* #
Moderna bioetika — ciljam na v akademskem smislu prevladujo~o, izrazito
sekularizirano verzijo - je pri nas relativno slabo poznana, lahko bi celo rekli, da
skoraj neopazna. Zato je za za~etek nujna podrobnejša opredelitev tega razmeroma
ve~plastnega pojma, sploh ker je treba prepoznati in prepre~iti vsako manipulacijo s
selektivnim in motiviranim trganjem idej iz specifike nekega drugega konteksta ter
njihovega presajanja v naš prostor.
Izraz bioetika je leta 1970 skoval ameriški biolog in profesor onkologije Van
Rensselaer Potter z namenom, da bi osnoval novo vedo, ki bi povezovala znanost o
`ivljenju z eti~nimi vrednotami in moralno-razumskimi na~eli. Izraz je uporabil v
širšem pomenu, nova veda naj bi zaobsegala precej širši repertoar eti~nih dilem kot le
medicinske. Potter je na~rtoval, da bi se bioetika ukvarjala tudi z ekološkimi proble-
mi, porajajo~imi v stiku ~loveka s celotno biosfero. Ta izvorna definicija pa je v praksi
vse do nedavnega ostala nekako marginalizirana in prete`no nerealizirana, sploh iz-
ven ZDA. Bioetika je namre~ pod vplivom sodelavcev leta 1971 ustanovljenega in nato
vseskozi na tem podro~ju vodilnega Kennedy-jevega inštituta univerze Georgetown v
Washingtonu (s polnim imenom “Institute for the Study of Human Reproduction
and Bioethics”) postala skoraj sinonim za (bio)medicinsko etiko. Zamišljena je bila
kot medicinska etika “nove” medicine oziroma “nova” medicinska etika.
Pri bioetiki gre za nov fenomen le na videz. Na videz zato, ker bi bistveno “no-
vost” bioetike lahko priznali le njeni ameriški oz. anglosaksonski razli~ici. Pri njenih
za~etkih koncem 60-ih in v za~etku 70-ih let 20. stoletja je namre~ pri razreševanju
eti~nih dilem, ki jih je za~ela mno`i~no proizvajati nova medicina in postmoderna dru`ba,
tam prišlo do bistvenega preloma s “staro” medicinsko etiko. Po drugi strani pa bi za
celinsko Evropo (sploh za neprotestantsko), še precej la`je pa za ostali svet, lahko rekli, da
je bioetika v veliki meri — ~e sploh - postala le krovni pojem za etiko na podro~ju biome-
dicine, ki ni do`ivela “anglosaksonskih” pretresov. Zato je mogo~e trditi, da je bioetika
(še vedno, ~eprav globalizacija stvari do neke mere spreminja) izrazito “ameriški feno-
men”. Albert Jonsen, vodilni zgodovinar bioetike, govori o bioetiki kot produktu ame-
riškega etosa — za slednjega je zna~ilen individualizem, razumskost, iskanje konsenza,
vsekakor tudi izrazita sekularizacija. Daniel Callahan, eden vodlinih bioetikov, doda-
ja, da je bilo prosperiranje bioetike v preteklih desetletjih posledica sovpadanja glavnih
na~el bioetike s prepri~anji politi~nega liberalizma (vladajo~ih) izobra`enih slojev v ZDA.
Kot taka je bioetika precej neuporabna (ali celo nasprotna) vsaj tretjemu svetu, ~e `e ne
tudi ve~jemu delu Evrope. Jasen dokaz anglosaksonskosti je tudi precejšnja (popolna?)
prevlada akademskih objav angleško govore~ih avtorjev na podro~ju bioetike, ki ve~ino-
ma delujejo na za evropske pojme izjemno razvitih akademskih centrih za bioetiko, za
katere je zna~ilen predvsem skrajno sistemati~en pristop k bioetiki.
)

O eti~nosti bioetike

	


	
)

Pri nas, kot v drugih okoliških dr`avah kontinentalne Evrope, je poudarek na
evoluciji tradicionalnega medicinsko-eti~nega modela, ki je brez posebnega hrupa sproti
vklju~eval tudi precej novosti, ki jih prinaša bioetika. Evropa je s tem ubrala bolj
preudarno in do moralne tradicije bolj spoštljivo pot. Seveda je tudi pri nas govora o
bioetiki, vendar to ne more pomeniti nekakšne nekriti~ne “transplantacije” anglosak-
sonskega modela bioetike, pa~ pa je pri nas z bioetiko mišljen bolj krovni pojem za
tisto, kar pri nas obstaja na tem podro~ju. La`en je zato vtis, ki ga ima morda kdo pri
nas, ko vidi bioetiko kot mo`nost za obra~un s tradicionalno medicinsko etiko.
Za anglosaksonsko bioetiko je zna~ilna tudi izrazita sekulariziranost. Danes
nekateri vidni strokovnjaki na tem podro~ju (najbolj znan je Peter Singer, vendar
mu vsaj do neke mere sledi precejšnja mno`ica ostalih najvidnejših bioetikov) v bioe-
tiki vidijo mo`nost za obra~un s temeljnimi moralnimi predpostavkami judovsko-
krš~anske tradicije. Osrednja tar~a je ~loveška izjemnost v redu `ivih bitij, kon~ni
cilj je obra~un s svetostjo ~loveškega `ivljenja. Tudi pri nas se, predvsem na podlagi
teh tujih zgledov, krepijo nekatere tovrstne te`nje. Temu ob rob pa je treba povedati,
da bioetika v za~etku ni bila zamišljena za obra~un s temelji tradicionalne etike.
Najboljši dokaz zato je lahko `e dejstvo, da so med za~etniki te nove discipline pre-
vladovali katoliški in protestantski moralni teologi (kot npr. Ramsey, Fletcher, Jon-
sen, Reich, McComrick), ki so na za~etku hoteli svoje znanje s podro~ja morale
aplicirati na dileme nove medicine. @al pa so ti (ameriški) teologi kmalu izgubili
“boj za interpretacijo” zna~aja te nove discipline. Razvoj bioetike je šel, v grobem, v
dve smeri. Na eni strani (spektra) se je razvila etika “~loveškega dostojanstva” imeno-
vana tudi “equality of life ethics”, na drugi pa etika “kvalitete `ivljenja” oz. “quality
of life ethics”. Danes sicer bioetika ni monolitna, vendar je vsaj v anglosaksonskem
svetu prevladala etika “kvalitete `ivljenja”. Ta je precej pod vplivom utilitarizma,
za katerega je dobro kar enako koristnemu in ki posledi~no ~loveškega dostojanstva ne
vidi kot brezpogojnega. Absolutne, ob~eveljavne moralne norme niso dopuš~ene, o
vseh je mogo~e razpravljati; prevladujejo moralni relativizem, subjektivizem in pou-
darjanje avtonomije posameznika. Smisel etike ni v tem, da se odlo~a, kaj je objektiv-
no dobro ali slabo (“moraliziranje”), pa~ pa taka etika iš~e le konsenzualne rešitve
eti~nih dilem. Dobro ni “dobro kot tako”, pa~ pa “dobro za nekoga” in/ali tisto, kar
ima najbolj ugodno razmerje pozitivnih in negativnih posledic. Pravzaprav je taka
etika tudi povsem zavrgla izvorno dojemanje etike. Aristotel, ki bi ga imeli lahko
za za~etnika etike, je u~il, da etika (gr. ethos kot zna~aj) prou~uje kreposti. Te omo-
go~ajo ljudem, da delajo dobro, uspevajo, da `ivijo na na~in, ki ~loveku omogo~a
resni~no sre~no, pravi~no in dobro `ivljenje.
Prevladujo~a sekularna bioetika torej kot svoje temelje zavra~a kreposti, moral-
no tradicijo in izkušnjo, in mo`nost obstoja ob~e veljavnih in zavezujo~ih norm (sploh
tistih, ki so kakorkoli povezane z verskimi tradicijami). Etika potemtakem ni stvar
zna~aja, tradicije, vesti, pa~ pa stvar razumske utemeljitve in (utilitaristi~ne) kalku-
lacije. Ker v naprej ni ni~ slabo, mnogokrat na ta na~in proizvaja rešitve, ki so popol-
noma nasprotne “vsakdanjemu ob~utku” o tem, kaj je prav ali narobe. Najbolj o~itni
primeri so podeljevanje statusa osebe na podlagi zmo`nosti samozavedanja ali trplje-

 #
)

nja (kar pomeni, da ga imajo nekatere `ivali, ne pa vsi ljudje), mo`nost evtanazije,
splava in infanticida, sodomije, incesta itd. Nedavno umrli ameriški teolog Richard
John Neuhaus je neko~ zapisal: “Tiso~i etikov in bioetikov, kot se imenujejo, stro-
kovno vodijo nezamisljivo proti ne~emu, o ~emer je mo`na razprava, in to nato
proti ne~emu, kar je mogo~e utemeljiti, dokler kon~no ni slednje vzpostavljeno
kot nekaj neizjemnega.”
Nekaj upanja vendarle o(b)staja. Vprašanje je namre~, ~e lahko (bio)etika “kva-
litete `ivljenja” - ki je nastala v precej specifi~nem kulturnem, znanstvenem in ~asov-
nem kontekstu, in ki je pogosto v nasprotju ne samo s ~lovekovo “vgrajeno” moralno
intuicijo, pa~ pa (najbr` posledi~no) celo s samo tiso~letno definicijo in tradicijo etike
- udobno in v celoti pre`ivi tudi dolgoro~no. Upoštevajo~ ta dejstva, se zdi maloverje-
ten tudi uspeh (ve~je) implementacije bioetike “kvalitete `ivljenja” v naš prostor.
Urh Grošelj
Špela Bevc: Duesseldorf