Venceslav Winkler Romanje zlatega Jezuščka Legenda v treh liejanjUi. Osebe: JezušČek Drago Tone Lojze Stanko Gospod Frenk doris Mihec France Janez Peter Drejček Mirko PRVO DEJANJE. (Godi se na predmestni ulici. Na levi in desni nizke hiše. Cesta v ozadju zavija na desno. Proti večeru.) (Otroci so na eesti. Stoje v dveh gručah. Na levi strani ulice so Peter, Tone, Mihec in Drejček, na deani strani Lojze, France, Mirko, Jauez in Stanko. Lahko je še vec otrok na vsaki strani. \si imajo v rokah palice ali kaj drugega. Gledajo ee srdito in se prerivajo.) Peter (vihti palico): Kar sem, če imate korajŽo! lone, Miha. Drejček (pritrjujejo): Le sem, le sem! L o j z e : Z vaiui se ne bomo tepli. France: Anipak bojimo se vae ue. 7 o n e : Kako, če se ne upate aem. France : Nočemo, nočemo! . Toue, Mibec, Drejček: Bojite se, bojite se! Franee: Čakajte! (Hoče stopiti k njim.) Lo j ze (ga prime za ramena): Pusti jih! Ne smt'Š se tepsti. Fraace (se obotavlja): Zakaj ne? Ko pa izzivajo! Lojze: Naj! Bodo Že uebali. K hisam sedimo. {Lojze, France, Mirko, Janez in Stanko se umaknejo k hišam in poseclejo po pragili in po tleb.) Peter (tovariŠem): Bojijo se pa Je! Kar iukaj sedimo na tla, da ne bodo rekli, da «ino zbežali. Tone: Kako bodo rekli, saj so oui prvi odšli. (Sedajo na t!a. Nekaj časa inir. Pri obeh skupmah govore sami zase.) Lojze (se zbudi Čez nekaj časa): Zakaj nas bi pa radi iiabili? Kaj smo vam pa naredili? T o n e : Nič, hobo! France: Povej, kaj! P e t e r : Nit in to je Usto. Taki cartanci ste kot punčke. še rabutat nočete iti z nami. Vsakega človeka se ustrašite, zajČki! L o j z e : Krasi hodite. T o ii e : Če smo laČni, ni greh. France : Greh je zmeraj. Peter: Umreti od lakote je tudi gTeb. France (počasi, zainišljeuo): Saj niste še tako lačni. Tone: Danes ravuo jie, vcasih pa. Lojze: Saj smo mi tudi, a ne gremo, Peter (zamahne z rako in sede k svojim); Ko ste pa neumni. France (mu obrue hrbet): Vsak po svoje. Kar ni prav, je greli. T o n e : Vse ne. Ti bi pred hlebom kruha od lakoie umrl, če bi ne bil tvoj. ]az ne bi. K r u n c e (ekomigne z rameni iii sede tiho na prag). Peler : Pusti pobožnjaka. Tone! Rožni venec jim prmesimo. če ima kdo katerega, da bodo molili. ko drugega ne znajo. L o j z e : Tudi molitev je dobra. Frauce: Boljša je kot rabutauje. P e t e r : Naš ata so rekli, da bi bilo treba vse take, kot ste vi, zapoditi iz Tesne ulice. Potem bi bilo dobro. Samo kvarite ljutli s svojim jokanjem. Toue: Res so rekli. Proč naj bi šli. I Jjojzc (se smeje): Kam naj bi Šli? Tukaj smo doma. L-& i h e c : Če ste res? ¦Uirko (pokoneu): Zakaj pa ne? WK i h e c : S kmetov ste prisli. Sama ponižnost se vas drži. Hi rko: Kdaj smo prisli? Tukaj smo doma. Hih ec : Ni res. Samo mi smo tukaj doma. Vi ste se pa priklatili odnekod. Hf Aia so povedali. ^Bf a 11 e 7. : In kaj ipotem, če smo se res? PriŠli smo in zdaj bomo zmeraj tu Hf ostali. Zdaj se ne splača več govoriti. Kar pustite nae. ^¦Cone: Odkoder ste prišli. tja pojdite. Hojze: Kar sedirno, kaj bi poslušali. Bone : ImaŠ prav. Ušesa vas bolijo. Vrance : Težko se je s kamnom ]>ogovarjati. (Sedajo.) Veter: SeTeda. lahko ti na glavo pade. Krance: Moja glava je trda, Morebiti bi se kajnen poprej razbiJ kot P glava. LTone: E, tudi kamenje je trdo. w&A i r k o , Janez in S t a n k o {začno polglasno peti ueko pesein). ^Keler: Že spet godrnjate. ^KJrejček: Samo jokali bi. H^Iihec: ln sauie tnke pojete, da bi moral kapo vzeti z glave, pokrižati Ht se in moliti. ¦531 a ii k o (neha peti): Vsaka pesem je lepa. (Poje naprej.) ¦ (Obe gruči soflita in poslušata pesein.) KT o ii e (ko koiičuje): To iu aič! Biance (skoci pokoncu): Lc kakšno bi radi? Bone fpočasi vstane): Tako, da bi bila lepa. Vrance (jezen): Kakšna je Jepa? Ko n e : Taka, da bi lahko zaplesali. Da bi nas kar vzdignila, čeprav se-^K dimo. da bi nam korajžo dala. Tako zapojte. da se bo Tes svet stresel, ^H ko jo bo slišal. Biajife {seda pocasi): Tako... Zapojte jo vi, če jo znate. Bone: Znamo. Fantje, dajmo! ^v.eter : Katero? ^Boue (sede ined uje): O zetenem drevesu. Tisto. ki jo vaš oče poje. ^^Kikec {izvleče orglice): Pa dajmo! HoAe, Peter, Mihec, Drejček (pojo): ^H Zeleno, zeleno drevo ^Mj bo zrasJo pod rdeče nebo. ^B Ldari, udari, moj brat, ^¦r orlgrnil boš srečuo pomlud. Hrance (ko odpojejo): Lepo je že. Ampak so še lepše pesmi na svetu. ^Kj Samo mi jih ne znamo. ^Beter (ostro): Ta je najlepša. ^Bf (Nadaljevanje.)