GOSPODARSKI NAPREDEK SPODNJEGA DELA POLJANSKE DOLINE Spodnji preck-l Poljanske doluic. ki je bil priključen ol>čiiii Škofja I.oka, zajema ozemlje bivše občine Zminet in vasi Na Lo^u. Visoko in Stn<>klno. ki so spadale pod bivšo občino Poljane. Ta del Poljansk«' doline bele/i po vojni vse večji ^-^ospodarski napredek. Drag^K-enc pridobitve MurorllH({)^vol)(:diln^• Intrbe <<> našlo pot tudi v naše življenje ter so temeljito ]Kj(segle v vsestransko miselnost in preobrazbo tukajšnjega ljudstva, ki se je šele v vrtincu driig(xl doseženih uspehov zavedlo svoje ffosptKlarske zaostalosti in iK)sio|)onia stoipilo na pot napredka, ki ga j'j narekovala nujnost socialistične preobrazibe. Za vsak irospodarski napredek pa je nujno potrebna čim višja izobrazba. Zavedajoč se tej>a. je tukajšnje prebivalstvo takoj IX) končani voj-ni z lidarniš^kirn deloni pristopilo k obnovi našegra kultiirneg^a središča. ineoredno s prizadevanjem prebivalstvu je tudi naša Ijiulska oblast nudila v težkih letih po vojni potrelnia denarna sredstva za obnovo šoile. Ker je ta del spodnje Poljanske doline zelo razvlečen, saj se z redkimi naselji razteza po dolini v dolžini nad 11 km. je nujnost terjala, da sta bili ustanovljeni dve kmetijski zadnig-i v Zmincii in v l^>g:ii. ki predstavljata tudi dvo lokalni središči. Oh:- za<(ruyi si prizadevata, da bi s<- gosi>odarsko krepili ter da bi čim več jiriiponiogli k tiapredku 'kmetijstva. Zadrugi sta nabavili več so(U>biiiih kmetijskih strojev za IKIIJŠO obdelavo zemljo. Opaziti je vse večjo u|X)ralK> umetnih g'nojil in različnih zaščitnih sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev. Zaradi vse večje deja^ iiosti kmetijskih zadrirjr se je pokazala |x>ire))a po |>otrebnih pros-torili. V la namen je Kmetijska zaslova'nje. Ktnetijska zadruga Zminec jo uredila |)r! .Mureiu \ .So]>otiiici \ečjo sadno (lr<'vcsnieo. ki, jo zek> |x>trebna jjrav zaradi tega. ker so ti kraji zelo primerni zu gojitev sadjarstva. Potrebno je, da obe kmetijski zadrugi j>osivetita več skrbi hitrejišenm razvoju sadjarstva. Kmalu po končani vojni se je prebivalstvo pričelo živo zanimati, kakij bi eloktrificiralo tukajšnja jiaselju. V ta namen se je po večletnem raapraiJjanjii o izved])i elektrifikacije osnoval elektrifikacijski odbikr. k.i je v začetku leta l'>>2 resno pristopil k delu. Y pr\ i etapi, ki je zajela vasi Bodovljo. C.abrnvo. Zminec in tovarni') furnirja v Bodovljah. je zasvetila luč konec leta 1953. Z nadaljnjo izvedbo elektrifikacije je c-ilektrifikacijski odl><)r v Gabiiku ;pričel v začetku leta 1953 in v drugi etapi jo v oktobru 1955 /a^velilu luč \ vaseli Brudo. (luhrk. I.og in Visoko. Istega l'.'l:i jo za Dan republike uspelo tudi elektrifikacijskc^niii odboru Kovsiki vrh napeljati elektriko v Kovski vrli in v del Bukovega vrha do .Skoblja pod Pasjo lavno. V lebruarja 1957 jo zag<)rola luč tudi na Vakarskem M-IIU. predvidevii i)a se. da bodo do konca lota 195? elektrificirajie vasi na polK>čji!i Gabrško gore: .Snioldno. Gabrška gora ter del vasi Na logu in Sv. Florijan nad Ziniiiceni. Elektrifikacijski odbor v Sopotnici pa je postavil i]>otrebne drogove in transformatorsko hišico ter bo v bližnji bodočnosti zasvetila luč tudi v vaseh So|>otivici. Broznici. S\. Morijauu nad Zmincem in v planinsiki koči na Lubniku. Ko bodo dela končana tudi na tem omočjo OLO Kranj, ObLO .^kofja Loka. kmetijski zadrugi v ZniiiK-n in v l.ogu. zelo volvko |)a je pri])<)iui)gel k ustvaritvi finančnih sredstev (Icliiviii knlckiiv lovarno fu.rnirja v Bodovljah. 162 Vzporedno z elektrifikacijo s<> liila v toin okolišu izvedena še druga komunalna dela. Ker so dostopi v lirilK)\>ka naselja v siplošneni zelo slabi, je bilo potrebno pristopiti k postopni ureditvi poli in cest. V .Sopotriško grapo je biio zsrrajene 5 km ceste, in sicer do frozdne drevesnice, ki je bila urejena pred leti za potrel«.- gozdarstva. To cesto bi bilo treba zgraditi morušeni, stanje vseh pa je bilo zelo slalx>. V letu 1955 je bil zgrajen za avtomobilski promet siMvsohcn most v Bo(!(>\ijiili. a naslednje leto no\ i most v Br<;(leli in most na cesti Gabrk—Log. K zgraditvi mostom v Brodeli in v Gabrku je prebivalstvo / delom in v materialu prispevalo nad ix>iov>co skupne vrednosti gradnje. Most, ki vodi do visoškega dvorca, je popolnoma }K>drt in ga bo treba čim prej obnoviti. I udi niže ležeči most pri Krnišniku bo treba preurediti za a\ tomobilski promet Icr ga zaradi lažjega dostopa prestaviti še nekoliko niže. Od tega mostu dalje pa je predvidena gradnja ceste preko Dola na Kovski in Bukov vrh. Predvidena cesta l)i koristila, poleg ix>vezave omenjenih naselij, tudi dostopu za izkoriščanje precej obsežnih gozdnih [X)vršin. A' bližini ceste se nahaja doslej še zelo malo izkoriščani izkop apnenčevega peska, ki je zelo učinkovit zu peskanje zemljišč, ki so siromašna na apnu. Z zgraditvijo omenjene ceste bi bil omogočen dostop izkoriščaiijc. kar bi prin- gotovo koristilo d\ igu kmetijskih floiiosov :- tem predelu. Želeti je. da bi se prebivalstvo Se \ naprej čim ])olj zanimalo za spl\e,čane občine .Škofja Loka ho tako tiuli ta predel dostojno stopal po |>oti socialističnega razvoja. _ . ^^^„^,. ^^^^^^^ II' 163