118
Govor gosp. poslanca Pfeiferja
v 49. seji  državnega zbora dne 8. aprila pri proračunu trgovinskega ministerstva.
Slavni zbor! Ako danes besedo spregovorim, da zagovarjam napravo železnice v tem času, ko imamo velik deficit, in vidimo, da se ni spolnilo, kar se je pričakovalo o marsikateri železnici, storim to iz tega namena, da povdarjam tudi po svojih slabih močeh nasvet za grajanje dolenjske železnice stavljen v včerajšnji seji, ker ta železnična pot je namenjena za to, da Dolenjska v gospodarskem oziru zopet oživi in se učvrsti, če se podaljša — ker železnica se ima priklopiti Rudol-fovi železnici v Ljubljani in speljati preko Dolenjske, ki dosihmal nima železnice do hrvatsko-dalmatinskih, eventuelno tudi do otomanskih pokrajin — povzdignila bode Rudolfovo železnico, da bode plodonosna in koristi prinašala.
O dolenjski železnici se je uže tolikokrat v zboru in zunaj zbora govorilo, da se to, kar se je navedlo za nje utemeljevanje, pri vsaki debati ponavlja, a zarad tega pa povedano ni manj važno.
Gospoda moja! Pogledati železnično mapo, mora spreleteti vsacega iz južne dežele monarhije bridko čuvstvo, da je brez zadolženja odrinjen, kajti videti je, da so južni deli te države mimo severnih zanemarjeni, da nekateri okraji tako rekoč v zraku vise in so od monarhije ločeni; na pr. Dalmacija, potem Dolenjska, ki nima železnice, in jo njene nerodno napravljene strme ceste popolnoma odrivajo od tržnih krajev.
Večkrat, gospoda moja, kazalo se je uže v tem slavnem zboru na posebno nepriličnost razmer, katero je imela prestajati Kranjska, posebno pa dolenjska stran, zatoraj kar mimogrede nekaj tega omenim.
Kakti bližnja mejna dežela je morala Kranjska več stoletij občasno turške navade odbijati; komaj si je nekoliko oddahnila, so uže zopet turški in bosniški paše snovali roparske čete, te pa so plenile po Kranjskem in najboljši del prebivalcev v sužnost odpeljale.
V novejših časih je bila kranjska dežela zarad mnogo vojska prehodna etapa (v počitek) velikim vojnam, kar je nakladalo deželi neprimerno mnogo bremen (preprege, vkvartiranja). Tako se dežela nikoli ni mogla upokojiti; komaj se je ubranila tega sovražnika, bile so uže druge nezgode: kužne bolezni, živinska kuga in druge nesreče — vzroki so bili naravne sile, katerih se nihče ne more ubraniti, povodnji, huda vremena itd., ki so gospodarstvu prizadele globoke rane.
(Konec prihodnjič.)
119
126
Govor gosp. poslanca Pfeiferja
v 49. seji  državnega zbora dne 8. aprila pri proračunu trgovinskega ministerstva.
(Konec.)
Poleg tega je bila Kranjska mnogo let preobložena z zemljiškim davkom in je državi plačala več milijonov, kar se ji ni spodobilo; tudi v marsikaterem drugem oziru so Kranjsko.huje pritisnili z davki, kakor druge dežele, tako so na pr. na kolekih za e&strakte iz zemljiških bukev zoper postavne predpise in proti navadi v drugih deželah skozi četrt stoletja poprek na leto 20.000 gold. preveč porabili.
Mislili bi, da pri tako neugodnih razmerah na Kranjskem ni obrti, a vendar je bilo do najnovejših časov več pivovaren: V Kočevji, v Rudolfovem , v Soteski in v Beršlinu; obrtnosti so bile v Gradacu, Št. Janžu, na Dvoru, v Kočevji in v Ribnici, železnica jih bode zopet oživela. (Govornik govori le o obrtnosti po Dolenjskem, sicer bi bil vedel kaj več povedati.   Op. vred.)
Železnica bi našla na Dolenjskem obširno plan brez železnic, toraj precej veliko notranje polje za promet, tu bi bili obrtnijski izdelki, tudi poljedelski pridelki s sadjem, vinom, potem iz rudninstva premog in kovine, to vse pa je pogoj živahnemu prometu.
Poleg Rudolfovega so toplice, kamor se uže sedaj hodijo ljudje zdravit, a po železnici bi se ta kraj zelo povzdignil.
Toraj gospodarske  zadeve   govore  za  železnico  po Dolenjskem, kar pa se tiče politike in financ, je vel bolj imenitna,   ko   bi   se priklopila na Rudolfovo železnico v Ljubljani   in   naslonila   na  hrvatsko-dalinatinske železnice.    Dalmacija  bi   prišla   v direktno  zvezo z dr-žavo,   ne glede na strategijo   in   trgovino,   bi bila d; tudi prilika,   poznati to zanimivo   deželo,   da  bi se ne pisalo in pripovedovalo toliko neslanih reči o nji, kakoi na pr. piše ;;Fremdenblattu od 7. aprila t. L, ker pravi, v Dalmacijo naj se pošlje   namestnik,   ki   bode državno misel  znal  ponosno  povdarjati in izraževati,   kakor bi Dalmacija bila kaka „irredenta", potem bi, kakor bi, kakor rečeno, ko bi se polje za promet podaljšalo, Ru-dolfova železnica kaj nesla;   nje upravo  je država prevzela,  vsako  leto  ima plačati   na obrestih 6 milijoi ker je država to garantirala;   to bi se znižalo z dolenjsko železnico.
Ako se Rudolfova železnica v to mer podaljša poleg dinarskih alp do zadnjega velicega cilja — do egej-skega morja — bi bila to najkrajša prometna proga v Turčijo, kjer bi se izdelki naše obrti dobro prodali, ako nočemo zopet zaslišati osodepolne besede „prepozno" in nas ne bode prehitela naša trideset odstotna državna polovica; le Rudolfova železnica v to mer izdelana mire naši trgovini in našemu prometu zagotoviti tržišče na vzhodu, ako nočemo, da nas ne prehite naši sosedje, ki niso nič kaj nesamopridni.
Ako nas sicer politično razmišljevanje in gospodar-• ski obziri silijo v daljni vzhod, hočem se za sedaj zado-, voliti, da začnemo z dolenjsko železnico, ker je nje izdelovanje kar naravnost pogoj za biti ali ne biti, ako nočemo, da bi bila Dolenjska zarad pomanjkanja vsake železnice odtrgana od vnanjega sveta in izključeno od vsacega prometa.   (Prav dobro! na desni.)
Ako je včeraj vodja trgovinskega ministerstva kazal na to,  da vlada na podlagi peticij,   naj jih bode še to-
liko, ne more predložiti načrta postave za grajenje dolenjske železnice, bi jaz opomnil, da o ti stvari dosih-mal niso le samo peticije, marveč je konsorcij, ki pospešuje to črto, in ta je prosil, da se je projekt izdelal, je preskrbel potrebnega denarja, tako da je sedaj, ko je dobljena začetna koncesija, projekt zgotovljen in posamezno izdelano in preračunjeno, kako bi se splače-vala ta železnica, vlada sedaj lahko zaželjen predlog postave izroči parlamentu.
Poznam dobro, gospoda moja, težavnost našega de-narstva, mislim pa, da država potem izvršuje dobro svoj nalog, ako se posluži kredita, da plodonosna (produktivna) podjetja vzbuja in si tako pridobi novih virov za prihodke.
Gospoda moja! Dežela kranjska je v primeri z drugimi deželami naše države leta in leta neprimerno več plačevala in ima marsikak milijon na dobrem, zato sme po pravici tirjati, da se enkrat na njo ozira. (Prav dobro! na desni).
Naj bi kmalu prišel dan, ko bode prva lokomotiva žvižgala po dolenjskih tleh in zbudila zaklade, ki spe v zemlji v blagor dežele, v blagostanje države! (Pohvala na desni!)
127