47 IV., odkoder ga ie rešilna postaja dala prepeljali v mestno bolnišnico. Revež se nahaja v precej težkem, toda ne obupnem stanju, v 10. oddelku.
Tatvina. Med 13 in 15 so vdrli neznani tatovi v prodajalno Josipe Cenedetti. Odnesli so za 2S0 iir steznikov in drugih reči. — G. Rocco je pustil na mizi v svoji prodajalni 100 lir, ki so naenkrat izginile.
Živčni napadi. Ivan C., star 42 aet, vojni pohabljenec, ie dobil včeraj živčni napad. Peljali so ga v bolnišnico. — Hektor B., star 34 let, ie »dobil odejo, da ga hoče nekdo ubiti. Peljali so ga v bolnišnico. — V zaporih v u!. Coroneo je Josip G.. star 25 let, dobil silen živčni napad. Peljali so ga v bolnišnico.
Nenadna smrt. V ulici Rcma 17 je nenadoma umrl v svojem stanovanju Emilij Tedeschi. — V svojem stanovanja v ul. Plccardi 2 je včeraj nenadoma umrla liećena Tornai, stara 17 let.
T-ninska družba. Čitatelji se bodo spomnili »žalostnega moža«, ki je ukradel v ulici S. Giovann-i 17 I. mdstr kirurgu Gvidu Alannu vse kirurgične instrumente, a zobotefoniku Marcelu Rougerju 10.«v t zobov in vse orodje. Aili je morda mož imel tako lope -zobe, da so padle na njih oči oblasti, ali pa ni ukradenih stvari dobro skrival, na vsak način so oblasti zasledile v nekem praznem stanovanju v ul. Ma'ol'oa 16 ves plen iz ulice S. Giovanm in še več drugih ukradenih reči. Ključi teua stanovanja so bili shranjeni pri neki Mariji Juttich, stari 27 let, ki stanuje v isti hiša v V. ned-s-rop:u. Leta je bila aretirana takoj, a malo potem tudi »žalostni mo"« in njegova dva pcmtagal-ca. To traieo so aret:rali v kavarni »Lido«. Imenuj jo se: Sigismur.d MuUer, star 34 iz Temišvara, fotograi, ki stanuje v ulici M: loli ca 10 s svojo Jjubico Juttichevo -iz Krka; Franc Hammermann, star 34 let, iz S'ettina (v Nemčiji), brezposelni uradnik, ki stanu e v ul. Solitar-io 13 II. nadstr. in fcenčno naš znani »žalostni mož« sc-botehnik Ivan, Situir, star 35 let, iz Trsta, stanujoč v ul. ideJ i
Od nsfislle t!o netleUs.
Danes bi se moral glasiti nadpis pravzaprav: Od nedelje do — druge nedelje. Zadnjič je namreč moje skromno pero blestelo med tistimi, ki jih — ni bilo v nedeljski »Edinosti«. Ne pa po moji krivdi. Zagradila mi je pot gospa ---internacijonala se svojim splošnim
štraji-com. Jaz sem bil pripravljen z'zavihanimi rokavi — pardon: s pomočenim peresom in z nekaj misli v glavi. Ali, ni bilo prostora zame v skrčenem listu. Ni bilo »tehniških sredstev« — ni bilo zlagarjev in ni bilo koles, ki bi se vrtela v tiskarni — miroval je ta posredovalec med uredniškimi mizami in visoko cenjenimi, dasi včasih malce sitnimi čitatelji in Čitatelji-cami. Govorimo sicer marsikaj neprijetnega drug drugemu na račun, ali: radi se imamo vcndar-Ie in ne moremo — kar je glavno — pogrešati drug drugega. Uredniki so često o-zlovoljeni, da bi najraje vse cenjeno čitateljstvo poslali k vsem vragom; čitateljstvo pa zabavlja proti listu, a, če se je dogodilo, da je kak dan list zakasnel, ali da ga sploh ni, se isto čitateljstvo — jezi, ker težko pogreša list. Tako ima list svoje križe s čitatelji, ti pa z listom.... Kakor je včasih med prijateljima: če sta skupaj, se prerekata neprestano in si govorita marsikaj grenkega; če pa enega med njima ni blizu, ga prijatelj težko pogreša, češ: kje pa je neki danes? Tudi listu in čitateljem r.e preostaja drugega, nego da — trpe drug z drugim!
Rekel sem, da sc-n imel za predzadnjo nedeljo povedati marsikaj. Med tem pa je izpuhtelo. Ne vem, ali se tudi drugim dogaja tclcc: obilica dogodkov sedanjih čudnih časov ima na-me tudi ta čudni učinek, da hitro — pozabljam. Danes mi kaka misel pokn glavo, jutri je iščem zastonj — spomin slab. Pa tudi -icer r.e bi kazalo dares ponavljati. Živimo v dobi elektrike, zrakoplovov, telefona, vseh tistih vražjih iznajdb, ki cdstrcr.jajo vsako daljavo, tako, da smo si n. pr. Trfačani in Parižani kakor sosedje, da si moremo takorekoč gledati medsebojno v lonce ia v žepe. Če je kateri diplomatov, ki danes v Parizu rešuje-o človeštvo — po svoje, kihnil, odzvanja drugega dne v Trstu — Bog pomagaj! — ali pa mu tudi želimo vse kaj drugega: da bi ga vrag odnesel kam, kjer ne rešujejo sveta po ver-saillsko!
Blizu je Trstu Pariz. A Se bolj, nego železnice, telefon in zrakoplovi, nam je mirovna konfe-enca približala tisti Eldorado evropskih lahkoživcev — pokojna angleški kralj Edvard in srbski kralj Milan najnesrečnejega spomina bi nam mogela (seveda, če bi bila še živa) povedati marsikaj o sladkostih življenja
v glavi in srcu Francije---Oprostite, da
rabim besedo »mirovna« — ne odgovarja moji sodbi, ampak ime je tako. Če je komu ime Miroljub, se podpisuje za Miroljuba, tudi če je je pretepač in prepirač-
Da — toliko se spominjam vendar, da sem zadnjič hotel marsikaj reči o »mirovni« konferenci. Nu, kakor rečeno, misli so izbegnile in ni jih več. Pa ne le to. Gori sem hotel reči, da v teh dneh žavimo hitro. Dogodki se pode in vrhovatijo — kar je danes .senzacija, je jutri... bilo in nas ne zanima več. Tudi zato bi bilo brezkoristno, če bi .ponavljal danes, kar sem hotel reči pred 14 dnevi!
Drastičen izgled, kako naglo se v teh dneh menjavajo položaji in dogodki, smo doživeli prav te dni v Parizu. Sodeč, da je najpriprav-neji mož za tako nalogo, so poverili Tittcniju posredovanje med Grško in Bolgarsko. 2e črez par dni je Tittoni odložil ta častni mandat — ni bil več mož zato.
Sicer pa prihajajo le pičle vesti iz mlina pariške konference. Naše Jadransko vprašanj i kakor da je zadremalo. Da m italijanskega časopisja, ki z občudovanja vredno — zgovornostjo toli hrupno goni ki ^ teŽa vprašanja, danes bi bil morda jaz pozabil tudi na to veliko vprašanje. Ali, čuden prikaz: vodo naganja-jo listi na kolo Jadranskega vprašanja z vso silo; kolo v Parizu pa se le noče vrteti. Pravijo, da bomo morali še čakati tja do septembra....! Na preveliko preizkušnjo stavljajo gospodje v Parizu našo potrpežljivost!
Pravzaprav se vrti danes v velikem mlinu le eno kolo: pogodbe z Nemško Avstrijo. Ali zopet nam stopa pred oči čuden fenomen: ta pogodba je baje razcepila velevlasti. Glede novih meja nove avstrijske republike da so si v navzkrižju: tu Francija, tu Amerika. A ljudje že govore, da precejšen del troškov tega navzkrižja bodo morali plačevati Jugoslovani, pa tudi Čehi. Govori se o Celovcu in iz koridora, ki ga žele Čehi, baje tudi ne bo nič. Čudna luč pada na razmerje med takozvanimi velevlastmi. Strašno so v soglasju med seboj, dokler se jim ne predstavlja kako vprašanje, ob katerem imajo vsak svoje in — drugačno mnenje! Je-li se je potem čuditi, da — in to je
značilno za duha, ki lebdi nad državniki ▼ Parizu — razlikujejo med »velevlastmi« in »pridruženimi jim« vlastmi. To se pravi, da razdelujejo zaveznike v one prvega in one drugega reda, ter da temu primerno odmerjajo delegacijam na konferenci pravice in — besedo. Cela vrsta zaveznikov nima besede ne v četvoricah, ne v petoricah, ne v drugih takih — oricah.
Čudna tišina vlada sedaj na konferenci. Poprej so kolesa vsaj hrupno ropotala, četudi niso dajala moke; sedaj pa niti ropočejo ne več. Vsaj za vnanji svet ne. Morda so gospodje delavneji za »španskimi stenami« raznih odborov, odsekov in komisij. Svet ne vidi in ne čuje tega. Zato vpada zanimanje za konference. Ne, zanimanje ne vpada, pač pa padajo nade, da bi ta zbor prinesel svetu res dobrega in trajnega sadu. Vendar je to nezadovoljstvo s konferenco porodilo za nas tolažljiv pojav: začeli s^ao zopet misliti na-"c, na svoje življenje, svoje potrebe in naloge. Samo škoda, da se tudi sedaj pojavlja stara hiba našega narodnega organizma: ko se razgovarjamo o potrebah bodočnosti, nam le prerada vkaja misel v minolost. Očitanja ne koristijo sedaj, pač pa treba dobrih nasvetov za bodočnost in volje za delo....!
Nu, to je prevažno poglavje, ki mu treba posvetiti posebno — poglavje. Seveda s tendenco zidanja in ne podiranja.
C—č.
IŠČEJO SE RAZPRGDAJALCI »EDINOSTI«! Odslej razpošiljamo redno nsš list v kraje ob južni železnici Trst-Št. Peter-Loga-tec, oz. Št. Peter-Reka z vlokoa, !d cdhnja iz Trsta ob 8.30 zjutraj. Tako bodo čitatelji našega lisla lahko imeli list že dopoldne istega dne. Vabimo torej zlasti razprodajalce listov, tobakamarje, trgovce in druge osebe, ki bi sc zanimale za to, da prevzamejo razprodajo našega lista. Želeli bi, da bi se zglasili razprodajami iz vseh krajev ob južni železnici. Ponudbe
naj se blagovolijo nasloviti na
UPRAVO »EDINOSTI«.
Jjsa vi
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana iivarnica Cs.aldeila. Via Medla 2fi.
Izdelovanje in poprava strojev in motorjev. Proračuni.
KNJIGOVEZNICA. PJetro Pippan, Trst ulica Valdirivo Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema.	201
MAJOLIČNE PECI IN ŠTEDILNIKI. . M. Zeupar, ul. S. Giovaani 6 in 12. NaiboliSa
izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
202
se priredi danes, v nedeljo, 27. t. m. K ob'ini udeležbi vaoi mlaii.ia.
PAPIR.
Velika zaloga papirja j a ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar, Trst. Via dei
Geisi 16.	256
DAMSKA KROJAČNICA A. Rieger, Trst, ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
ti —

Borsna poročila«
Trst, Kine 26. julija 1919. Tečaji:
Jadranska banka Gos ulic h (Austroamericana) DaLmatia (Parobr. dr.) GeroHmich Lloj-d Lussino Martinclich
Navfeazione Ubera Trie s ti na
Oceani a Premuda Ttipcovich
Asslcurazloni Generali Riunione Adriatica Ampelca
Cement Dalmatia Cement Spala t o
Čistilnica petroleja (Raff. Olii Min ) Cistldnica riža (Pila*;ura Tiso)
250— 255 600— 610 310— 320 1600— 1650 1000— J 050 1625— 1675 485— 495 1800— 1SĆ0 480— 500 670— 6C0 585— 5fo 16500—16750 3Qu:i— 3100 465— 475 2 SI— 270 3-1,5— 355 1600— 1800 3uC— 385 348— 355
v Trsi«
registrovani zalr, z neomejenim jamstvom
a!, su. Frančiška flslškeaa 23, II. naJ.
spreleiM hranilna ulose
od L 1 dalj
Trgovcem otvarja tekoČ3 čekovne račune. — Posoja hr nilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
Doje possjlifi
po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na rastave vrednostnih Iisiin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1.
□

Kffka	.
•Lad>:deln:ca v Tržiču (Cantiere)	300— 31 o | ,]
Tržaški Tramway	340— 2.-0
Tržaška tvornica oI:a (Oleffici Triest) 950— 1CC0

NAZNANILO.
Podpisani naznanja slav. občliistvu, da je iznova odprl
liMšiill
po primernih cenah. Točna postrežba
Se priporoča vdani
JOSIP MERZEK Opčine Stev. 170, Sežanska cesta
n—uiJ	<
ivMMm
j
Deln. gla/. KI 30,-00.0^0, Res^r/e K cJ.3JJ.00J Centrala: UjT
?!3 lm i\ itMi j - »n 5. m\) 1
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, '\otor, Ljubljana, Metković, Op itiji S/! i t. Šibealic. ZaJar Ekioozitura; Kranj.
ObsvIJa vse v bmčao stroko spjJije:2 posle
m hranilne knjLž-.cs proti 31.:% leinl-n ohre" stitn v bTiacog ro-pr nn'iiu proti 3-/o letni:n 3~ bresti m. l.a odpoved navezane znes spre* j«!<na po naju^odnejš h pogojih, ki se iin.ijo pogou.ti ud slučaja do slučaja.
il]2 ? D2]83 Y3H13?12 priillj (j3/33 Jj.ljjlfji). Blagajna posluje od 9 do 13
' IJMIHMJ
ydiUjuIL2 lil Pmia]iill]2 \iIailC a
Centralna postaja (južua.) Odhodi:
0'15 D. v Belgrad in Bukarešt (čez Ljubljano in Zagreb).
2'— D. na Dunai (jez Videm in Trbiž) v>ak ponedeljek, sredo in petek. 5*30 O. v Tržič in Cervin'an (čez Bivio). 6'30 D. v Reko (čez St. Peter na Krasu). 6'55 H. v Benetke (čez Bivio) Tržič-Vioem. S'— R. v Milan. Pariz, London in Bordeaux. 8'30 O. v Logatec (zveza z' Reko) 11'— D. v Benetke (čez Bivio-Červin:an). 14'30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). 14*50 O. v Log. tec (čez Št. Peter na Krasu), Reko.. 15*15 O. v Log2tec in Reko. 17*35 B. v Videm čez Ocrico. 18*20 O. v Reko čez St. Peter na Krasu. 20*15 D. na Dunaj čez Logatec.
Dohodi:
2'55 D. Z Dunaja (čez Trbiž in Vl 'em) vsako
sredo, petek in nedeljo. T— D. Iz Bukarešta, Belgrada (Čez Ljubljano in
Zagreb). 8*25 O. Iz Logatca.
9'20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežino). 9*55 O. Iz Reke (čez Si. Peter na Krasu). 10'50 D. Z Dunaja (čez Logatec). 13*50 D. Iz Rima (čez Bologno, Padovo, Benetke,
Cervinjan). 16'30 D. Iz Logatca in z Reke. 16*50 D. iz Benetck (čez Videm, Tržič). 18*30 O. Iz Cervinjana in Tržiča (čez Biviu). 19*15 H. Iz Benetek, Červinjana (čez Bivio). 20' 55 O. Iz Logatca (zveza z Reko). 23*— H. Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič in
Bivio). 23*20 D. Z Reke.
23'45 R. Iz Londona, Pariza, Borde."uxa. Milana, Benetek.
Postaja pri Sv. Andreju. Odhoul:
5'40 O. čez Herpelfe v Rovinj, Kanfanar, Pulo. 5*46 Al. v Koper, Buje, Poreč. 7'30 O. čez Opčino v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo.
8'30 M. v Buje čez Koper, i I2'50 O. čez Herpelje v Kanhnar, Rovinj in Pulo. 15*30 O. čez Opčine v Ajdovšcmo, Gorico in Pod-brdo.
17'— O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj, PiJo. 17'16 AL čez Koper v Bure.
Dohodi:
8*25 M. iz Buj, Kopra itd.	#
10*05 O. iz Pule in medposiaj. 10*55 O. iz Podbrda, Gorice, čez Opčine. 16*25 O. iz Pule, Rovinja, Kanianara, Herpel], Divače.
19'20 M. iz Podbrda, Gorice Čez OnčLne. 21.45 M. iz Poreča. Buj (Čez Koper). 22*35 O. iz Pule, Herpelj, Divače itd. D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Bnzovkk. M. = Mešanec.

OSESTVO,
ugodna lega, pripravno tudi za obrt — dolgotrajna najemna pogodba za obsežno zemljišče — se proda z vsem pridelkom. Proda se tudi izvrstna krava, konj, vozovi, kmetijsko orodje, kokoši, zajci. — Cena 45.000. — Pojasnila daje
FURLANIČ PAVEL —
1 Lli^Usn^ci Kreiflfai &an!i!! 1
E>&<ž?u£»3ca v Tffstu. j Cemraia v Ljubljani.
Pciražnico: Celje, Celovec. Oor ca. Sarajevo. Split.
K 15.033.003. . Rezervni zakladi a K 3,600.000.—.
Obavlja vse v hančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hraniine kniižice preti 37a70 r.f-rr*fn*nh na žiro-ra une proii 37« Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in da> v najem varnostne celice.
[Tel št. 5 18. Blagaj jaje odprta od 9-13.
Voz ni fs^S pomikov.
Trst—Pula in istrska pristanišča.
Odhod iz Trsta (iK>mol r:t>]esu trga) ob 7 v Piran (8'20), Salvore (8'-4o)f Umag 1 10), Nov . <d (lO'lO), Poreč (10*55), Vrsar (11*45). Rovinj (12*25), Fazi2.no (14'10), Pulo (15).
Odhod iz F i-'o: 6'30. T.izana (7'OS), Rovinj (8*45), Vrsar (9'20), Poreč (10), nov?ct"'J 110*4.5), Um;* : (11'45), Salvore (12*15), Piran (!?'50), Trst (K>.
Trst—Piran.
Odhod -iz Trsta ob 18'15; v Izolo (19*25) Piran (20).
Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7'45.
Trst—Piran—Portorose.
(Samo ob delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod iz, Portorose ob 14. Dohod v Trst: 16'15.
Trst—Uma;.
Odhod iz Trsta: 15 (<Iafaknivši Izolo, Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga: 6'15 (dotakn.vši Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8*45.
Trst—Gradcž.
Odhod iz Trsta: 16. Dchod v GradeZ 18'30. Odhod iz Grad-eža 6; Dohod v Trst 8'30.
Trst—Koper.
(Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8. 10*45, 12, 15, 19*15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13*30, 18. (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8. 10'45, 12. 15, 21. O1 hod iz Kopja: 6. 7, 9'15, 13*30, 17,30.
Trst—Benetke.
Odhod fz Tnsia (vsak dan) : 8; dohod v BenetVe 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trst: 13.
W
tCovalka delavnica
Andrej Purlč, rrst, ul. Msiin 5
Prevzema vsako delo kovaSke stroke Ima na proda) več štedilnikov. Prevzema r--»čhe po meri. — Pr poroča se slav. ot n>t i.
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. nL Gioacbino gB Kossini štev. 12, vogal ul. delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rmaka. - Izdiranje zob orez Dolečin. Plombiranja. Umetni zoaje
I
PELLEGRIMO CIMCELLI
Trst - ulica Mal anton 9 - Trst

(H-5a ustanovljena leta 1828)
KOŽE in USNJE za ženske in moške.
Boje in Cheureaujc, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah.	Postrežba točna.
s pritličjem se proda v Herpeljah-Kozini ob glavni cesti in železnici. Hiša* ima naslednje prostore: v I i t II. nadstropju 11 sob in 2 kuhinji ; v pritličju 5 pros-orov : krčma, pekarna in mlin. 3010 m2 zemljišča. Cene po dogovoru. — Naslov pove ins. oddelek Edinosti pod Stev. 121.
IBK23BI
Zavarovalna zadruga v Zasrabu, je edina domača zavarovalnica odod
Ustanovljena 1884 leta. CENTRALA: Zagrab, v lask.il palači, vojal Ha-
rovska in Preradovičeve ulica.
Podružn!c? v Trstu, ul. Lavatoao 1, II.
Ta zadruga prevzema pod ugodnim! pogoji sledeča zavarovanja: I. Pr^ti po-S žarnim škodam. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospo iarskih zgradb, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, go podarskih strojev B itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 83. Zajarovjnje {- ste!c!enih Šip. III. Ni življenje. 1. Redna zavara v mjn. a) Zavarovanje glavnic za slučaj doživijenja in smrti, b) Zavarovanje dote. c) življenske rente. —