83. številka. par a nfe. Izdanje za torek 13. julija 1897. (▼ Trstu, y torek zjutraj dne 13. julija 1897.) Tečaj XXII. ,.HDINOU" Uhaja po trikrat na teden ▼ ieatlh is-danjih ob torkih, čstvtklh >n «obotiih. Zjntranje izdanje ii-haja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : se Jedec mesec . f. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 M tri rc^eo. . . 3,— , = . 4.50 •a pol tet« . . . 6.— . ■ ■ H— k» vse teto . . . 12.— . , ,18.— NareAalaa Je plačevati naprej u aareftk« 5»r»z prllazene aaroonlno a« uprava mri PosaiaiĆso Številke »e dobivajo v pro-d»j*lnioah tobaka v Irntu po 9 nvč, izven Trsta po 4 nvS. EDINO Oglasi ae račune po tarifu v petitu; aa naslove a debelimi Črkami ae plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« mači oglasi itd.se računajo po pogodbi. Tal dopisi naj se pošiljajo uredalitvu ulioa Caierma At. iS. Vsako piamo mora biti frankovano. ker nf (rankovana se na sprejemajo. RohopiaJ se na vrtajo. Nr.?o6aino, reklamacije in oglase spre« jena upravniitvo ulica Molino pio« colo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst, Odprte reklama oije so proste poštnine. Slasilo slovenskoga političnoga drnitva sa Ppitnortiiio, , f tidnaiU J• mm' Črtice iz zbornice poslancev. (Dalje.) Adresa. Ob začetka vsake šestletne dobo državnega »bora čita Njegovo Veličanstvo prestolni gosor. V takem govoru pozdravlja Njeg. Veličanstvo poslance in narode, katere zastopajo isti, ter jim predočuje delo, katerega naj bi se lotili. Vsaki taki govor obseza program in namene vsakodobne vlade. Tako je letos prečitani prestolni govor ob« ■ezal program vlade grofa Badenija. Na prestolni govor odgovarjati toliko zbornica poslancev kolikor gosposka zbornica. Ta odgovor se imenuje adresa. V istej se izražajo čut-stva udanosti in zvestobe do Nj. Veličanstva ter se izražajo načela in nazori poslancev, kako naj bi se vladalo in kaj naj bi se storilo. Vsi poslanci ne mislijo jednako. Vseh 425 se ne zlože nikdar za jedno adreso. Treba gledati torej, da se dobi vsaj nadpolovična večina vseh poslancev, ako se hoče, da vlada pošteva adreso. Razne skupine zbornice poslancev so predložile svoje načrte za adreso v to izvoljenemu odseku. Členi adresnega odseka iz skupin, sestavlja-jočih večino zbornice poslancev, zjedinili so se za jeden odgovor na cesarja in kralja, za jeden načrt adrese. Za ta načrt je bila večina členov adresnega odseka. Načrti drugih skupin so imeli le po nekoliko glasov. Tako se je v načrtu večine adresnega odseka zrcalila tudi večina zboruice poslancev. In v tem načrtu so bila povedana tndi načela, po katerih naj bi se vladalo po volji večine. Ta načela so nekoliko različna od onih, ki jih je razvila vtada v prestolnem govoru. Kakor hitro bi bil načrt odsekove večine vsprejet tudi v zbornici poslancev, tedaj bi vlada morala premeni ti svoj program ter ga prirediti v zmislu programa veČine, ali pa bi morala odstopiti PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. 140 ROMAN. — Francoski spisal Atphonse Daudet, preložil Al. B. — Njemu je šla hvala, da je imel stari tvorniški zvonec ukijub nezvočnega, tresočega glasu, kmalu zopet stojo prejšnjo moč, in dočim je vodil vse in pazil na vse, sam sebi ni privoščil niti najmanjšega odpočitka. Zmeren kakor kak učenec jo pošiljal po starem Pl. nusu zagonski dvojici Chdbeovi tri četrtine svoje plače, a nikdar ni vprašal, kako se počutita. Točno vsaki dan vsakega meseca je prišel možičrk po malo svoto, pri tem pa je bil nasproti staremu Žigi tako trd in prijazen, k p kor se spodobi lastniku rente. Gospa Chčbeova je poskusila priti do svojega zeta, katerega je pomilo-vala in srčno ljubila ; a ko so se palme njenega turškega sala pokazale pri vratih na dvorišču, je pobegnil soprog Sidonijiu. Poginu, s katerim se je oboroževal loli srčuo, je bil piav za prav le vnanja trdnost. Mi,sel ua ženo ga ni ostavila niti za hip. Kaj se je zgodilo z njo ? Kaj je delala ? Planusu je očital skoro, da mu ničesar ui povedal o njej. Posebno mu ni šlo iz spouiiua pismo, katerega ui hotel prečitati. Neprestano je moral misliti na to — ko bi iuaei poguma za to — kako rad bi si ga izprosil od Žige. ter napraviti prostor za drugo vlado, ki bi hotela storiti to. Vlada ni hotela storiti ni tega ni onega. Ona se je prizadevala, da bi uklonila večino, da bi le-ta odstopila od svoje adrese. Večina dolgo ni hotela popustiti. Ona je hotela — in to proti vladi in opozijskim strankam —, da adresa pride v razpravo. Opozicijske stranke so bile tudi proti adresi večine, in to deloma iz taktičnih in deloma iz stvarnih ozirov. Mnogi njita, sosebno „nemški na-prednjaki" in nemški veleposestniki, so za centralistično upravo države, večina pa za bolj ftden-liatifino. S tem je rečeno, da oni Nemci bi hoteli, da se kolikor le možno oblasti osredotočijo v centru, na Dunaju; večina pa bi hotela, da deželni zbori dobe čim več oblasti, ter da bodo kraljestva in dežele v stalni zvezi — „foedus". Poslanci, ki tež6 za federalizmom, se imenujejo „federaliste", ali tudi »autonomiste*; zato, ker težć za avtonomijo ali samoupravo kraljestev in dežel. Oni, ki so za centralizem, se imenujejo centraliste. Pred zaključkom. Dne 1. junija je bila predzadnja seja prve sesije nove zbornice poslancev. Do tega due ni vedel nikdo, da bode to px.tLadnja seja, a še tega dne so vedeli to snuo načelniki večine in gospoda ministri. Tudi v tej seji so stavili Neinci vse polno predlogov za glasovanje po imenih, samo da se je tratil dan. Posebnost te seje sti bili dve izjavi. Jedno so podali .nemški naprednjaki". V isti so naveli točke, v katerih sta gosp. podpredsednika vitez Abrahamovič in dr. Kraraaf bsje kršila poslovnik; rekli so tam, da če ne druzega, sta se podpredsednika pokazala nesposobnima za predsedauje; I zahtevati so slednjič, naj se odrečeta oba svoji i častni službi. Drugo izjavo so podali načelniki skupin večine. V tej izjavi so opravičili postopanje obeh Nekega dne pa je bila izkušnjava prevelika. Stari blagajnik je šel k zajutreku ter je proti svoji navadi pustil ključ v pisalni mizi. Risler se ni mogel ustavljati; odprl je predal, iskal, brskal med papirji — pisma ui bilo več tu; gotovo je je Žiga — morda nadejaje se slabih trenotkov — shranil še skrbneje. Risler prav za prav s svojim nevspehom ni bil nezadovoljen; le predobro je čntil, da bi mu najdeno pismo vzelo odločno resi-guacijo, v kateri je ostajal s takim trudom. Čez teden je še šlo za silo; življenj«* je bilo znosno, kajti ves dan so izpolnovale neštevilne naloge za korist tvrdke, ko pa jo nastopila noč, je Risler nezavesten od utrujenosti padel ua svoje ležišč*. Nedelja pa je bila zan j brezkončna in polna muk. Tišina na dvoriščih, samotne delavnice so njegovim mislim odprle poprišče. Poskusi! je delati, a nedostajalo um je podžiganja, ki izvira iz skupnega delovanja. On sam naj bi bil priden v teh širnih delavskih prostorih, v katerih je zastalo celo dihanje! — Zataknjeni zapahi, doli spuščeiia okenska zagrinjala, glasne besede oči ta Achille^a, ki so je na praznem dvorišču igral s svojiui psom, vse je govorilo o pokoju in samoti, vse predmestje je delalo »tis; po cestah, kjer je bilo le redko-krat videti mimogre^očega človeka, je zvonenje kličoče k večernicam, zvenelo melanholično, in ako je včasih, kakor daljnji odmev pariškega vrvenja, gospodov podpredsednikov tov so jima izrekli za upanje; označili so njuni težavni položaj — ožigosali neopravičeni nemir in razdraženje opozicijskih Nemcev, kakor tudi njihovo nasilje in najgrobejo zlorabo poslovnika, rekli so Nemcem v lice, da so osramotili parlament in drŽavo, ter da so jedino oni krivi, da se že dva meseca zastonj trosijo denarji državljanov; slednjič so odklonili od sebe vsako odgovornost za posledice, ki utegnejo priti vsled nezaslišanega postopanja iz prošlih dnij. Ta izjava je zadela Nemce v srce. Kričali so in žalili ministre, podpredsednika in osobito zapisnikarja dra. Ebenhocha, katoliškega Nemca, ki je prečital to izjavo. Nekateri so se hoteli tudi opravičevati. Toda tudi podpredsednik dr. Kramar je rekel svojo ter je povsem nepričakovano pretrgal lejo za dve uri. V teh dveh urah so se posvetovali načelniki večine in ministerski predsednik o tem, kaj je storiti nadalje. O tem pa, kar so sklenili, se ni i vedelo do naslednjega dne. Po zopetnem otvorjenju seje glasovalo se je, i kakor so predlagali Nemci; nadaljeval se je pre-{ pir med njimi in predsedništvem; prečitali so se | razni predlogi in interpelacije in še le zvečer se ! je zaključila aeia. Vse je napeto pričakovalo na-| slednje seje. (Pride še.) i Vodovodne razmere na Notranjskem. (Izr. dopis.) Kranjska dežela je ločena po naravi v tri dele : v Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko.Vsaki i del ponaša se svojimi čudeži, vsaki ima v sebi 1 svoja bog^stva, a zraven tega pa trpi tudi razna ! pomanjkanja. S tvetovnoznanimi čudeži obdarjena je naša Notranjska, a pri vsem tem pa je najrevnejši, najbolj zapuščeni del Kranjske, primanjkuje : ji čiste, zdrave pitne vode. Še ti studenci, še te i vode, ki se nahajajo tu. razgubljajo se po razvot-; leni Kraševini in nasledek tega je, da trpi Kra- , sem v to tihoto prodrlo ropotanje koles, lajne ali zvonček prodajalke kulačev, se je zdela tiSina le še bolj gluha. Risler je načrtaval nove skupine cvetic in . peres, a med tem ko je avinčniku puat.il delati, so njegove misli, ki pri tem niao imele opraviti mnogo, ' letale v daljavo, iskale izgubljene sreče, vzbujale nepozabne katastrofe, mu dale preživeti še jedeu-krat vye njegovo mučeuištvo in — ko so sa slednjič vrnile k ubogemu nesrečniku, ki je še vedno sedel pri svoji risalni deski, so vprašale : ,Kdj si delal o naši odsotuosti ?" — Ah, ničesar ni napravil 1 O, te dolge, žalostne, mučne nedelje I Pozabiti tudi u e .smemo, da je bila njegova duša polna pobožne ljudske ljubezni do posvečenih praznikov, do štirindvajseturnega pokoja, ki delavcu vrača : moči iu poguma. Ko bi bil šel ven, bi bil moral o pogledu na delavca, spremljanega od žene in o-trok. morda na glas zaihteti, a njega samostanska osainelost mu je delala druge muke, ga navdajala z obupom, z brhkimi dušnimi boji samotarja, kadar bog, kateremu so je posvetil, na videz uoče pripoznati njegove žrtve. Bog Ri-lerjev pa je bilo delo, in ker sedaj tudi v njom ni našel niti miru niti razvedrenju, je izgubil zaupanje vanje iu je skoro prekliujal. (Pride še.) švec poaaujkanje vode ob vsaki a letalni ča^n. Ni torej činia, da tudi N*o ranjci žele vodovodov, ko se že po vsej Kr^nj , celo la n, kjer imajo d •volj pitne vode — gradijo vodo' udi. Nujno potrebna t.ic ga vodovoda je pao logaška p< krajina. Logatec je razdvojen na dve obrioi: Goreuji- in Dolruji Logatec, ki sli dolnih 20 minut narazen. Vsacemu najmanjšemu šularcku je že dobro znano, koliko pomaujkanje trpi revni Kra* na pitni vodi ob zimskem času iu še tembolj ob lnidi vročini, ob poletnem času. Ako obiščeš Logatec, videl bodeš ob vsaki uri, kako ljudstvo saraotež prevaža po cesti na vozeh naložene sode, katere si je tam zuuaj vasi napolnilo z umazano vodo, da napaja žnjo ubogo živino, a poleg te tudi reveža-trpina, samega sebe ! Pa o poletnem času to ne gre, ljudstvo je dobro, potrpežljivo, ali ko je prišla kruta zima, ko je za p al visok »neg, ti ubog* živina — ti ubogi kmet! Sredi visocega snega popustiti mora z vodo napolnjeni sod, doma pa pri ogoji tajati sneg, da zamore kuhat«', piti ter celo živino napajati, katera večinoma trpi žejo po zimi. Razsodni čitatelj poreče : „Pač čudni ljudje to, saj si jo lahko napeljejo po ledenih cevćh na vas in imeli jo bodo pred nosom". Da, da, predragi čitatelj, vse to je bilo. Sredi vasi so stala lesena korita, napajališča za živino, tam je dobival tudi vasčan potrebne vode. Pa kaj se je zgodilo 1 Naenkrat je zapove« dalo c. kr. okrajno glavarstvo logaško dolenje* logaškemu županstvu, da se imajo ta korita takoj odstraniti iz zdravstven h ozirov, kajti voda je bila mzdrava in nečista. Sleherni si lahko misli razburjenost ljudstva. Pnšel je c. kr. uradDik v spremstvu c. kr. orožnikov in korita so se odstranila. To, kar je bilo ljudstvu najpotrebnejše, odvzelo se mu je s silo in nekaterniki, ki so nekoliko oporekali tej odredbi ter le z besedo dajali duška svoji jezi, bili so kazuovani z globo 25 -60 in celo 100 gld. Vzela se jim je najpotrebnejša vsakdanja pijača, in potem so morali še globo plačati. Pa kaj se hoče ! Saj kmet je potrpežljiv, kmet, ta steber države, ki žrtvuje zanjo življenje in kri, ki nosi svoj v potu obraza in s krvavimi žulji zasluzeni zadnji novčifl v davkarijo, ki plačuje deželi ogromen davek, on molči in upa vedno na boljšo bodočnost. Gospoda po raest'h si zida prekrasna, razkošna gledališča, da si našita v njih svoje nennsitljive oči, ko kmet časih niti za sol nima, niti požirka zdrave pitne vode. Kedaj vidi ta ub ga para gledališke predstava? Oj pa*! Sleherni dan predstavljajo se mu ialoigre — piedstave, katere rahločutnemu človek« pretresajo srco in mozeg. Režiser vse predstave je c. kr. eksekui.or. Igra je kratka ! Boben zapoje in uboga para je s svojo gladno družino brez doma, brez strehe. — Žalostni prizori, a istiniti so. Sedaj je ob vse, a pri vsem tem nima niti zdrave, pitne vode. Da se odpomore temu nedostatku, da vsled pomanjkanja zdrave, pitne vode ne nastanejo epi* demične bolezni, da se omenjeni vasi, ki sti meseca avgusta 1876. 1. skoraj popolnoma pogoreli vsled pomanjkanja vode — preskrbiti v slučaju požara s potrebno vodo, sklenil je že 1893. leta vse pohvale vredni in požrtvovalni občinski odbor doleujelogaški v sporaznmljeoju z občinskim odborom gorenjelogaškim zgraditi vodovod, ki bi preskrbljeval obe občiui z zdravo pituo vodo. Pričele so se razprave v t.a uaroen, ki so se vsled raznih ovir zavlekle do letoSnje pomladi. Načrti za 5 km. dolg vodovod, ki bi preskrbljeval z vodo za sedaj le obe glavni dve vasi, namreč: Gorenji in DoU nji Logatec, bili so zgotovljeni po deželnem inženirju in stroški so bili proračunjeni na gold. 35.000. Visoki deželni zbor [kranjski dovolil je k zgradbi tega vodovoda 30% prispevek, tedaj gld. 10.500 z opazko, ako dovoli tudi država iz melioracijskega zaklada 50% prispevek. Kakor že po navadi, ležala je tedaj prošnja z načrti vred na deželno vlado in vis. c. kr. poljedelsko ministevstvo za 50% prispevek v nekih temnih predalih, iz katerih nikakor ni mogla ua beli dan. Ljudstvo je pričakovalo nestrpno ugodne rešitve ter zgradbe toli potrebnega vodovoda, a vse zaman. Mej tem oglasila so se tudi vse, popolnoma blizu ležeče vasi ter zahtevale vode. Združena vodovodna odseka premotravala sta v raznih sejah to zahtevo ter uvidela, da je popolnoma opravi- čena. Sklenila sta, da se prvotni na*rt premeni ter se mu dodeiejo tuli vodoivvn-' vasi. Načrt je ! bil predi-lKU i-i proračun se je povišal na 77.000 ( gld. R s ogromna svi>»h, a če so pomisli, da bi s» taista znala pri oddaji zgradbe znatno znižati - ter bi bili dv* veliki občini pre krbljeni s pitno vodo, ni tt ga nikakor v | oStev jemati. , Ker se je vsled sklepa vis. dež. zbora mislilo, j da se v kratkem zadobi tudi državna pod-. pora, pričel je delavni vodovodni odsek takoj s predpripravami. I (Zvršetek pride.) V TRSTU, dne 12. julija 1897. Se huje hočejo napeti strune Italijani v Istri. Kakor da še ni bilo dovolj nasilstva, kakor da še ni bilo dovolj falzifikovanja javnega menenja, kakor da še ni dovolj tri jarn, v katerega je u* prežena večina prebi valstva dežele istrike ; kakor da še ni dovolj nizka stopinja, na kateri stojiti javna in politiška moidla v tej nesrečni pokrajini; kakor da še ni bilo dovolj preganjanja voditeljev ; in dobrotnikov po gospodi toli zanemarjenega ljudstva; kakor da se na volitvah istrskih še ni dovolj izvajalo zloglasno pravilo: corriger la fortune, katero postopanje je jednako sleparstvu in prevari : — iz kratka: kakor da še ni polna mera krivice 1 in greha, Italijani hočpjo še huje napet^ strune. O j tem nam pričajo dogodki na občnem zboru poli-i tičnega društva italijanskega za Istro, ki se je vršil te dni v Kopru. Že nekaj časa sem je bilo ; slutiti po namiganjih v laških listih, da nekaj vre J v omenjenem društvu, ker mlajša in odločneja struja , ni zadovoljna z „mlačnim" postopanjem .starejih". Italijanski listi so se trudili, da bi oprali kožuh, ne da bi ga zmočili, to je: zadovoljili bi bili radi mlade in rešili ugled „starih". Toda ni se jim j posrečilo. Občni zbor je trajal le pol ure, ker se niti na odbor niso mogli sporazumeti. „Mladi" niso hoteli odnehati. Tako jim ni preostajalo drugega nego — ne zborovati. Jedino, kar so dovršili je : bilo to, da so imenovali odbor iz obeh struj, ki naj bi se posvetoval in ki naj ukrene potem po-i trebno, da bodo na bodočem zborovanju »ogli voliti načelništvo brez prepira Skoro gotovo je, da Be bodo morali „stari" odloČiti za koncesije „mladim". Taktika postane potem ostreja in strana še bolj napeta, nego je bila dosedaj. S tem pa še ni rečeno, da bode tudi bolj nevarno za nas. Prenapete strune ne dajejo najlepšega glasu od sebe, pa tudi počijo rade. Naj le poskusijo nasprotniki, mi pa bodemo gledali, da se ubranimo, kakor bodimo vedeli in zuali. Tolažimo se tudi s tem, da tisti, ki najbolj razsajajo, najpreje dovedejo sami sebe ad absurdum. In italijansko nadvladje v Istri je absurdno, j« nezmisel, je krivica. Dajte! Dajte 1 Vse za-se, a nič za druge! , Tako hote Nemci, tako hote Italijani, Slovani pa molčimo ! Sedaj so poslali poslanci Trentina grofu Badeniju nov načrt, kako bi se določila avtonomija italijanskega dela Tirolske. Ministerski predsednik jim je baje obljubil, da pokliče nekaj poslancev na Dunaj, da se ž njimi pomeni temeljito o tem. Ako i pa bi kaj tacega predložili nepriljubljeni Slovenci, recimo glede združitve Slovenije, no, tedaj bi bilo to vse kaj druzega Kajti mi smo nevarni in vsi i drugi ne! Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem prireja sedaj shod za shodom, na katerih se silno razvija misel odpora proti burnemu germanskemu navalu. Prav tako — vihar za vihar! Nemška zdivjanost. O izgredih v Mostu na Češkem se poroča Še sledeče: Pravi uzrok i nemške razburjenosti je bil ta, da so Čehi v svojem ? društvu .Čfška beseda" slavili spomin svojega dobrotnika pokojnega policijskega uradnika Schuel-a. Schnell, da-si nemškega pokoljenja, daroval je šolski j „Matici" 200.000 gld. Ta čin je Nemce tako raz-i buril, da svojega sovraštva do Čehov niso mogli t več brzdati in so dejansko uprizarjali izgrede, ki j nimalo niso v čast. njinovi .svetovnoslavni" omiki. | — No, zameriti jim z jedne strani ni, ako se po-: misli : 200.000 gld. Čehom, mesto„Schul-; vere inu" ali kaj tacega! To peče, to boli! Pa . da bi bili vsaj novčiči! Hm, hm! „Veliki dan" v Hebu. Včeraj je bil torej j v Hebu veliki, napovedani tevtonski dan. Zboro-| vanje se je sicer prepovedalo od straui oblasti: ali sttšlo se jih je vendar na tisoče Germanov, peli so ,die \V*cht a m Rhein", z a sram ali av^tiijvfce redarje, pljuvali na avstrijske orožnike iti fkan-cerje ter vbeial i a i evarska tla - in ran^g i njih je moralo ah lnjič po l ključ. To ju bil veliki tevton ki ski dan v velikih dnevih ov;strnVc:jc za germansko krivico. — Tudi v Celovcu so se v.brali, a t ni so bili iiirnt-ji. Zadov Ijili so se z resolucijo v »m slu vseuemške vzajemnosti, zahtevajoč^, da se nemudoma odpravijo jezikovne naredbe. Važna manifestacija. Tako jasbim, tako izrazitim načinom se še ni pojavilo soglasje t»9d Avstro-Ogersko in Rusijo gleds na homatije na Vstoku, kakor se je to zgodilo ravnokar. Neposredno za kolektivno noto, s katero je Rusija vspol-budila vlasti do eoergičnejega nastopa proti za-vlačevAlni taktiki turške diplomacije v pogajanjih za sklep miru, brzojavil je naš cesar sultanu, naj v njegovem lastnem interesu vendar enkrat vsprejme pogoje miru, za katere so se zjedinili poslaniki v Carigradu. Brzojavka cesarja Frana Josipa je sicer sestavljena v jako prijateljskem tonu, ali jasna je vendar le v toliko, da je lepo razvidno ižnje, da zahteva toisto, kar zahteva ruska nota: da bodi enkrat konec lažnjivira mahinacijaas turških državnikov. H»Jjioirej6e vesti* Odbor pol. dpuitva „Edinost* bode | imel svojo sejo jutri v sredo popoludne ob 3. uri. j Na dnevnem redu so važne stvari. Gg. odborniki j in njih namestniki naj se gotovo udeleže te seje. Mostni svet trža&ki je razpravljal v zadnjih j treh sejah o proračunu. Deficit bi znašai 401*880 i gld. Kur pa se nadeja mestni magistrat, da se z j novimi davčnimi zakoni, ki stopijo v veljavo s 1. j januvarjem 1898, znatno povišajo dohodki občine, ^ iu ker hoče cdložiti nekateia namerovana, toda. m a-; nje nujna dela, skrčil bi se deficit na svoto 261880 j gld., kakor smo omenili že v soboto. Finančni od-: sek nasvetuje sledeči način za pokritje primanj« i kljaja: občinski davek na stanarino naj se poviša j od 17 na 22% ; naloži naj se 10 odstotna občiu-j ska doklaila na jednostavni erarijalni davek za j prepisovanja posestev toliko o»ed živečimi, kol.kor tudi vsi d smrti; pristojbina za nakupovanje ra-; kev naj se poviša za 40X. — Občinarji tržaški vedo torej sedaj, da jim bode v prihodnjem letu | plačevati še več. Soditi je sicer, da tudi večina ! ni posebno zadovoljna s temi nasveti, ali kolikor j poznamo mi osebe in razmere, lahko prorokujemo, | da se gospodje že sporazumejo za veča občinske , doklade, kajti se uof&jo in nočejo pc2*,ti jadino | racijonalno pot uprave, na katero pot jih je tolikokrat j že gonil g( sp. N a b r g o j : na v a r 6 e n j e in j nižanje izdatkov. Odpravijo naj nepotrebne italijanski vsporednice po okolici, odpravijo naj razne : organe po okolici, zlasti capoville, ki itak ne mislijo na drugo, uego na agitacijo in na zasledovanje poštenih domačinov, skrčijo naj za polovico drago armado nepotrebnih uradnikov na magstratu, zapirajo naj blagajne, ko prihaja kdo s predlogi za proslavo tega ali onega še živega ali že mrtvega „slavnega patri jota", nikdar naj ne dovoljujejo podpor .legi nazionaleu in videli bodo, kako hitro bi zgiuil daficit iz občinskih računov, ne da bi trebalo kupičiti dolgove na dolgove in doklade na doklade. V razpravo so posegli te dni tudi uasi oko-ličanski svetovalci. Svetovalec D o i 1 e n z je britko tožil v generalni razpravi, da v proračunu ni prav nič poskrbljeno za okolieo. Ker okoličauski zastopniki niso člesu nobenega odseka, morajo porabiti to priliko iu govoriti k vsem poglavjem. Govornik je oporekal, da bi okoličani sovražili italijanski jezik. Na opazko svet. Camboua, da vsa okolica plačuje le 6u00 gld. čistega občinskega davka, je opomnil svet. Dolleuz, da taka trditev je nezmi-selna, ako se pomisli, da šteje okolica nad 30000 prebivalcev, posestnikov, trgovcev, obrtnikov in kmetov. V podrobni razpravi je zahteval svet. Vek, G o r i u p, naj se vendar enkrat reši šolsko vpra-šauje v Padriču iu Gropadi; svet. D o 11 e n z je zahteval, naj se zboljSa položeuje postrežnikom in postrežuicam v bolnici, isti je zahteval, naj se znesek, določen za obuvala ubogim ok., učencem povifia na 600 gld., toda predlog je pal in ostaue pri &00 gld.; isti svetovalec je vprašal, kedaj se ustanove toli potrebne pralnice v Rojanu \n pri 37. Ivanu. Svetov. Costantiui mu je odgovoril, da k sv. Ivanu bi bilo težko navesti h, r .lino, ker je prti !: [Trm ihen ; gvet. Luzzuttu p- je tiiizn.jl, da od . < du '..už a pač jkiji ic ra . in lalacije, nUakor pa ne briga, da K iuia tudi &adoatuo vode. S .vt. D o 1-1 e n z j zahteval nadalje, da ae bolje poskrbi za razsvetljava ua »Seala santa", svet. Vatovec je priporočal, uaj se podaijša razsvetljava od ulice Sooglio od vile Rose do hiše Pertotove. Svet. Dolleuz se je potegnil za razvetljavo jedne ulice.v BarkovljaU, kar se je bilo že sklenilo, a se ni izvršilo. — V razpravi o pre3krbljevanju z vodo je zahteval svet. Dol! en z, da se n pravi iztok vode ua Scala santa, pripoinuivši, da su po* sestniki pripravljeni dati 200 gid. za instalacijo; svetovalec Vatovec pa je zahteval takega iztoka na prostoru Trevisini na Vrdeli. V razpravi o cestah in vodnjakih je zahteval 6vet. D o 11 e n z, naj občina vzame v svojo obskrbo cesto s Tratenika na Opčine in je priporočal, naj se že skoro poroča o pokritju potoka v Rojanu ; svet. Vatovec je priporočal gradnjo ceste na ; Konkouel, a 9vet. Ivau G ori u p je vprašal, zakaj . ni tudi letos v proračunu svota 3000 gld. za grad- j njo jednega vodnjaka v okolici, kj-r je potreba : nujna. Poročevalec Verueda je odgovoril, da se je , opustilo to, ker že zidani ne odgovarjajo popolno- j uea. Potem je vprašal isti g. Gori u p, da-li se ■ sezida vodnjak v sv. Križu, za katerega je bila i Že v lanskem letu določena potrebna svota. Inž. j LoreuzuUi je odgovoril, da je načrt že zgotovljen. To je že brezvestna! Zal, da je tako: naši j nasprotniki se ue plašijo nobenega sredstva, ko j jim gre. za to, da hujskajo svoje ljudstvo proti [ Siovbnc-im iu Hrvatom. Nobeno sredstvo jim ni i preloporsko in tudi ne — prebedasto v dosezanju j tega namena. KlaBičen izgled take brezvestnosti , nam jo bodal „Piccolo* od minob-ga petka. Tam ; stoji črno na bele« v dopisu iz Milj, da se je v tamošnji okolici zbralo po noči več sto kmetov, ; ki so imeli — razdeljeni v dva oddelka — prav- i cate vaje puškami, gorjaSaui in kosami, da so fin« < girali napade ua posamične koče, vsled česar je j navstal gro-seo strah med starčki, ženami in otroci. Ti »barbari" ua no Voo uoc grozili ljudem po cesLab. j Seveda se je to opisovalo uprav orijentalsko tan- i tazijo in tiito peklensko zlobnostjo frazeologije ! šarlatanov, kakoršni mi siromaki insmo kos. Ves j ta grozna roman pa je v re-uici obstal v tem, da j j« par novincev, katerim bode iti v vojake prihod- ' njega oktobra, prosilo par odsluženih vojakov, j naj jim kaj pokažejo o vojaškem vežbanju. Nikomur | niso gio/jiii iu o kakem strahu ni bilo nikjer uiti sledu. Vsa nesramnost v „Piccolu* je imela oče« ' vidno jedino ta nanj^n, vzbujati med laš^m Ijud- ' Btvom domnevanje in strah, da se kmetje okolice ; miljske pripravljajo na kakov napad s puškami in : kosami 1 To je hujskanje ljudstva proti ljudstvu, ' tako se neti narodna srditost I Mi ne poznamo j primernega izraza, da bi po zaslugi ožigosali tako ; brezvestno početje. Celo naš „Tagblatt" se je 1 povspel do ostre graje na tem naj no vejem rokov- [ njaštvu „Piccolovem". Nemški list pravi izrecno, ' da vsa ta poezija nima dražega namena, nego j denuncirati slovanskega soseda ter ; slik ati n a steno vse groze bodočih s p o p a d o v, tako, d a 1 j u d s t v o ne nore j priti do miru! Da, tako je! Tu je „Tagblatt* j vendar enkrat našel pravo besedo. Iu ker gospodje \ na Dunaju psenda znajo čitati nemški, bi jih pro- • sili, da vzamejo v roko .Triester Tagblatt" od 11. j julija t. 1. — O civilizaciji nam govore vedno ta laška gospdda, v resnici pa ni druzega nego ro- • kovnjaštvo. „Tagblatt" je storil svojo dolžnost, tembolj j opravičeno je bilo naše pričakovanje, da jo stori ' še nekdo drugi. Gosp. ces. kr. okrajni glavar v j Kopru je od nekdaj jako .berlchtiguogsseelig", §e celo v takih slučajih, ko to ni umestno. Tem bolj i začudeni smo, da to pot molči, da-si je „Piccolo11 j najnoveji utvor svoje rokovnjaške fantazije presta- j vil v območje okrajnega glavarstva koperskega. i Da, tu bi bilo umestno : Ni res, da--ni res ' .......itd. Imenovanje. C. kr. trgovinsko ministerstvo imenovalo je finančnega kouceptuega vežbenika Friderika Jasilkowskega v Čruovicali poštnim kon* I ceptniui vežbenikom v Trstu. Cirilo-Metudov dar. Mjški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu so darovali pod tem j naslovom gg. Ivan Šabec vel posestn i;, Fnn Dol-leuz mestni svet ivalec in dež. poslanec in dr. 8:m n Pritot zdravnik v Trstu po 10 kron, r^leč. . g. Jakob Sila katehet v Trstu, Andrej Mušič in I. Lenassi po 2 kroni, veleč. g. Antou Notar eks« j pozit v Plavijah 4 krone, g. Ivan G rinp mestni svetovalec iu dež. poslanec na Opčinali in Ivan p j 5 kron, Vzorna gospa, Urška in flnancer 4 . krone, F. S. v proslavo prvoobhajancev slovenskih : dne 7. t. m. v župni cerkvi sv. Antona novega 3 krone, veleč, gosp, Ivan Volk župnik v Bazovici 20 kron. Za Cirilo-Metodov dar je sprejela sežanska ! ženska »podružnica sledeče darove : Na svatbi g. Antona Pirjevca in gdč. Tončke [RenČelj-Lahove je nabrala gdč. Milka Lorzi 6 kron 70 stot. Beli medvedi in medvekinje nabrali pri „črnem medvedu* v Ljubljani 5 kron 30 stot., gospa Marija Mahorčič 2 kroni. Nekatera, da ne bi bilo še osem dni „mačka" 1 krono. Kraška Maša v kazen, da se ni udeležila obljubljenega Drenikovega izleta v Ljubljani in g. Ljudevit Dolenc po 1 krono vsak. Duhovne vaje. Škofijski ordinarijat za Trst-Koper pozivlje velečastito dnhovščino na duhovne vaje, ki se bodo vršile v Trstu (v malem semenišču) v dveh dobah : od 16. do 23., od 23. do 28. avgusta. Vsi duhovniki združenih škofij so dolžni udeležiti se teh duhovnih vaj. Kopsrski Italijani so zadovoljni. Dokler je bil g. Mlekuš upraviteljem občine pomjanske, rovali so koperski italijanadi proti njemu dan na dan po židovskih listih tržaških. Potem pa, ko je na tej občini postal vsemogočnim najstrastneji italijanski pristaš, so umolknili .moližani*. Njim je sedaj prav, gospodi na okrajnem glavarstvu v Kopru pa menda — tudi! Ustanovni občni zbor novo ustanovljenega kolesarskega kluoa „Sokol* v Trstu se je vršil dne 10. t. m. ob muogobrojni udeležbi slovanskih ko« lesarjev iz mesta in okolice in osobito iz Barkovelj. Predsednik ustanovnega občnega zbora gosp. Al. Grebene, je dal prečitati (pozdravivši primerno došle kolesarje) klubova pravila in vozni red, katera so bita sprejeta soglasno. Na to se je vršila volitev novega odbora; izvoljeni so bili z vsklikom gg. dr. Josip Abram predsednikom, Vekoslav Grebene podpredsednik, Anton Muha tajnikom, Josip K r a n j c blagajnikom, Nazarij G r i ž o n in Anton Vrabec odbornikoma; namestnikoma: Hrab. Raže m in Franjo M o d i c ; pivgledovalcema računov : Anton T o r o s in Seb. Č e u č u r. Zahvalivši se na to novoizvoljeni predsednik v imenu odbora na izkazani časti, je prosil vse došle kolesaije, naj podpirajo odbor po svojih močeh, da doseže novo ustanovljeni klub svoj namen. Glede letnih doneskov klubov'h udov je na to občni zbor sklenil soglasno, naj znaša letni donesek reduih udov za prvo leto 12 gld. in podpornih udov 2 gld. Kouečuo je zbor vsprejel ua znanje in potrdil določila glede društvene oprave in znamenja, na kar je bilo zborovanje zaključeno. Tudi mi pozdravljamo z veseljem novo slovansko društvo v Trstu ter mu kličemo: vi vat, crescat, floreat 1 Konsumno društvo pri Pobsgih poleg Kopra priredi v nedeljo dne 25. t. m. veliko veselico z godbo, petjem, deklamacijo, igro, srečkanjem in plesom. Na tej veselici bodo sodelovala vsa pevska društva iz vse okolice koperske. Nadejati se je, da slavno občinstvo pribiti od blizu in daleč na to veselico, ter da dokaže, da ve ceniti trudapolno in mr.kepolno boibo neustrašenih Pobežauov ! Dakle due 25. t. m. R Pobegom! Dragi gospodje abiturijenti! Dovršili ste dolgi in težavni tek gimnazijskega učenja in sedaj stojite na razpotju, kjer so Vam odprta različna pota nadaljnjega učenja, nadalnjega truda, katerim pridete do svojega ciija. Večina Vas se posveti študijam na vseučilišču in tu nastopi za Vas zopet nova zapreka, ker so Vam deloma neznani koraki, katere morate storiti, ko pridete na vseučilišče. Akad. tehn. društvo „Triglav* vabi v svoje področje Vas, ki ste namenjeni na vseučilišče v Gradcu. Ono Vam nudi mnogo časopisov v čitalnici in jako bogato knjižnico, tamburaški in pevski klub skrbi za duševni napredek in sabljaški klnb za telesni napredek. Društvo .Triglav" je v Gradcu zbirališče vseh zavednih narodnih slovenskih di- jakov. V njem r,oj d'j.' i skut i- i^i'e t v pridobivajo nega navdih n a in neumorno njegov plodovit duh, dasi je papežu 1 prepovedal zlravnik vsako arpnruo delo. Kakor i običajno vstaja Lev XIII. ob zori, čita sv. pismo, i hodi po hladnem gaju, a za tem opravlja svoje ! tekoča poslr., o katerih mu poroča kardinal Ram« j polla, ter vsprejema cerkven« dostojanstvenike, s : katerimi razpravlja razna cerkvena vprašauja. No« * ben dan ne mine. da bi se ne pogovavjal svojimi prelat o važnih cerkvenih reCeh in tako tudi ; letovišče sv. Očetu ni letovišče v onem pomenu, kakor ga uživ.ijo visoki posvetnjaki. Proti Židom. V Tarnovu v Galiciji so se vršili veliki izgredi. Ker je neki gostilničar- in žga-j njar sleparii vojake, razbili so mu vse posode ter ! ga pretepli. Potem so vojaki napadli več židovskih I prodajalnic, razbili izložbe in okna sinagoge. Na-j padli in pretepli so z bajoueti večŽidov in je luega j cel6 ubili. — No, temu, dasi krutemu činu voja-] štva se ni malo ni čuditi. Ako se pomisli, kako j postopajo židje z vojaštvom v Galiciji, je le čudo, j da se ni že zgodilo več nesreč. Skrajui čas bi bil, j da bi tudi merodajni krogi na Dunaju preprečili i grdi posel iz vestnih .dobrotnikov', kadar so ludje ! v denarnih zadregah. Henri Meilhac, znani francoski libretist, je umrl. Meilhac je bil poznaui libretist Offeubach-ovih operet. V družbi s Hallevy«jem je napisal .Lepo Heleno* .Frou — Frou" (fru —- fru) Cvička in mnogo druzih. Meilhac je bil pravi Parižan iu priljubljen v vseh odličnih krogih parižkih. Proč z ljudmi in živalimi I Človeška veda in umetnost zares napredujeta tako, da ulegueta v nekaterih stoletjih izpodriniti človeka in žival. Komur se zdi, da pretiravamo, pa naj posluša : Stroji so v prvi vrsti izpodrinili lep odstotek človeštva s polja industrije. Vzemimo s imo šivalne stroje, ki so v^eli tisočem zaslužek; potem ; poljedelski stroji, ki so zapodili iz služeb marsikaterega hlapca ali deklo; stroji po tovarnah nadomeščajo na tisoče delavcev. Kaj pa še železnica in brzojav! Ljude, ki so opravljali v miaolib časih službe prenašalcev, so postali odveč, vendar se število ljudi v tem pogledu od daleč ne piibližuje številu konj, katere je zapodil hlapou v krtavo deželo. Ako zasledujemo nadalje na tej poti, nahajamo nebroj iznajdeb, ki so izpodrinile človeka ua različnih strokah včde in umetnosti. A tudi na polju čiste zabave se človek in žival čedalje bolje odtai-četa strojem. Niti omeniti bicikla, ki je tisočem konj in voznikom vzel obstanek, čeravno morda J samo za nekaj časa, — vzemimo elektriko, ki se svojim zmagovaluim nastopom žuga zapoditi vse i v beg. Zdaj je Edison, ta stavni elektrik, izumil način, kako popolnoma ali vsaj po velikem delu nadomestiti igralce. 8 pomočjo fotografa nadome-mešial bode človeški glas in gedbo in 9 pomočjo kinetoskopa — osebe. Kiuetoskop je fotografski aparat, ki meče žive podobe v taki hitroiti pred se, da se vsled te hitrosti vidi oseba v vsem nje-nea kretanji in gibanju. Potemtakem treba postaviti na oder samo Edison ove aparate, pa bo imel človek pred a ,boj igro, kakoreno bo hotel. In naposled ? Naposled ostanejo na svetu sami stroji 1 Ko le-ti preženejo človeka iz vseh njegovih posta« jank, da mu ne bo več obstanka na svetu, igrali bodo »komedijo človeikega življenja" na osamelem zemskem planetu sami stroji, katere je izumel človek, da izpodrine svoj rod. To bi bila velikanska ironija I — No, tako daleč pač ne pride. Korist iznajdb« postane lahko iluzorifina, ako se na mesto iste prodajajo malovredna ponarejanja, kakor se to dogaja nasproti Kathreiner-jevisladnikaviz aromo in ukusom prave bobove kave. Ta ponarejanja so napravljena jednostavno iz sežganega ječmena, ali pa iz navadnega pivnega slada. Zavito v ponare-jane ovitke aii tudi nezavito prodaja se to ponarejeno blago, katero pa ne doseza zaželjenega vspeha, ker ni aa pravega ukusa. Ta vspeh doseza se izključno pri pravi Kathreinerjevi sladni kavi, katero je vedno zahtevati v izvirnih ovitkih pod imenom „Kathreiner". 0 škandalih proti glasbi. Na Dunaju t juniju 1897. Bal sem se že, da bi mi bilo poročati o škandalu proti slovanski glasbi, kateri naj bi se imel vršiti po srčni želji nekaterih pragermanskih listov povodom poslednjega koncerta slovanskega pevskega društva na Dunaju. Bil je tedaj, poleg drugih slovanskih skladb, na programu tudi velik odlomek DvoJakovega sluvečega oratorija „S t a bat mater1 Ta veličastna skladba je Slovencem Že znana iz koncerta „Glrsbene Matice" v Ljubljani; na Dunaju se doslej še ni proizvajala. Prvič je bila provedena v Pragi 1880. Dvorak je sedaj svetovnoznan in pripozuan, tudi na Dunaju ga skoro ni več nobenega filhar m o ničnega koncerta, ki ne bi dor.esel jedue ali druge njegove skladbe. — Tudi .slovansko pevsko društvo" prireja leto za letom koncerte z zgolj ali večinoma s slovanskim programom. Odkod torej bojazen ? Bila je možna jedino v sedanjem p »ličnem p-.-ložaiu ko je jezikovna naredba Z'i ČešKo razburja Nemce, iu ko se ta neumestna razbili jenust na umetni način goji in pospešuj.-. .Deutsche ZJtuug", ki kjer le more, hujska proti SJovauom, ;e doneala k uazuauilu o koncertu poziv na jasen in krepak odgovor v ime ža!ji_ubfti» Ncništva. Kdur puzna nekatere pre-napeteže, zlasti v akadercičnih in uradnih krogih, bi lahko sll^ai, da se ji urtsniči želja. Saj je potreba le par ki ičačnv t a onemogočijo ali vsaj otežkočijo izvršitev koncerta. — No, Dunajčani so dali krepak in odličen odgovor — niso se zmenili za to hujskanje; komur ni bilo mai za umetnijški užitek, se koncerta oi udeležil, a tudi drugim ni kalil veselju in užitka, in tako se je vse izvršilo v najiepšrm redu. Slovani so se med seboj in po svoje nekaljenu divili lepoti svujih glasbenih umotvorov ; kar je p* bil.» nemških slusalc^v, je imelo in vuiilo v koncertu umetnostni užitek iu ne narodne manifestacije. Ta prilika pa naj nam služi, da se spomnimo nekaterih škandalov, ki so se dogajali prilikom glasbenih produkcij. — Dunaj sam je bil že pozo-rišče takemu, iz narodnega sovraštva izvirajočemu škandalu. 1884 jo uprizorilo dvorno operno gledališče Dvufakovo opero: „Selma sedlak", in in tedaj so se u »hujskani tburšiM in drugi pra-germar.i osramotili pred vsem svetom z uprizoritvijo neču^uega šaaudala, ki je imel v posledico, da je bilo odslej to gledališče res zatv»>rjeno vsakemu slovanskemu deln, dokler slovanska umetnost v mednarodni gledališki in glasbeni razstavi 1892 ni slavila svoje velike in odločne zmage. Rossinijeva opera „Seviljski brivec" je svetov-noznano mojetersko delo ; mnogi muzikalni kritiki jo smatrajo za najboljo italijansko komično ©pero. Predstavlja se še danes po vseh odrih, — in vendar je pri prvi predstavi 20. febr. 1816 v Rimu — sijajno propadla in bila povod velikemu škandalu. Komaj se se je prikazal skladatelj v orkestru, da bi dirigiral svoje delo, se je pričel hrušč in trušč, krik in vik, pisk in vrisk. Temu, Rossiaijevih sovražnikov pouzročenema škandalu pred predstavo je pripomoglo tudi med predstavo samo več, od slučaja ali od nasprotnikov pouzročenih nezgod ter mu dujnlo vedno novega netila. Pri Almavivovi podoknici je bila kitara, s katero se je pevec spremljal, razglašena; hotel si jo je ubrati, a pri tem so se mu potrgale strune. Basilio se je, pri-šedfii na oder, spodtaknii;ter telebnil po tleh. Pobil se je do krvi ter si jo je moral med potjo brisati z čela. Pozneje se je prikazala mačka na odru; mijavkala je prestrašena ter tekala sem ter tje. Vse to je bilo občinstvu v smeh; ono ni čulo na godbo in opera je vkljub temu, da so nekatere točke našle , riznaijje, povsem propadla navidezno. (Zvršetek pride.) Različne veati. Dunaj 11. Danes je zboroval shod ustavo-vernih veleposestnikov. Pfltrograd 11. Kralj Siam*ki vrnil se je včeraj iz Moskve v Petrov dvor. S kraljem dospel je tudi prestolonaslednik Siamski. London 11. Listi razpravljajo o brzojavki cesarja Frana Josipa Sultanu. „Times" prinaša članek o istej, v katerem pravijo, da nobena velevlast ni gojila tako trajnega prijateljstva za Turčijo, kakor bas Avstro-Ogersko. Zatorej ima brzojavka sedaj tem večjo važnost in dokazuje, da je Evropa odločena, trmo Turčije zlomiti. New York 11. Tukaj je strašna vročina. Mnogo ljudi umrlo je že in še umirajo od vročine. Paril 11. Listi duuašajo brzojavko Nj. VeJi čanstva Frana Josipa. „Soleil" pravi, da je cesar Fran Josip najmodrejši med živečimi evropskimi vladarji. Cesar Fran Josip je v svoji brzojavki govoril ne samo iz srca vseh evropskih vladarjev marveč iz srca cele Evrope, katera želi miru. Njegove besede na Sultana so razveselile vsa evropska ljudstva. „Gaalois* zlasti povdarja jasno in trezno obliko brzojavke, ki jo dokaz snglašanja med vele-vlastmi. „Republique Francaise" meni, da brzojavka bode Snltanu dokazala, da evropski koncert še ni utihnil. In tako govore vsi drugi listi. Zobobol olajfujejo zobne kapljice lekarja Piocofija v Ljubljani (Dunajaka cesta) katere bo bile odlikovane z Najvifijim priznanjem Nj. c. in k. Vi». prejasne gospe preotolonaslodnico-udovo nad vojvodini o Štefanije Btekleniea velja li0 kr. Trgovinuke brzojavke in Buoimpolta. Ffionioft aajoson 8 63 8 64 Pšanioa si> juli 1H97 —•— do —Oveu aa j. sen —■-.—. — 7f» jesen 6.87 6 89. tCormsu rtv juli 18»7. 4 19 4.20 t'tmuii'a nova od 18 kil. f. 9.45—9.50 od 7;< ilo 9-50 955 80 kil f. 9.60—965., od Si. kil. t. 9*65 9-75 , "1 Hi* tV --.—. ) H'va.ia • - j.f.. « o (ifi C 15 PSenicu: Slabe ponudbe, priniankujo povpraš .njo, — mlačno. Prodalo se je le 6. nvč. c o noj o Vreme : lepo. tzzz- INoriii.iuraul ntadkor for. 11.87'/. do —. No*i po f. 11.62.'/, E&arft, ''i*« Rnntoi jfoifd ><* juli 48.75 november 44.50 mirno. /•V-jniiit, -taulou KMid rtVbi-ajie /,» soptomhor 36.—, za december 37.— »a inarc 37.50. za maj 38.— <«.«•» tajajte sa» tji*i>>«.a) itat;. .... >5.50 46.55 ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Driavna železnica. (Postaja pri sv. Andreji ) Od Hm' 1. maja 1897. ODHOD: «.30 prodp. v Herpoljo, Ljubljano, na Dunaj, v Beljal.. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 4U popol. v Herpese, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj Lokalni vlak ob prazuikih 2.15 popol, v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljano, Divače. 9.45 „ iis Pulja, Rovinja. 1 11.15 „ iz H^rvolj, Ljubljano, Duuaia. J 7.05 popol iz Pulj'a, Rovinja, Ljubljano, Dunaja. 9.45. „ brzovlak is Pulja, Rovinja, Lokalni Tlak ob praznikih: 8.36 popol iz. Divače. ieleinloa (Postaja južno žuleinice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD, brzovlak na Dunaj, zvezn x Reko. brzovlak v Nabreiino, Benetke, Rim. omnibua v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. poStni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zajrebom omnibus v Kormin. omnibua v Nabreiino, Videm, Rim. poštni vlak na Dunaj, xveza z Reko. brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko brzovlak v Kormin. mešani vlak v Nabreiino, Videm, Rim. mešani vlak do MurzzuschlagH. Lokalna vlaka ob praznikih, v Gorico, Kormin, čorvinjan. v Nabreiino. Tedenski vlak: (sreda) ekspres v Ostende. DOHOD: predp. mešani vlak ii Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nahr^ina. „ brzovlak iz Kormin a, „ brzovlak i Dunaja. „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. „ brzovlak ii Rima, Benetk. „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabreiine popol. poštni vlak s Dunaja. w oninibus iz Verone, Kormina, Nabreiino. „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabreiine; — „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. Lokalna vlaka ob praznikih, popol. z Nnbreiine. p iz Kermtna,Gorice, Oervinjan. Tedenski vlak. 9.— predp. (nroda) ekspres iz Ostende. Triku« oene (Cene se razumelo na debelo In a carino vred.) Domači pridelki. 7.45 predp 8.95 „ 9.- . 9.55 „ 12.50 popol 4.40 „ 6.25 „ 8.06 „ 805 „ 8.45 ,, 10.- „ 2— „ 4.25 „ 7.50 popol 6.55 7.30 8.35 9.25 10.25 10.37 11.20 5.40 7.45 8.30 8.66 10.50 11.26 Hiol: Koks........ Mandoloni...... sveti oru deSi..... temnorudeči..... kanarček ...... bohinjski...... beli veliki...... „ mali...... zeleni, dolgi ..... „ okrogli..... mešani hrvatski . . . „ štajerski . . . Maslo fino Štajersko .... Ječmen št. 10....... n »....... „ 8....... Zeljo kranjsko....... Bepa „ ....... Krompir, ..... Proao kranjsko....... Leča, kTanjska....... a ceh ogerski....... Maet ........ Kava Moooa........ Coylon Plant. fina . . . . Pori...... Portoriooo...... Java Malaii£..... Guatomala...... Han Domina ..... Mfiinbar Plant..... „ lmtivo..... Laguayra Plant .... „ uativo .... 3antos fini ...... „ srednje fini , . . „ srednji..... „ ordinar ..... IMo oprani ...... „ nitjfiniji...... „ srednji ...... Slvdkor Centrifugal I. vrste . Cnnoas*£ ...... v glavah ...... razkosani ..... Rlž italijanski fini..... n srednji .... Japan fini ...... „ srednji..... Raugoon extra...... I....... II. . . . • . . Petrolej luski v sodih .... v zabojih od29 kil. Olje italijansko najfineji . . . „ srodnjofln o . . bombažno, umerili. . . dalmatinsko...... Limoni Mosinski ..... Pomarančo „ ..... Hffar.didjnl Dalmatinski! , Mari . , f Pinjoli ......... Rožiči Dalmatinski novi . . . PuljcAki...... . w .okvo Pul ješku ..... Grške v veucib, 5 ^'tanine ....... Varcperli ....... 0'V.be ........ Modra galica ..... . . . ar. luje velikosti . „ veliko . , . . . , mute...... Slaniki v velikih sodih . . . Ona od for. do for. 100 K. 13.— — r 6.75 irr n ~ • ■ 7.-- 8— Žveplo t« r 7.75 8.- n n 5! 25 — n ff.7!; —,— » 65. - 70-— n 9.25 —.— • 11.25 — n « 12.- n za,—• * 9,- r> r 56!— 58!— n 49.— 50. — n 150. 152.- 170. - 171. — IV 180 - 182.—• h 154.— 156.— 130.- 132.- n 127.— 128.— w •i n 134- — 136— n n 108!" 109" — 103.— 105-- u 95.,- 96.— n 88,— 89.— r n 106.— 1 08- n 97.— 98.— n 33.75 34.— 9] 35.50 36.— n 3«.— 36.50 y> 36.25 36.50 ii 94.50 25.— M 24.- — .— m 17.— —.— »j 16.50 —.— n 13.50 18.75 1950 12.76 n 10.25 10.05 15.60 15.75 6.50 5.60 v 09.— 63 — n 58.- 57 — 28 - 29.— n 31 — 32.— 8.- 5.— zaboj 4.- 5.— 100 K. 58 60.— 06. 66 — 87.--- 89.— . 7.75 8.— n n -.— n n 31.— 32.— » 24.— — M • c 47.— n n — - 5.90 — ^ODarna feoles „^(liria44 Via dollo llonuoli« 14-16. filijali«, a, Corso 4. v Gorici. Velika zaloga šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje. Izdelovatelja železnih matrac. — Zaloga lovskih pušk, revolverjev in nabitkov. itd. Prevzemajo se poprave ttlov io šivalnih strojev po zmerni ceni. Lastnik kunsoroii lista .Edinost'. Tzdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.