Izhajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne..— Posamezne številke 10 v. Po pošti se list ne po.>i; a
MIL
Določitev začasne mej« med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo
Na okrajnem glavarstva v Mariboru se je v pondeljek, dne 10. februarja vršilo po svetovanje glede določitve začasne meje med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo od Spilja do ogrske meje. Francoski major Montegu je bil poslan, da sporazumno s Slovenc in Nemci začasno dolori meje, da se na ta način napravi konec spopadom med nemškimi in jugoslovanskimi četami. Posvetovanj so m udrle žili; franoski major Montegu s svojim pri boònikoro, general Maister, generalštaboi. štf luajor Ankerst, zastopnik dtž lae vlade v Liubljani tir. Gregor Žerjav, okrajni glavar dr. Lnjnšič, zastopnik S O' enee v dr. Rosna, ter nemški zastopniki; dež,, glavar, pl Kaan, pek. kovnik Luntze, dr. Kamniker u Radgone in dr. B~edmann iz Obrajne kot odposlanec rem ških kmetskih občin na črti Špilie— Radgona Tolmači so bili trije, med njirni mariborski odvetnik' dr. Rapoc.
Pogajanja so se vršila pondeljek popoldne do 9. ure ponoči. Za čttd ŠpUjt-—Ogrska meja se je dosegel sporazum. Radgona, Cmurek in Špilje ostane v naši posesti. Jugoslovanska demarkacijska črta teče večinoma ob železnici Spilje—Radgona, nemška pa več kilometrov zadaj po nemškem ozemlju. Med nato in nemško demarkacijsko črto je takozvana nevtralna zona, katere ne smejo prekoračiti ne jugoslo vanske- in ne nemške čete. Železnica S -lije— Radgona bo v naši oliasti Podrobnosti se še določijo v seji. ki se nadaljujejo danes, tort k popoldne. -
Pogajanja so se vriila tudi ?.a določite? začasne meje Spilje—-Lučane—koroška meja. Sporazum se je sinoči dosegel v toliko, da bi šla naša demarkacijska črta med Spiljem in Ernovžem mimo Gomilice, nad' Lučanami ia čez Kaplo dalje protf Koroški Pogajanja so so se sinoči razbila ker je deželni glavar pl. Kaan glede žabo in ga dela začasne meje stavil za Jugoslovane nesprejemljive pogoje.
Ko je Kliff oko'.i 9 nre padel v omedlevico, «o se pogajanja prekinila in se nadaljujejo danes popoldne. Kaan se je p moči odpeljal v Gradec, odkoder p :p“lje k danas ijim pjsveto-v atijem se Ressel na, R ntelena in se enega vojaškega zastopnika. Dr. Broimaun, pa se je odpel al v radgonsko okolico, da informira poveljnike nemških tolp o položaju.
„Slov. Go*podar“ bo jutri prinesel podrobno poreč lo o k učnem izidu posvetovanj.
Ne mci kršili premirje.
Kij ob ten u da je bilo med jugoslovanskimi ’elani jo nemškimi tolpami na črti S idje ~ Rad gora sklenjeno premirje, so nemške cete dne 9. f b*, »e skošsie približati Radgoni. S svojim na stopom so tt rej kršile premirje in pokazale,'da ni Nemcem popolnoma nič zaupati.
Ame.irlk.asci vezi jo živila za Češko.
V poaddjek, dne 10. februarja je döspe’a p.sebna ameriška kom sija v Mar bor, da iz-posluje prost, in neoviran prevoz 50.000 t >u živil iz Amerike preko Špilja na češko. Naši vojaški n civilni zastopniki so zagotovili. Ame-rikancey da jamčijo za redni prevoz po vsem našem ozemlja Amerikanci so se zahvalili našim zastopnikom in so obljubili, da bodo poslali prav kmalu tudi v n:,še obmejne kraje dovolj živil: riža, kave, moke, mesa, soli, petroleja ia blaga za obleko. Amerika ima že vse pripravljeno. Le malo je Še treba potrpeti. | -Nemški zastopniki, njim na čelu nemški deželni glavar dr. pl. Kaan, pa niso kazali Arne-rikancem tiste pripravljenosti in so Še le pozneje dovolili prost prevoz živil za čehe skozi nemško Štaje rko. — Opoldne je ameriški polkovnik, ki je vodil, komisijo, povabil vse vojaške in civilne zastopoìke na obed v kolodvorsko restavracijo Obed so pripravile ame rikanske kuharice iz ameriških živil, katerih vozijo Amerikanci do vol, s seboj. — Politične razprave, t j o demakaeijski črti od Špilja do Radgone, na Amerikaa *i niso udeleževali. Na Dunaja pričakuje Amerik ance zasl
ö«ho slovaške države Tuaar, <ia pr. vzame pri peljana am^ iška živi!a ra č he.
Od Krkonoš do Soluna.
Iz Pariza se dne 6. februarja poroča:
Zastopniki petih velesil so razpravljali z dr Krama)rem in dr. Benešem g'ede zahtev Cebo Slo vakov. ki zahtevajo državo, ki bi obsegala meje prejšnjega češkega kraljestva s približno IB milijoni prebivalcev. Zahtevajo tudi poprave meje ua o zemlja Gn üods do Postarne ob mžjeavstrijsko mo ravpki meji. Kcnečno so zahtevali, da bi njihova državo mejila ob Jugoslavijo, ker bi bili na ta Da Cin Nemci odrezani na vzhoda. Od Ktkocoš do Solana se mora raztezati država Čeho Slovakov in Jugoslavije.
Razne norie e»
Maribor ostane slovenski! Začasna mej? med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo je severno od Mo re Spilje in Radgona ostaneta v naši posesti. O Maribora pa se pri pogajanjih niti govorilo ni. S čim se bodo neki še sedai tolažili Nemci? Do Ma. ribora in ozenlja med Dravo in Muro nimajo Nemci nobenih pravic!
Dr. Mravlagg» dr. Orosel in drogi mariborski vsenen ški velik» št so snoči čakali glavarja pl Ksana. da jim poroča o uspeha pogajanj glede demarkacijske črte. Ko so izvedeli, da to začasna meja Šla celo severno od Mire, so žalostio zani javkali.
Prehitro veselje! Kakor znano, se je zbralo pssriborsko nen škut&rstvo dne 27. prosinca v *e Jikem Število, da pozdravi Amerikance vendar na tihi^n so pa opali, da je to njih orrešilni o an. In med temi, oziroma tem nasproti hitela je iodi že na nekega paznika mariborske je nišnire, katera je bila tako navdušena, da se je izrazila na alici: »Gl&uben Sie noch immer nicht, dass Marburg dentscb ist und auch bleibt, wenn Sie das nicht glaoben, verstehen Sie nichts« (»Kaj še vedno ne verjamete, da je Maribor nemški iot lodi ostane, Če tega ne verjamete, potem nič ne zastopite «) Navdušen je za n en ški Maribor je pri tej gospej najbrž zavoljo tega tako, ker se je med Slovenci že pokajzala priljubljenost spreobrnjencev, katerih ne najdemo ravno v premajhnem število. Seveda vsi takšni so se dne S7. prosinca ob 1. ari pop. oddahnili, ali za koliko časa? Zato, somišljeniki, ostanimo zvesti slovenskemu Maribora!
Jamrovci. Zadnjič je »Straža« dobro zadela, ko imenoje tarnače, ki vedno stokajo in jadikajejo za slovensko stvar, pa pri tem drže roke križem,
> jam r ovce.« Ljudje, ako vam je slovenska stvar na srca ležeča, tedaj je vaša dolžnost da za njo tadi nekaj storile. Vsak nekaj, oblast ludi ne va vsega in ne more vse sama urediti, »ko se ji no pomaga in se jo posti v nevednosti. Oblastem bi pa svetovali, da se ozira in posloša ljudi, ki raz mere poznajo in njib značaj jamči za resničnost izjave. Ne gre vse po enem kopita in vsako pravilo ima svoje izjeme.
Kaši SHS uradniki. Občinstvo splošno opaža, di uradniki najsibo železn Ški ali poštni, niso do*
s edo! v rabi slovenskega jez; k? pri s-oj m poslovanja. Bojjjo se zamere pr a kah, z^u> $mvori jo v nemšk.-m jezika će stručka to boč*. tränke znajo, tudi v Maribora, po večin«, m* »itvenski pa ker so uradniki popustljivi se drži)« staro nemške n* vi de. Mislimo, da bi bilo edino pravilno in neopravičljivo, če so uradniki orzimi takrat, če st-ahka izjavi da ne zna slovenski. Si. er pa ideja napisa »Tukaj se govori le sloven «ki« ni napačna in bi ga bilo treba tepida dežni.
Govorite vedno in povsod slovenski! Tako se piše dan za dnem, po vseh čas j piših. Maogo se je v Maribora že n» boljše obrnilo; pa bilo bi še lahko boljše, če bi se tudi n erodajni činitelji posluževali na javnih prostorih le slovenščini. Nič pa ne dine Človeka tako neprijetno, če sreča čast Dika v lični jngoslovanski (srbski) ‘uniformi v spremstvu kake nemške »frajle«. Kakor studenec žnbori tok blažene nemščine; eden hoče dragega pr«kositi, la to ni eden slučaj. Torej bodimo tudi v tem malo bolj dosledni
Kako so Nemci pobirali podpise? Kako so Nem ci pri nas na Štajerskem pobirali podpisp za ame riško kcmisijo, smo že povedali; šli so namreč od vasi do va*i in od hiše do biše t<*r na različne na tke ljudstvo osleparili za pod issne. Na Rmoš kem so pa Ntmri pri pobiranja podpisov postopali bclj enostavno: Šli so v vas, popisali vse prebival ce,'seveda tudi vse Š'pvence ter enostavno oz n a čili vse prebivalce za Nemce. Slovetce pa, ki žo pobrali ? odpise za Jugoslavijo, so kar vtaknili v zancr Vspth, ki ga Kpđo Nemci ir» eli s ta*àcini nabiranje m podpise v, pi bo kazen, ki končno za dene v«e gHjnfe.
Ravnateljstvo državnih žtternic SHS*v Ljubija'i razpisuje mesta železniških zoravnitov za 'tžsžrv' niške c kraje Celje, Šoštanj in Sio* eojgridec. O šegi zdravstvenih okrajev io siužomi prejem»i zdravnikov ostanejo začasi o neispremeajeni. Pra vilno kolekevane in opremljene prošnje je viižsti do 15. februarja 1919 pr« ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani.
Maribor. Medni gospodarski orad naznanja: Okoliš štev. 1 se razpusti in se tisti »testni deli, ki so bili do deljeni temu okoliša* porazdelijo sle deče: Mestni park, Ftrdimndova ulica, Park ulica in Tegetthoff j v trg se dodelijo okoliša štev. 6; Bismarckova in Elz&betina cesta k okoliša 18, Cvetljična ulica brez hišne štev. 29 k okoliša 10, Grajska ulica, izvgemši hišne štev. 13 in 14 k o* kolifu 9,- pod okoliš štev. 2 pridejo Brandis ulica, Branagasse, Grajski trg, Stolni trg štev. 17, Marijina ulica. Ztfijin trg in Viktringhofova ulica štev. 1; Goethejeva ulica, Reiserjtva cesta in Tegetthoffova cesta štev. 1 in 13 pridejo pod okoliš 11; Scbmiderer ulica št. 26 pride pod okoliš 2; pod ckoliš 19 pa pridejc : Kaiserfeldgasse in Quergasse; iz okoliša 11 se izločijo in dodelijo okoliša št. 13: Domkogel-, Gaswerk , Kriehuber , Schlachtruf, Poff, Ueberfuhr in Mellingerstrasee. Stranke teh mestnih delov morajo morajo svoje družinske nakupovalne karte v svrho popravka predložiti pisarni za izdajo krušnih kart.