Ferdinand Juvanec. Z veseljem pišem sledeče vrstice, ki so nainen.iene skromnemu, a zaslužnemu lovarišu, k.njesovi 501etnici. katero je nraznoval 3. aprila. Danes živimo v času bobnečih reklam, frazcrstva in. umetniških frizui, zato ni čudno, da ie ostalo niegovo delovanje šir.ienni občinstvu kolikortoliko neznano. Že dolgo, p&edno sem ga osebno poznal, jc zbudil moio pozornost. ker sem ga ooazil skoro pri vsakem ljubljanskem koncertu. Čutil sern, da Ka vodi v koncertno dvorano ljubezen do slasbc. zlasti ker sem ga videl pozneje tudi med Matičnim zborom. A šele, ko so f<a ob izva.ian.iu njegove pesmi »Slovenska zemlja« (na koncertu »Glasbene Matice«) prisilili pevci. d^. se je zahvalil občinstvu za buren aplavž, sem vedel, da Je to Juvanec. Kar poznam njegovih skladb. (Pa|tir, Rožmarin, Rožici. Slovenska zemP.ia, Na goro i. dr.) se vse odlikujejo po |Pristni narodni melodiki. Njegoveea Patiria (odlikovana skladba) sm.o morali |*a neki veselici v tržaški okolicl. kar dva^rat ponoviti. Kadar zahteva ponovitev ''estna publika. ni to najboliše znamenie skladbo. kadar io zahteva pa kmeti^o Ijudstvo, ie to dokaz, da je prišla iz srca. V tem oz^iru mi ie poslušalec z dežele ljubši od mestne.sja, kakor mi ie ljubša l.iudska pesem od" operetnega šl.ageria. Kako so bili priljubljeni njegovi zbori, dokazuje tudi to. da si ie zbral »Slavec« njeaov Rožmarin za slavnostni koncert na Žofinu v Pragi, (ob 501etnici pevskega društva »Hlahol« v maju 1911). Najbo.ljše ie pogodil značaj njegovih pesrni dr. Gojmir Krek, ki ie zapisal k skladbi »Izgublieni cvet« (tiskani v »Novih Akordih«) sledečo oceno: »Tudi Juvanec ie radostjiega srca dal. kar mu ie nežna njegova fantaziia narekovala in nastal je ljubki mešarii zbor »Izgubljeni cvet« skromen a srčkan, prava ossem za petje, (kar v sedanjih časih ni tautologija). Te besede drja. Kreka. našega najboljšega glasbenega kritika in esteta. se mi zdijo prikladne, tudi za ostale Juvančeve skladbe. Iz vseh diha nekaj nežnega in vse so, navzlic svoii priprostosti, vendar občutene in naše. Med vojno je bilo. Leden dež je padal, ko smo se vedrili proti večeru v neki tirolski vasi. Mimo so se vlekli voiaki in so tiho odhajali. bogvekam. po blatni cesti. Ušesom nisem veriel. ko sem zaslišal med trudnimi koraki zvoke gosli. In glej! ta_m v zadnji .yrsti koraka goslač, težko obložen, križem čez hrbet puško in igra, navzlic nerodni opremi in dežju. da ie veselje. Bližnje vrste so stopale živahnejše in semtertie se je slišalo. kako je skušal eden ali drugi intonirati pesem z Sfoslačem. Mož ie bil mogoče cigan, a vendar pravi, pristni muzikant, ki ne more živeti brez elasbe, kakor ne riba brez vode. Ta prizor mi ie prišel na um, ko sem se seznanil z delovanjem tov. Juvanca. Kakšne ovire ie moral premagati. ko je ustanovil v Postojni, razen pevskega zbora. salonski orkester? Še pomnim, koliko smo se trudili v Trstu. predno smo sestavili skromen orkester. ko vendar razDolaga Trst z yeč glasbeniki kot Postojna. Od znancev sem slišal. da ie njegov orkester prav dobro uspeval. od našega tesra ne bj mogel trditi. Koma.i se ie preselil ob preobratu v Ljubliano. je že zasnoval zbor liublianskega učiteljskega društva, še težavnejše. deLo kot prejšnje. (Tovariši na.i mi oprostijo!) In kar se mi 1e zdelo nemogoče. se mu ie posrečilo. NastoDil ie z zborom y Ljubljani, v Beogradu in tiapravil z njim turnejo po Spodnie-m Štaiejskem in po Pre.kmurju. To ie mogoCie doseči le s trdno voljo, s požrtvovalnostio in s smotrenim delom. Dirigentovo delo ie nehvaležno. motroče nehvaležnejše kakor pevčevo. Trud celega leta ie združen včasih v enem večeru in uspeh ie žalibog v.ečkrat odvisenod srečne.ea slučaja. Ve_m., da je lebdeltov. Juvancu. ob ustanovitvi zbora J.iub-ljanskega jjčiteljskega društva. predočmi zbor Moravskih učiteliev in da ni še dosegel cilja, katerega si ie zastavil. A kaj zato? Vsadil je idejo, ki vzklije prej! alj slei in težji ko ie porod, krepkejše bo deta. Končuiem. Žal mi nedostaje časa. da bi od vseli strani osvetlil delovan.ie iubilanta. tudi nisem utegnil zbrati vsega materiala, da bi mogel oceniti njegovo delo kpt .sdasbenika. Kar sem pa zapisal, mi ie prišlo iz srca. kakor mi prihaia iz srca tudi želja: Na mnoga leta! Ado Gg.