Goriške vesti. —g— Iz Komna smo prejeli odgovor dopisniku v 1. let. št. .Edinosti". Menda kot ndvoletno voščilo je priobčil neki dopisoik sledpče v 1. štev. tržaške BEiinosti": — nUčit. Tovariš" od dne 23. t. m. prinaša pod naslovom BLepa kn.jiga1' izpod ppresa g A. Lebana, u č i t e I j a v Komuu, članek, o katerem uočemo trditi, da bi dp bil zanimir, če bi le bil za slovenskpga čitatelja bolj — umljiv. članek vsebuje namreč, pičlo šteto, najmaDJe sto in petdeset vrst nfmškega besedila. Vsa čast sicer pred ^rešppktom", ki ga iraa g. pisatelj nasproti preblaženi in vseizveličani germanščini, ali vprašamo : čemu ni omenjenega (lanka sploh poslal kakšnemu neraškemu lhtu, a ne glasilu lugoslovauskega učiteljstva?! Žal Dam je sieer, da je moral ra^no BUč Tovariš" sesti na te nemčurske limanice, na katere je (če se ne motimo,) pred leti sela tudi Daša ^Edinost", ki je pa vsaj v oklftpih podala prevod teh nemških noc7irkov". Zasledovali smo sicer ž« često to nbo)ezeuu omenjeofga čhukarja v našem slovenskem stanovskem glasilu, ali v božični številki je ta BLebanizem" dosegel s?oj višek, a uparao, da tudi svoj — korjpc. Izgled člaukarja, kakor vsi slabi izgledi, je našel tudi že posoemalca. V isti številki BUč. Tovariša" podaja namreč neki drugi člankar kar bogatih petindvajset vrst puhle, neukusne in najslabše nemške Blirike". Vsak izgovor je neopravičen! Mi namreč res ne moremo verieti, d a b i s e b e s e d kakor rdfUtlich, gefallig in gelaufig" (jasuo, prikupljivo in tekoče) ter 8 1 i 6 n i h, trdo glasečih se besednih zvez ne moglo prevesti v naš najkrasnejši, bhgodoneči, nam najbolj uinljivi in iz dua srca Ijubljeni slovenski jezik ! Kdor tega ne obvladuje v taki meri, da bi prevedel par nemških stavkov, ali kdor noče tega storiti, in bodi tudi iz same komodnosti, naj opusti dopisovanje v slovenske liste! S takim in sličnim nLebanizmom" pa naj uaši slov. časopisi enkrat za vselej obračunajo! Tako se nam drugorodei ne bodo Hmpjali. Najprej mu izražam tem potom srčno hvalo, da me je degrediralza nu 6 i- t e 1 j a", četudi prav dobro vč, da spm že 31 let nadučitelj in voditelj štirirazreduiee, odnosno pntrazrednice. Nadalje bodi omenjeno dopisuiku, da ,je BU. Tovariš"1 namenjeu učiteljstvu, t. j. o rn i k a n i m 1 j u d e m, ki bi morali vsaj toliko nemščiae uraeti, da bi znali, kaj poraenijo nem-ki Bocvirkiu, zakaj v nasprotuem slučaju bi bil g. ureduik prevajal nemške „0 c v i r k e" in jih podal v okl^pih.*) — To je tudi storila BEdinost" svoječasno, znajoč, da je list pisaa tudi za preproste Ijudi. — Z BLebauizmom" naj se pa dopisnik ue šali, zakaj rodovinaf Valentin, f Avgust, Anton in Janko Leban še vedno kaj veljajo med učiteljstvc m. — Dopisnik je tudi ves vnet za uaš rnajkrasnejši, blagodonpči jezik". Pray! Zakaj pa to ne uvažuje? Ako bi bil čital ia uvaževal Tominškov BA n t i b ar b a r us", bi rnoral vedeti, da je res barbarizem pisati: BMi namreč ne morerno verjpti, d a b i a e b e s e d . . . ter sličnih, trdo se glasečih besednih zrez ne moglo preve^ti..." Edioo pranlno bi se glasilo: Mi namreč res ne moremo verjeti, da bi besed . . . in sličnih, trdo se gla^ečih besedoih zvez ne mogli prevesti. . ." Tedaj sofistični kritikaster : Hic Rhodus, hie salta! — Na eventualne odgovore brez podpisa — ne odgovorim več. — Ako je dopisuik možak, naj se podpiše, kakor se podpišem jaz. A n t o n Leban, nadučitelj. *) Tega Sasa nai urednik nima. Ured.