Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. XA NEKAJ VEČ KOT i NA DAN DOBIVATE Ji C "GLAS NARODA" Y< PO POŠTI NARAVNOST NA $( SVOJ DOM (izvzemal »obut, nedelj In praznikov). Čitajte, kar Vas zanima :: ^ Telephone: CHclsea 3-1242 No. 287. — Stev. 287. Reentered as Srruntl Class Matter September 2-"»th, 1940 at the Post Office a* New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 26, 19 40—ČETRTEK, 26. DECEMBRA, 1940 Volume XLVI1L — Letnik XLVIIi. NEMČIJA mm BALKAN VODITELJA ZRAKOPLOVSTVA VLAKI NEPRESTANO VOZIJO NEMŠKE ČETE V RUMUNUO . . . ŠTEVILO JE CENJENO DO 200,000 . . . NAPETOST MED RUSIJO IN NEMČIJO Da med Rusijo in Nemčijo i a-taja velika najietost, dokazuje tudi to, da je ruski ?. istop-uik pri donavski komisiji d a-matično odstopil ter naznanil, «1*1 njegova vlada na sejali komisije ur ik) več vdeležena —-Kavno tak<> je vre raj ruski podanik rumunskeinu iniui-trske-:ni! predsedniku Ionu Antone-] -.en vročil oster protest proti I delovanju Žele«ne garde ter j«* zar.tcval. da njena iron pro- Pametna beseda gov. Aikena Republikanski governer Vermonta, priporoča prijateljstvo med farmer-ji in delavci. — Kar je delavcu uni a, je farmerju zadruga. (foverner države Vermont je George l>. Aiken, trd republikanec, ki >e pa v marsičem popolnoma razlikuje od svojih tovarišev. Governer George D. Aiken je namreč z dušo in telesom za delavske unije. To je ncdaivuo pojasnil na konvenciji federacije ameriškega far-merskega urada. — Ce dežela ni v vojni, — , je rekel, — imajo dclavc« neti komunistom takoj preneha. 0]t0ve;.U0 pravi<.0 stavkati. T**-Prepis* prote 7-DNEVNI DELOVNIK V AVTNI INDUSTRIJI V tem slučaju bi morala poseči vlada globlje v žep, unija bi pa morala dovoliti overtime. — Po mnenju industrijalcev je to edini izhod. jim m* mik1 nihč hrai.it i. lede 1 — Ijevati svojih pog« jcv gle<'e iič in «lelanskih rarimer. -ta j,: h:l vročen tudi nemškemu zasvnpni-ku, kar pomeni, da ima Ku-sija Xemee na sumu, da ščujejo Železno gardo proti komuni- j p]. s toni. | i (ioverner Aiken je preživel /. ruske meje tudi prihn ja jo ; V0(,ll|0 svojt.^;l žjx'l jenja na i>o»-očila, da Kusi ojačujcjo .^v«i ; f.irmi ki Železni gardisti o«'i t no nostopajo proti komunistom. Diplomati po teh dogodi/h sklepajo, da bo položaj v kratkem prišel do vrhunca iu da bo nemška armada skozi Boluar-sko vrla rila na Grško,da izvleče Mius.-olinija ".z velike zagate v A 'haniji. Poročila o Bolgarski c M pondeljka razne balkanske pre*»toli<*e poročajo, la nemški vojaki prihajajo skoz: Mu-«!£ni»ko iv južno Ruinunsko in da je celo nekaj divizij prišlo v.L- tudi na Bolgarsko, toda o tem ni mogoče dobiti niknkega pet rdila. Diplomati pa so tudi uverjeli i, da bo Turčija izpolnila svojo p ret njo, ki j<» je naznanila v »•ktobrvi, da 1m> turška armada zasedla za pad no Traeijo, ako bi Bolgarska dovolila n"mŠ'„i a ■ madi prehod skozi deželo. Vi tedne osebni in tovorni promet | ca število milijonarjev. Ni š- in slučaju bo Turčiji prišla na j po železnicah zelo zmanjšan. I prav daleč čas, ko so gotovi p..moč tudi Anglija. V tem čn-j Za prevoz pošte ik> po vsaki j krogi vzgajali ameriške farsa je tudi z« lo značilen ru-ki že'ezniški progi vozil saim, po \ merje v prepričanju, da bo tie rumunski vladi iu ! en vlak na i dehivmk bi poveeal L, - , . - , i - i , ... 1 , ..i Zdi se mi, da bi hila ducirati mleko, meso ah psem- proizvodnjo v 'tool and die , , co po taki <'»'iii, da hi re mora- oddelkih, kjer je zdaj največji i Angleški zračni atasoj v a-li ngt-zdravlja ameri-kega m:\jeria Mo>leya pri p i! • v G!end.-i!e, <'a!.. kjer s«- hi i » vežball ejviini IeT;il< , -o se priirla i!i l;ot pro^tovo; »ei v angh^ško zračno arii.a > Povečana produkcija v letalski indusfrijs Po mnenju voditeljev CIO bi se dalo izdelati n i dan 500 letal. — Avtomobilske tovarne bi morale obratovati s polno paro. Aiii se mi, tla m mia iveema .j<-. ray tel je predložil pred-edni-' -:ia j>rodukeija hi na;.:! . i. 2i s težaAo riniti skozi življenje. Dan za dnem b» garali, le to za letom svoje pridelk ' bij . t i • ..-i^i, kil Rooseveltu nov načrt za po- žala cene. zastoj, toi se dalo od-položaj, pa bomo kaj lahke spoznali stališče ameriških de-|,|a ,,iorali dalj časa delati. Za, i snujejo industrijalei napad na izvršilni taj-i-t^' ne« i t m menda u ver jen a, da vojne pro tejiio metod , . . . . . - • i-ije. Naert je -e.stavil \\ a!t!ier - n urni delovni teden, ki .^a je J , ... „ ; J', neuther, e.'eii \ >di!nih u im lavno izvoieval ( M) za a\- i . , . i i - /t i a., rati n i kov unije avtnu: d.'av- ze * delavce. I.amb m \ ahn sta . . ... . > ki ji \ acrop pomoči, toda delavci hi seve- dukcije ni mogoče drugače i>o- večati kot da se delavstvo od- 1'prava madžarskih ze'eznic j lavcev, kateri vidijo, kako j ka j takega se še niso odločili,! p«ive nekaterim svojim važnim je naznanila, da bo prihodnje j s pomočjo njihovih žuljev ve-, kor meiHja inislijo, da vladi ni- pridobitvam. česar ne dolgujejo. Edino, kari V Ford Motor Company to- | je pn.test pri se more iz njega tudi sklepati, da bo šla v vojno proti Nemčiji tudi Rusija. en je aeropianske prouau-i Xačrt je -e.stavil W.dther -.uzujejo seiiaj industriji, je avtna in»iu t pred dvajsetimi leti zavr-"cv v Detroit u. Keutin / pra\i, iria. tla bi bilo moiroče ]•.» še>tihj Xa vprašanje, čemu je v želi toliko • e praznili a.vtnii; t«»- linsteih zgraditi na d iu po o(M! Klal. i vam, je odgovor kaj I,: Podrobnosti načrta niso zna- Vlada je poverila avtnii ne, toda sliši se, da bi bilo mo- varuam velika naro ila. I.« moremo storiti, je podaljšati varni, ki je dobila naročila za delovni čas. Kako naj se to 4000 Pratt & Whitney aero-| zgodi, pa ne vem. Zaenkrat je planskih motorjev, delajo de-vse v rokah delavskih organi lavi šest dni na teden, zaeij in vlade. Vsi /vplivnejši Boji Grškem i na Kot poročajo Atene, so sinoči aeroplani zopet bombardi rali Valono in pristanršče. Angleški letalci so leteli zelo nizko ter so metali bombe na ita-Ijanske aeroplane na letališču in na hangarje ter *o streljali tudi s strojnicami. Letalci so, ko so se vrnili, sporočili, da je bilo letališče zavito v veliii oblak dima. Navzlic božičnemu prazniku so se bili na raznih ki a jih fronte vroči boji. V zavzetih motih, kot je Korica, Ar^vro-ka-tron, Po rt o Eo -e izgovarjali. :« -hajajočo niašinerijo. Izdelo- ri pretesni it«!, valci avtomobilov hi s tem ne' Vlada jim je «ia > Produkcija tankov v tovar- bili prav posebno zadovoljni, za izboljšanje stariii > r< : i ni Chrvslerjcve korporacije se! ker m- boje, da bi ne bila na za zgradnjo novih <'l»r;.: ■■... redno vrši. Istotrvpravljajo <\oj]ii plen ter se 1 . , • . ../....'vrhovno poveljstvo ne nazna-obeneni pripravljajo na močan _ . ' ....... italjanski odpor v Logara [>re-lazu, ki se nahaja samo 15 milj od Valone. V Ti^ieleni - Kli-^ura preilelu Grki dalje pro«lira jo. V Afriki to te Lahi nekoliko zgariili V severni Afriki ao laški aeroplani bombardirali angleško armado, ki obletnt in 1 n ja, da bi angleški letalci napadli kak kraj v Nemčiji ali pa v zasedenih deželah. Skoro po vneli krajih Anglije so ljudje obhajali Božič iu ravno tako v Nemčiji. Nemci so v torek potom Washingtona ponudili za dva božična dneva premirje pod pogojem, da se ga drže tudi Angleži. In včeraj sta oba sovražnika držala premirje. Iji napake. Pri nas farmer jih iii v tem pogledu nič drugače. Pri prodaji svoje delavske silt imajo delavci pravico združc-»a*iw, kot imamo tudi mi pravico združeni prodajati mleko škega vojaka na italjanskih i-i poljske pridelke. Delavcem! tleh. V Trstu je bilo mogotV ;(e potreben prav:čen in prakti-! i\ideti samo 428 nemških mol -če n program socialne za-čite, j nnrjev, ki so prišli v začetku da jih ne bo plašila iu vznem.ir- j decembra in sicer, da prevzu-jala misel na starost in ne za -, mejo pet poro«lucirajo treh milijonov kar več, da-i hi jih lahko, nnj bi izrabile stroje in prostor ter izd^'ale i:o leto 50 tisoč letal. strojev bi se moralo vrtali iu vsi nezaposleni izv;-/.1«. ii «!e-Ir.vci bi morali «h«4»iti de'«* f si izdelovanju letal. — Co hi deželo zgradila na l«*t«> o0 tisoč letal, - pravijo delavski voditelji, — bo«'o zgrajeni v t«-j okolici, kajti l> -Iroit je edini prostor na svetu, kjer j«- mogoče izdelati ta-Izdohnvalci It-tal ne pro«lui'i-j ko natančne stroje v takih ra jo svojih izdelkov po i>tem množinah. Detroit j«- « lino me \zorcu. Marsikatero zamialno sto, kj«*r je dovolj priprav tli delo pri letalih hi lahko opra- 'dovolj izvežbanih «!eiavcev, «la vili stroji. S t«*!ii bi bila pa «h'-1 lahko završe tako oirromi. > » a-na potb- [bilo tudi nekaj nemških par- | bila sprejeta resolucija, m; j - iiim namenom za prevoz voja-l nikov, ki pa so ponoči eden za'vlada ne da nobeni v . štva in vojnega materjala. 1(X): drugim izginili iz pristanišča vojskujoči so državi adzor- teh avtomobilov je bilo /e s j in oeljanili v druga i-1 brže se jih poslužuje Italija za i išim delom na prostem, ki je: tljanska mesta. F-lroro vsako uro drugačno. ' Ker Italiji zt Ker Italiji zelo primanjkuje Favmer nima nobenega gospo-j tovornih avtomobilov, kar je darja ter «si sam po svoji volji t\i svojem poročilu Mussolini ju in razsodnosti daljš.i aii kraj- ša delovni čas. priznal tudi maršal Rodolfo prevažanje svojega vojaštva v Albanijo in Afriko. Parnike, ki uo še ostali v pristanišču, pa popravljajo in jih pripravljajo za prevoz vojaštva in voj- i---— ------------ ---------i«'- — *— , G raziani, je Nemčija tovorne' nega materjala. vojaške uniforme, j«' izbruhnila : tavka, k« r j«* krojač Ai'a rt evropski Lazenhv prikrojil v določenem posojila času več uniform, kot »loloča-ter tla ne sme biti zaratii vojne jo predpisi unije. Wi delavci prikrajšana nobena socijalna |,otlo zaštrajk?»!i. Delal Ikj samo pridobitev ameriškega ^: hazonhy ki pravi da no nior<, stva. Posebna resolucija je tudi *v , ... - i t -4 • i tal o počasi delati kot um i t do-pnporoeala ustanavitev mirov-] 1 1 nili odborov, v katerih bi bilo Ior'a- Uniia Je Laz^vja iz- zastopano vse strokovno orga- j ključila, vodstvo tovarne ga pa nizi rano ameriško delavstvo. ' noče odpustiti. "13 L A S It A ft O B - tfeW Tori Thursday, Decemter Ž6, 1940 VSttAttOVLJEM L. 1893 99 GLAS NARODA ;(TOICB OP THS4rE0*I£y Owned and Published bj Slovenic Publishkie Company, (A Corporation). Frank Sakaer, Prealdeot; J. Lupsha. Sec. — Place of business of tbe eorpoaatlon and addressee of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year *Qlas Naroda" is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list sa Ameriko Is Kanado ftt.—; za pol leta $3.—; ■a Četrt leta $1.60. — Za New York m celo leto *7.—; ca pol leta $3.60. Za Inozemstvo sa celo leto $7.—; za pol leta $3.50. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvzemSi sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NARODA.** 21« WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea $—1242 HTLERJEVA POMOČ MUSSOLINIJU Posojilne zadruge naraščajo Raavoji zadnjih dveh mesecev, prav posebno ,pa zadnjih štirinajstih dni v Egiptu in Libiji, «o rodili vprašanje: Kako bi Hitler mogel ali moral pomagati Mussolini ju? l)o zadnjega tedna ni ničesar storil v tem pogledu, zdaj pa prihajajo v Ameriko poro rila, da svojega zaveznika nika kor ne bo pustil na cedilu. Ta poročila se pa med seboj take razlikujejo, da je težko, pravo pogoditi. Ko so zaceli (Jrki strahovito mlatiti Italijane na grških in albanskih tleh, se Hitler ni ganil. Rečeno je bilo, da se ji Mussolini brez Hitlerjevega dovoljenja spustil v. balkansko pustolovščino, h o teč dokazati svetu, da lahko tudi na svojo pest nekaj doseže. To se mu pa ni -posrečilo. Ilitler si je najbrž mislil: — Cesar si se brez mene lotil, skušaj tudi brez mene izvršiti—in je prekrižal roke na prsih ter mirno gledal Mussolinijeve neuspehe. S tem je hotel tudi svojega tovariša prepričati, tla brez nemške pomoči ne more ničesar doseči. Medtem so se pa Angleži zganili v Afriki. Niti en dan ni minil brez kakšne odločilne angleške zmage. Hitler je sprevidel, da je nekoliko predolgo čakal in da utegne biti vsako nadaljnje odlašanje usodna, ne samo za Lahe, ipač pa tudi zanj. Poročila o nameravani nemški pomoči so naslednja: — Hitler bo poslal ekspedieijsko armado iz francoskih pristanišč preko Sredozemlja v Lilbijo. To bi nikakor ne bilo praktično z ozirom na močno angleško brodovjo v Sredozemskem morju. — Veliki nemški transportni aeroplani bodo prepeljali fašistična ojačenja v Albanijo in Libijo. Tudi to ni verjetno, kajti Italija ima sama dovolj velikih transportnih letal. — Nemčija 1k> poslala svoje vojake v Italijo ter odtam naprej na albansko ali afriško fronto. To poročilo prihaja iz Jugoslavije in se ga ne sme o-malovaževati. Z Brennerja se vrsti vlak za vlakom v se vemo-italijansko nižino. Kaj dotvažaj o! — Nekateri pravijo, da vojake, drugi govore o vojnem materijalu. Inozemski časnikarji niso videli v Italiji še nobene večje skupine nemškega vojaštva. Vest, da jih je dospelo tja že 75 tisoč, je najbrž pretirana. Hitlerju je mogoče napasti Grško skozi Bolgarsko ali Jugoslavijo ter prodreti do Soluna. Oe mu Jugoslaivija dovoli prevo tri na dan — jasno dokazuje, kak vzinali je dala federalna zakonodaja ideji takega zadru-garstva. Podatki ne.lavno )>: iodn-enih od urada za delavske statistiko, pokazujejo, da jo bilo koncem leta 1939 8,315 posojilnih zadrug, polovica izmed katerih je obratovala pod federalnim čarterom. Bile -o v vsaki državi, Dustriktu Columbia in Hawai. V letu 1939 so skupaj imele 2.400,000 članov, njihova skupna imovina je znašala 193 milijonov dolarjev, prvojile so vsega skupaj 240 in pol milijona dolarjev in izplačale so >vo-jim članom več kot 4,500,000 dolarjev dividendov. Da si kreditne unije so bile prvič legalizirane v Mii-saehu-setts žfi leta 1909 in je potem š( drugih 42 d'r/av uvedlo slič-no zakonodajo, vendarle jih je •bilo ustanovljenih manj kot 5000 v \veh 25 letih pred federalnim zakonom, ki je bil sprejet leta 1934 in se naziva Federal Credit union Aet. V prvih petih letih, odkar je ta zakon v veljavi, je bilo ustanovljenih več kot 3,540 novih kreditnih zadrug pod nadzorstvom Farm Credit Administracije. jKrenitne unije so .se največ-razvile v indu-trijalnih okrajih. VJsaka iznued držav Illinois, New York in Wisconsin jih je imela več kot 500 ob koncu leta 1939. Izmed 300 do 500 jih je bilo v državah California, Massachusetts, Minnesota, Misouri, Ohio. Pennsylvania in Texas. (Kredite unije nudijo svojim članom .priliko toliko za šted-njo, kolikor za posojila. Sestavljene so na zadružni podlagi od delavcev ali skupine ljudi, ki se mrd seboj poznajo in ki so v kaki zvezi med seboj,, kot je članKtvo delavske unije, jednote, cerkvenega društva oziroma ki živijo v isti so-f-eščini, občini ali poljedelskem okraju. Ta pogoj je potrefben, kajti s vrha zadruge je posoje-vati liiala posojila dostikrat hretz. jamstva in je zato potrebno, da je izposojevalec osebno znan drugim članom. (Prodaja delnic, navadno po $5 ali $10, zalaga z začetno glavnico kreditne unije, ('lani smejo imeti več kot eno delnico. ne pa več kot en glas. Število delnic pa noloča, koliko dividende bo član preje. Federalni čarter ne dopu-šča, da bi d i vi d end a znašala vrč kot (1 odstotkov vloženega kapitala. Na ta način imajo člani priliko vložiti svoje prištednje. Posojila brez jamstva ne smejo presegati $50 poti državnim] čarterom oziroma $100 pod federalnim čarterom. Obresti, ki se nalagajo, znašajo redko-ma več kot 1 odst. na mesec od neplačanega preostanka posojila, in dostikrat je obrestna posojilnice in industrialize banke nalagajo 1—3 in pol odst., in čim manjše .je posojilo, tem več stane razmeroma. Kredit-nsera še nižja. TComereijaliie ne unije pa morajo biti cenejše, kei imajo ntalo stroškov za upravo in dostikrat jim ni niti tr^ba plačati najeiifnine. V o-bičajnih posojilnicah so stroški preiskovanja precejšnji, pri zadrugah pa ne znašajo takore-koč nič. Federalni čarter in tudi večina državnih čarterov dovoljuje [Misojiln le za 44previdne ali produktivne k vrhe," ali ta določba je zado-ti elastična, da obsega vse potrebe povprečne! družine, kot hrano, oblačilo, najemnino, hišne potrebe, pohištvo, nakup avtomobila, počitnice in plačevanja malih dolgov naenkrat. Seveda, le člani morejo dobivati posojila. Federalne kreditne zadruge se morejo ustanoviti tudi le od sedmorice ljudi. Kadar take osebe, ki morajo imeti kake skupne interese, hočejo ustanoviti posojilno zadrugo, napravijo prošnjo na Farm Credit Administracijo, da -e jim podeli čarter. Kasneje novi člani smejo pristopiti, ki imajo iste ivnviee in dolžnosti kot izvirni člani. Ti novi člani morajo ibiti le taki, ki spadajo k isti skupini interesov oziroma so;ed-tva. Burmanska cesta Tako imenovana burmanska <1-1.1 o pre-labotno, kuliji iz .Ti- cesta je postala v zadnjih časih hudo aktualna. Važni dogodki. ,ki posegajo v usodo Daljnega vzhoda jn Južne Azije, se pletejo okrog nje. (Ore za ee-to, ki vodi iz dežele Burme, ki je podrejena Angležem, v jugozapadno Kitajsko in ki ima veliko uloijo, odkar so Japonci za-stdli kitajska pristanišča. Od Banguna, burmanskega glavnega mesta, vodi železniška proga do Lasi je. končne postaje te proge, od Lašije pa so v zadnjih letih za lažja motorna vozila zgradili cesto, ki gre do Kunminga, bivšiga Jinaniuja v kitajski provinci Jinanu. Ta cesta predstavlja danes edino varno in nepretrgano zvezo Južne Kitajske in Kitajske sploh z inozemstvom. kajti z Indokino si Kitajska ne more več pomagati, dovoz materiala iz Rusije pa je dolgotrajen in težaven. Burmanska železniška proga se končuje, kakor rečeno, v Laši ii, 116 njilj od kitajske meje. Kitajska je v zadnjem času silila, da bi -peljali to železnico do J i nana. Tega načrta pa doslej niso vzeli resno v pretres, ker bi zahteval" ogromfne izdatke in bi trajalo predolgo, da ga izvedejo. . Medtem pa so mejno cesto na veliko daljavo tako popravili,, da je sposobna tudi za težji motorni proniet. tako da je Kunming razmeroma lahko doseči. Tisoči kulijev so opravljali v zadnjih mesecih to delo. To je bilo v tistem ča^u, ko je Anglija na videz v lepem sporazumu z Japonsko ustavila dovoz materiala po tej cesti na •Kitajsko. Cesta je kot celota sicer draga in nerentabilna, kot edina dovozna žila v južno Kitajsko pa ima ogromen polit ie-no-vojaški poiifcon. (Lašio, končna postaja burmanske železnice, leži lepo med griči in upravni sedež za severne šanske dnžave ter gamizija oddelka Ibritskih obmejnih čet. Ta čas delajo na to, »da bi progo podaljšali «e za dve milji, da bi se olajšalo pretovarjanje tovorov iz vagonov na motorna vozila. Tisoči kitajskih kn-lijevso zaposleni pri teh delih. Domače prebivalstvo je za tako Peter Zgaga SKRAJNO N KVARNA ZYJ0R Drugače skoro res ni niogo-. sede so bile za ušesa večina •e Hitlerja primerno označiti. I Nemcev kakoi prijetna muzi 'ka. Nemčija mu > dala držav- nana (pa prenesejo \>e. Do Lašije je potovanje po železnici prilično nezanimivo, tem zaninii vejše pa je od Lašije dalje. Pot gre skozi prekrasne pokrajine s sijajnimi pogledi na daljna kitajska gorovja, preko rok in potokov, mimo čudovitih slapov. Cesta doseže kitajsko mejo pri Kiukoku, kjer nadomeščajo ta čas lesen inoHt s knnwnitnim. Kunming je od tu oddaljen še vedno fJ50 milj. Cest a je vse prej ko gladka a jo vm to popravljajo. (Zasebni avtomobilski promet od Laši.ip dalje je zelo majhen, tem večji pa je hi I doslej promet s kitajskimi karavanami kulijev in mezgov, v najnovejšem času pa s tovornimi avtomobili. Po monsunskih deržr-vjili so šle velikanske množine čaja, svile, kož in drugega bla-ga proti jugu, proti Kitajski pa je ibil ogromen promet z oljem, svetilkami, platnom in drugimi proizvodi za>padnega sveta. Ko je začel pred dobrimi šestnajstimi leti rogovi lit i v Nemčiji, ga je le malokdo smatral za resnega človeka. Prirejal je shode, rek rut i ra I pristaše za novo stranko in na|K>ve-doval rešitev Nemčije iz rok kriivičnikov. Nemčija ni imela ne anna de, ne orožja in ne brodovja Do zob oboroženi Francozi in Angleži no se posmehovali temu nemškemu "odrešeniku", dočim je nemški narod prisluhnil njegovim besedam. Kajti Nemcem je takrat strašno slaba predla. Dolgoletna vojna jili je do kože ogulila, in kar jim je vojna slučajno pustila, so jim pobrali zavezniški državniki v Versaillesu. Hitler jim je pridigoval da je treba popraviti.v Versaillesu storjeno krivico. Njegove b.* ROJAK UBIT. V nedeljo 22. decembra zjutraj je policija v dlicagu, 111. na severni strani mesta našla v stranski ulici Franka Petka ubitega. Kdo ga je ubil, najbliže ne bo nikdar znano,, toda policija sodi, da ga je nekdo zadel z avtom in ga potem pustil na ulici. Petek, smrtno ranjen, se je odvlekel v alejo in tanii obležal. Ponesrečenec je bil star 31 let. samfiki in rojen te bil v Chicajru. IZ JTŽNK A M .K KIK K. Dne 25 novcnrfhrn j<- v Bučno- A i resu vlak do sufrti povozil Olgo Fig« Ij, staro 2« let, katera je siužila pri neki argentinski družini. Donui je bila s Primorskega. Vojujdči ae narodi v Evropi j bodo prizadete vsled mirovne vstvarjajo zgodovino. Svetov- j pogodbe, in jih boste prejeli te-nih vesti pa ne morete razum- kom 60 dni po zaključku vojne no zasledovati brez velikega in in ko bodo podpisane mirovne zanesljivega zemljevida, kot je pogodbe. (Listek, ki je treba naprimer Hammond's New Era izpolniti in poslati naravnost Atlas of the World. "Bes," na zalagatelja, je v vsakem at-boste rekli, "toda po končani lasu.) Ti dodatni zemljevidi vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene meje vseh držav, ki vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NAHODA'\ 216 West 18th St., New York. Lepa priložnost Farmer,- srednjih let, LŠce gospodinjo, naj bo Slovenka ali Hrvaticu. Ako jo bo veselilo, jo tudi oženim, čeprav ima par otrok. Resne ponudbe na naslov: "Udovee", c. of Glas Naroda, 216 W. 18tli St., New York, N. Y. 5x človeški okostnjak v dimniku. V Pragi podirajo nekdanje kopalce cesarice Elizabete, ki so ga po njegovem zgradite!ju. praškem županu namestnika, imenovali tudi Kandertovo ko-palijšre. Stavba /.<» davno ni u-trezaln več modernim zahtevan v. •7\o so delavci podirali enega vznled dimhiikov v retrtem nadstropju, so zadeli na o-tnnk<* rb)vr«škega okostja. Med drugim so našli del lobanje, na kateri je bilo videti so nekoliko rjavili, deloma r»a ožganih las. O irrozotni najdbi so obvestili policijo, ki je uvedla takoišnio preiskavo, a brez upanja, da bi ;-e dalo kaj nod robne i sega dognati. Po dosedanrih iiLroto-vitvali grr* za ostanke mlade '/en-ke, ki so bili zazidani v din'mik. "Domnevajo, da gre za sledove ostale d« le okostja našli šo pod kupi opeke in ometa, ki so nastali med podiranjem pod dimnikom. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN.---$ 2.20 200 DIN.---$ 4.00 300 DIN.---$ 5.83 500 DIN.---$ 9.25 1000 DIN.---$18.— 2000 DIN.---$35__ 5000 DIN.---$85.— v dinarjih v lirah 50 100 200 300 500 1000 2000 LIR---$ ?.90 LIB---$ 5.— LIR---$9-50 LIR---$14.— LIR---$22.50 LIR---$44.— LIR---$87.— Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $!.—. Vsled rawer w Evropi ni mogoče ▼ Jugoslavije In Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, temveč «uno v dinarjih os. lirah. Isto velja todi sa vso droge evropske državo. SLOVENIC PUBLISHING CO. POTRlllfO0O 216 West 18th Street, Haw York Ijanstvo, stranka sra je izvolila v nan* I no zastopstvo. Tako sif je poea*i vzpenja klina *to?n Allele zev in Francozov, je dal Win čiji armado in mornarico ter ji kmalu priključil ,Koro \>e ozemlje, ki ga je i ncia pml vojno. j.-.jji, „,11 j,, nara. sel. — \emec ne spatfa nikamor driii^im kakor \ Ncrnčijo,_je r«l«) njegovo na>kMJnje >.'«iim i ?iit < Vškc?n, in na Poljskem. Treba jih je prikljn č:ti materinski deže,':. To j^eslo je |M»*ta.vilo zaveznike pred težko preizkušnjo. Vsle«l njihove pmpustljivosti in imilomarnosti je jHi^tala mciltem Xeineija močna in ^ opremila z vsem. V .svoje lastno varstvo so zavezniki že prej zgradili več sto milj dolgo vrsto utrdb ob i'raiK*o>ko-neiiiški meji, misleč, da bodo v skrajnem -slučaju varni za tem zidom. Xo, zmotili so sc. Najprej je Hitler hlastnil po Avstriji. To je bila njegova najtežja naloga. C'e bi bili takrat padli po njeni, bi mogoče danes svet v miru živel. Pa niso padli po njem, in dane* se jim prokleto opleta. Potem je šlo Hitlerju v«e kakor po maslu. Padla je država 7.n državo. Vojna napoved Francije in Anglije ga je le še podžgala. Izza tistega ča»a ne skriva več svojih namenov. Evropska celina mu ne bo dovolj. Tudi Anglija mora pasti. Tn če pade Anglija? Kai po-iein — Da bi se Amerike lotil?— zmajujejo nekateri nejeverno z glavo: — Xak, s.-tj ni mogoče. Isti ljudje -so govorili letošnjo pomladi: —Da bi Francijo premagal ? Xe, saj ni mogoče. Da ima Hitler tudi Ameriko v svojih načrtih, je razvidno iz govora nacijskega poljedelskega ministra Darrcja, maja tekočega leta. Vsebina tistega govora ni dolgo priŠI-i med širšo javnost, )>red kratkim jo je i a objjuvil neki newyor.ški li>t. — Ko bomo obračunali z irugimi nasprotniki, — je govoril Darre, — bo obračun z Združenimi državami kaj la-hak. l ene našim izdelkom bo mo tako znižali, da Amerik-j-ne bo mogla z nami konkumn-ti. Takrat ne bo v Ameriki n® 7 milijonov nezaposlenili, jih pa bo .'10 do 40 in i'i join; v. — Xaša tajna policija v Združenih državah je noč iu ('an na delu. Xaši agenti poslujejo v Ameriki tako točno kot jos Iti jejo v Berlinu ali v Pragi. — Prišel bo čas, ko bo go-?pod Roosoiwlt na kolenih prosil Hitlerja, naj se sporazume ž njim. Te besede '»o niarsikdo snui-1ral za izraz nemške objestno sti, za čvekanje duševno neodgovornega človeka. To. Joe Dus-man, Mrs. Boskovic. MY. Mur-jslak, Mrs. Knaus, Mr«. Lokar, Mrs. Flore, Mrs. Chrnart, Mir<. Vincent Arch, Mirw Vacek, Mr. in Mrs. iSteubert. svak M. Jordan sin in liči in Miss Helene ter Mrs. Mary Turk. Prrsrčna hvala Mr. F. Archu, ki nam je igral vesele poskoč-nice, da sn^o ple-ali in se veselo zabavali pozno v noč. Želim in kličem visem skupaj srečno Novo leto 1041 in tudi uredništvu tega lista ter ntnogo novih naročnikov. Pozdravljeni! 'Marv Jordan, Mi H vale. Pa. ŽAI/>STXA VRST rz noMonxE. Žalostno novico sem dobil iz .-tarega kraja, da n-i je umrl juhi brat Ivan V rek v Brezju, št. IS, pošta Pišoče na Štajerskem. I.etos 19. f brna rja je | izpolnil 7.'» let, umrl je .pa Ki. I i novembra. Zapustil je ženo in j .'i hčerke, dve -ostri in eneua J • h: ti ta v AmerMxi. Naj mu ho j lahka tlf.mnea zemlja in naj v i miru počiva! Mojo r.o.ža!je nj ifovi družini. Mihael F rek. POIZVEDBA (Narodni Izseljeniški odbor v Ljubljani nas je naprosil, da |M>iizvomo, kje se nahaja Jovo Jančanin, doma iz Banje Luk *. v Bo-ni in ki je prišel v Združeno države leta 1912. (Ravno tako ibi i-ti urad rad izvedel za bivališče Antona Jančarja, doma iz Polico pri Višnji gori, ki so je izselil v A-iiioriko leta 1911. iKdor bi kaj vedel o t h dveh. ali pa če ^am bero ta poizvedovalni fl^as, naj obvesti: Narodni Izseljeni *ki odbor, Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija. Uprava 14Glasa Xaio\N,IO VOJNO; EVROPA U 1940 naročite ga šf danes POROKA ZNANEGA ROJAKA Sporočam veselo novico, in cerkvenega zbora naše slovenske cerkvi, sv. Cirila na Osmi c(«-ti v New Yorku, kakor tudi je bil nekaj let pevovodja dru-sregji najstarejšega našega pevskega društva "Slovan" iz Brooklyna. "Sedaj je Jerry ne- ieer, da re bosta v naši naselbini poročila znani in spoštovani rojak Mr. Jerry Kopriv-šck Jr., z Miss Geraldino Nagi ič. Poroka so vrši v soboto dne 18. januarja 15)41 in sicer oih 10. uri dopoldne z slovesno kaj n| -seeov organi.-t v zgoraj sv. mašo v cerkvi sv. Brigite omenjeni cerkvi sv. Brigite ter! (St. Brigids) na 409 Linden St. k juh velikemu zaposlenju >e šel Brooklyn, N. Y. Poročne ol>-1 ved no z veseljem udejstvuji' in J rede bo opravil častiti Monsig- 'pomaga kolikor je le mogoči , nor John C1. York. Med sv.!pri naših -loven-kMi priredit-; niašo ho po! svetovno znano vali, zakai pcsemi "Ave Maria" naš po-1 Nevesta mu wa east. . pa prihaja t n tli iz j i znani pevec-t noriMOVINE" na U. cesti v BARBERTON, OHIO Vabimo tudi naša sosedna društva, da na- posetijo na gori omenjeni večer; da se skupaj poveselimo in vo-čimo veselo Novo leto kot prijatelj prijatelju. Se Vam že ivnaprej zahvalimo za vašo vdeležbo in niiio pripravljene vam v enaki priliki povrniti. S pozdravom. A trne- Arko. CITATEUEM! SIdvsmzL v JianadjL NAPREDEK KANAD. PODPORNE ZVEZE Geraldine Naglic Pri tej maši bodo za -tolo-ravnateljo (usher.-) štirje bratje ženina Jerrvja Koprivšeka, kateri .-i to lahko Šteje v velik ponos. %t n in Jerry Koprivšek Jerry Koprivšek slovenske c rkve sv. Cirila na <12 St. M;1 rk- Place New York, N. Y. Zaeetek ob 1. uri popol-diie. Ženinu in nevesti že vnaprej i 40- LETNO PREISKUŠNJ0 IMA T UGO SLOVANSKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY. MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Prosim nekaj prostora v našem prilja'blji. nem I i -1 u "Glas Naroda*' tla po dolgem čaeu zopet nekoliko pokramljam! z >orojaki o družahnem življe-n ju. Torej, dragi rojaki in rojakinje. Pravijo, tla če preveč upi-ješ, se uš««a .priuče kriku in ne slišijo več dobro. Zato sem bil tudi ja-z obmolknil, da so ušesa počijejo in pa tudi zato, da vidim, kak odmev bo na moja pozive Jr., prihaja iz ugledne in spo- kličem, da hi bila srečna in za-štovano slovenske družine Mr. Tevoljna v njunem bodočem za-Koprivšeka iz Bethleliema, Pa.ikonskem -tanu, ter da jima Njegov oče. Mr. Koprivšek, je Boir ]>od. Ii obilo blagoslova ! v tamošnii cerkvi v Bethlehem, j Novoporočenca sta >tano-jPa.. že dolgo vr-to let organist, j vala na 132."» fireene Avenue, in navduš n pevovodja ta- Brooklvn. N. Y. Že- ka j pripomogel k razvoju zve- ; ze. iStopi takoj, ko prebereš ta mošnjega pevskega zbora, dopis, k svojim prijateljem in nin Jerry, kot znano, je bil ne-Uritanovite nov ydsek Vzajem-lkaj le t organist in pevovodja | ne Podporne Zveze "Bled".!--- Spodaj iiodpisani bo z veseljem t ustregel vsakemu vprašanju injjt > svojo harmoniko tudi mar-prašnji. jsikoga pridvignila in ženskam Kot vsiko Ieio. smo tudi leto- naročili večjo množino B!aznikovih pratik iz .-taroga kraja. Lan-ko leto je bila cela pošiljatev, ne vemo kje, zadržana. Letos smo bili bolj srečni in miio do sedaj dobili polovico pošiljat ve. Zatorej jih naročniki lahko dobijo po navadni ceni, dokler zaloga ne poteče. Še boljše, ako še niste naročili Koledar za leto 1!>41, naročite spodaj označeno zbirko: Z rodoljubnim pozdravom. Antlionv Svet. vabiia in dopisih. . Ako je društvo JSKJ v vaši našel- ^ bini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. Vsa čart naselbinam Val d* Or. Noramhi in Timanin-; kaj pa drugod, ali ^te toliko sigurni svojega obstoja, svojega zdravja, ali mislite, da vam ni in no ho potrebna pomoč? Prosim te, dragi rojak in rojakinja, dajte mi povoljni odgovor samo na to vprašanje, ipotcni pa Te bom pustil v miru ter ne boni več kričal in pozival, da se preskrbi za slabe čase, ako r»o sam. nočeš poslužiti priliko, ki so Ti nudi. Le v slogi jo moč, dragi moj rojak. Koliko je Hrvatov, da niso člani H. B. Zajednice, koliko jo pa Slovencev, da niso člani edinega slovenskega društva v Kanadi? Da si videl 'slogo in bratstvo, ki je vladala med brati delegati na prvi konvenciji, potem hi moral reči, da je res popolna 'bratska organizacija, ki nima nikake zvfizo z ostalimi političnimi ali verskimi društvi; ki ima edinole namen, da pomaga svojemu bližnjemu v slučaju potreibo. Posluži -se. \ dragi rojak, ki živiš v British Oolum(biji. Alberti, Saskatche-man. iMianitobi, da spoznaš resnično bratstvo, katerega tako-manjka dandanes. Ali Ti ne Ibo žal, ko ne boš praznoval z nami 10-letnieo obstoja svoje lastne organizacije? &e imaš eas, da pristopiš vred vesel ii«, da tudi Ti ne- Ob tej priliki naj tudi orne-j ki ^o vse pripravile. Njim gre nim našo prvo konvencijo, ki .še posebna zahvala, ker so sto-se je vršila 8. decembra 1940.! rile vse to v nasi odsotnosti. Odkrito moram reči, da sem-bil j flT koncu bralcem, bratom in, razočaran nad harmonijo in restrain pni v h po in veselo j v prejšnjih j bratstvom, ki jo vladalo med Novo leto 10+1, da bi bi! uspehi brati delegati in prisotnimi od-j 100 odstoten v vseli ozirih. Pa borniki. Pokazali smo drugo-j so razume, v to je vštet tudi rodeem, da so znamo tudi mij"Olas Narmla" z vsem svojim j obnašati kot bratje in sestro, da nismo barbari, pa čeprav smo iz Balkana doma. 'štabom ter Zgago povrhu. Na svidenje, bratje in sestre! Frank (irebenc- gl .tajnik Tskrena hvala na tem mestu \ Vzajemno Podpor. Zveze Bled SI McKrlvio Ave.. Kirkland Lake, Out. Can. SMttT ROJAKA V KANADI. bratu predsedniku Turku za ! požrtvovalno delo, ki ga je vi-J šil zadnje 2 leti, isto tako tudi lila-irajniku br. Hočevarju. Toda draga 'brata, v potrebnih trenutkih se zanašamo na i vaju, da storita bratsko dol-ž-f Naznuanjam vam žalostno nost pomagati z nasvetom ali novk-o. da nam jo kiuta smrt kar že bodi. j pobral a zopet enega rojaka in "Novi odbor pa prosim, da očeta, namreč Johna Kralv. U-upošteva obljube, ki jih je dal mrl jo 1. deeemjbra nagloma na tajniku, namreč da mu bo pomagal ipri dolu, ker jo že itak preobložen s tem. Torej brat i Tatija, pokaži se mož beseda v vseh slučajih, ker se gre le za blagor naroda! Po končani konvenciji je Zveza .priredila banket na čast delegatom in raznim gostom. Najlepša hvala pevskemu društvu "Triglav" za podane točke, še posebno pa mladinskemu zboru. Pogum velja, imaš že zadoščenje br. Oton i čar, še bolj iboš pa naplačan, ko boš enkrat nastopil sam s svojim mladim zborom na odru. Sta-riši, dajte otroke, kateri so zmožni, da se vadijo v svojem lastnem jeziku. To bo otroku največje darilo v poznejši doibi. Hvala go^-pej Burni kov i, ki svoieni dontti krai Nonaimo. Vzrok smrti jo bila rana na levi nogi in liiju jo pritisnilo na srce. Zapušča žalujočo sopro-use, v Clcvclan-du, O., ki je zahtevala življenje Franka Bent dicta, starega o7 let. Bil je zadet v glavo, ko jo gledal skozi okno na lokomotivi, tako težko, da je izgubil kontrolo in je lokomotiva naprej drvila s tako silo, da jo podrla steno na Roundhouse. Odpeljan jo 'bil v bolnišnico, kjer je či z par minut podlegel p-. škodbam. Zapušča žalujočo soprogo Frances, roj. Reja, doma iz Vipolzo pri Gorici na Primorskem. sina Franka, snaho, nečaka in več drugih sorodni- s I SLOVENSKO - AMKKIKAN-SKI KOLEDAR za L. 1941. Stane 50 rent or. VELIKA BIAZMKOVA PRATIK A ZA L. 1941. (S firm mlatiti.) Slant- Z5 rrntov, PRIROČNI ATLAS — TA BARVAN IH ZEMLJEVIDOV i- velikosti 9*2 14'« infrv. Stane 25 rentov. KNJIGARNA Slovenic Publishing Co. 2tf) West 1 Stli St., New York kov. Homa je bil iz istega kraja kakor soproga, kjer zapušča >inova Joscpha in Hermana, hčer Ano, o mož. Jakopčič. dve nečakinji in več dnigih soroil-nikov. v Arg ntini ]»a sestro Johano, omož. Petelin. V A-meriki je bival ."1.1 let in je bil ves čas zaposlen y>ri železnici. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj Se ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natanrna pojasnila. V nesreči se šele spozna, kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sirpr najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00 odbor za leto 1940 Predsednik: JIIHABL UREK 82 Weirfield St., Brooklyn, X. T. Podpredsednik: ANTHONY KIRN 1726 Madison St., Brooklyn, N. T. Tajnik: JOSEPH POGACHNIK "580 Liberty Avenue Williston Park, L. I. Blagajnik: ANTHONY cvetkovich 983 Seneca Avenue Brooklyn, N. Y. Zapisnikar: FRANK MEKINC 1055 Greene Avenue Brooklyn, N. i. Nadzorniki: It VINKO ZALOKAR 71-09 — 69th Street Glendale, L. L 1. FRED VELEPEC 7225 — 67th Place Glendale, L. I. III. JOHN MAČEK 116-65 — 120th Street Ozone Ifark L. I. Arhivar: JOSEPH POGACHNIK, 580 Liberty Ave., Williston Park, L. I. Društvo zboruje vsako Četrto soboto v svojih društvenih prostorih « American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. _ VA5A NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRI/ 2ABNEMU USPEHU. DRUŠTVA POTREBUJEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOJIH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JAVNOSTI. \ •'« LAS NIBODI" - New Yori Thursday, December 26, 1940 VSTANOVLJEN L. 1891 Med življenjem in smrtjo v letalih ROMAN :—: Spisal: FRAN GO VEKAH. Teti a j je priplavalo telo do i-kale. ki je štrlela iz reke. Nekdaj je >tal tu miin na reki; zadnji njegovi ostanki so še kazali prostor, kjer \ pred leti ob visoki, nenadni ]jovodnj-i poginil mlinar - hčerko deklico, ki mu je bila pravkar prinesla! večerjo; jMivod«*iij j«' odnola in požrla oba z nilhiom vred. l>e troje ni inskih kamnov še vedno leži v -t rug i in od temeljev i-e in ohraila naravna j>ečina. Oh tej pečini >e je ustavilo utop-Jjenkino t"lo; njena obleka se je nu ndn ujela za skrito ostrino. 1*1.1 \ ;u a -ta .-«• s. omagujočiini močmi pognaia za pečino, i/nova je odplaval.) truplo, a že sta ga zgrabila. Eden je *pU*/al na skalo in potegnil žonrko k sebi. Zdaj je zlezel Še tlrugi za njim. 1'trujena sta, težko -e < ddihujeta, sedata, počivata — a d\iguta žensko telo, clnačata, strevata. Zdaj vstajata, jo postav jata na glavo, poizkušala umetno dihanje dvigajoča njene roke. Zaman! "Mrtva je — skoraj že mrzla!" zakriči eden izmed reševalcev. "1'čitcljiea z dekliške šole!" zakriei drugi, Rožanee >e np'n'm' na nabrežju, kakor bi ga bil udaril kdo - kolom po t en v nu. Vrti e " mu šumi po možganih. ''Obupala je izvršila >voj naklep, ki ga je gojila pred nu-seoi — a zdaj Mim jaz kriv njene niirti. Jaz, ki -cm ji vžgal nesrečno novo ljubezen! ltog. kaj sem -toril!" Kakor hiaznik je strmci k pečini. ob kateri >o je zdaj ustavi re-ilni čoln. Tiuplo -o spuščali v čoln, reševalca sta plezala - pečine ter zlezla k veslačem. ('oln re je počasi proti toku reke vračal k niio-tu. Tam >o lele stopnice, omli izkrcajo utopljenko. • Kadovedn« ži -o tekli po obeh nabrežjih nazaj k liioVtu, da vidijo ne-rečnico. Rožanee se ni mogel premakniti noge s<> se mu triple da je klecal s koleni in v čeljustih ga je držal krč, da je bil n< m. 'Pel n i me ee pa je razlival svojo bledorumeno svetlol>o po reki, da je bila skupina na čolnu vprav fantastično razsvetljena. 11 i>e so v hVileni žaru čudno bleščale. In ko r~o dvignili utopljenko z dna čolna, je zašumela voda, ki se je oJtekaia iz njene obleke. Prav takrat je priletel ptoko reke tri p vran, črn in -krivno.-ten se zadri in* izginil preko mesta • ja proti gozdu. "K»lo je! Katera učiteljica?*' je vprašal nekdo. "Tista mala črnka — zmerom se je -meh'.'jala in šalila," j" odgovoril nekdo od reke. . Sklonjen in napet sedi pilot na svojem svdeižu. V rokali ima krmilo, ]je.«rlcd mu je uprt naprej, na ušesih inua slušalke, niha s ki.sikovo masko, na velikem pretikalniku pred sel>oj ima polno ur, tabel in dragih mer; višinskih mer, naprav, ki kažejo brzino letala, nrahe za trojnice. mer za b. ncinske rezerve. za naklonjenost k zemlji, za lego v zraku, za zunanjo toploto, za gostoto zraka, za moč in smer vetra, za vlago v zraku, za število prevoženih miTj itd. Vse to vodi, opazuje in nadzoruje sključen mož ob krmilu. Za njim sedi v neke- vrste vrtljivem stolpu drugi mož z drugimi nalogami.. < >n je obdan s strojnica mi in bistro opazuje ok.ilieo. Ničesar ne me prezreti. AT«;jima nepazljivost ali zamuda lahko obema prinese smrt. V večjih bombnih letalih se nahajajo Še radiot legra-fi-t, mehanik, in Še on piTot. Pri iz v i !u'h etalih je na st-el-čevem mestu fotograf.. Ti možic so p'nvi moderni junaki, vite/i neba, možje, ki morajo ii.neti v malo od poč i jo in za dobi-pet -pr»-ti na zemljo. seveda ne 10 čimprej -taro ravnotežje. f'o naprnja toliko svoje živce in že J ' pilot tako zavarovan pred *•o vzklikali: se! Tujka je! "Prostor! Prostor! Gospod še zdvži. Popolnoma druga je na prinrer pri angleških pilotih. ki v dolgih, več ur trajajočih nočnih po'etih tam nekje iz zahodne Anglije prihajajo na celino v popo'ni temi ter v veliki višini iščejo industrijsko ter p:oiiK'tn" cilje. Ko od v rišejo svoje breme v obliki težkih be m b. se morn jo vračati skozi zaporni ogenj odličnega nemškega prpot i letalskega topništva in zasledovani od njihovih izvrstnih lovcev. T,ovce, ki s dvigne samo za patrolni polet ali za kratko protiletalsko obrambo pred sovražnikom, lahko vsak dan opravlja uvojo službo, ne da bi imelo to kake posledico na njegovih živcih in zdravju. Dni ga če pa je z onimi pi eti. ki hodijo v velikih bombnikih za dolge polete nad sovražno ozemlje bodisi preobremenit vami, lahko več 'et odlično služi letalskim silam. Kakšno je življenje v zakloniščih. 'Za dobro razpoloženje junakov zraka je torej poskrbljeno. Kn.ko pa je z onimi, ki si morajo prod njihovim ognjeni in razdejanj m iskati zatočišča po zak"oniščih? Glavni namen letalskih napadov je poleg razdejanja in uničevanja ravno malodušje in obupanost med civilnim prebivalstvom. .Toda že prve praktično preizkušnje v španski državljanski vojni so bile pre.* ene ti ji ve; tuji časnikarji v Barceloni so bili začudeni, ko so videli, kako -e jo prebivalstvo hitro privadilo bombardiranju iz zraka. Vsekakor moramo pomisliti. NEKAJ O HEINRICHU HIMMLERJU Svet pričakuje in upa, da se retiran, zv« čer že m rt v. Za to bo v Nu ni'iji vsled velikega'ni treba izvršiti kakega zloči-pomanjkanja in t : pljenja v na — malenkostna opazka ali ljudstvu zbudil odpor in da ncpreiUiši j»ii tem -e obnaša in dela ta nega fanatizma enega človeka|ko divje kretnje, 'a najbolj — 1 leinricha Hiimnl rja, načel-;nu čn mu upade pogum, Tiika Hitlerjeve privatne arma- . ... . , ... , . .. ... 'Koncertraci iska tabori><«a do in vstanovitelja najvecjoga,1, . ... ; , , , s, ,. , , • .. i katere le bilo tekom let vrzendi naJiKdj brezolwurnega policijski ga sistema v zgodovini člo- veštva. Ta p* i vat na armada jf povzdignila Hitlerja do moči j ter otažo ter zbirajo ko-uniforma so ga naredile še bolj jr;(,tnel. in končno -o prinesli aaiTtgor. Ri žanec se je odkril, pristopal k nji. I Via je Man i ca K (, d rova. mrtvaško bleda, brez diha. brez .-moJiljaja. ki jo v življenju ni ostavil niko'i. V>e učiteljice so se zdaj spominjale, da je bila Manica zadnje ča-e -i I no potrta Prej zgovorna, verola, šaljiva, zadnje i molčala, bleda ii: zamišljena. Oblegale so Magdo: '"Kaj veš! Zakaj jo bila tako potrta ?" Magda pa ni hotela ničesar vedeti. ">. iti ne slutim, zekaj. Povedala mi ni in jaz je nisem vptaševala. Ravm.te j Trilmik ji je bil vedno enako kavalir-ski. Ros je, da je ostajal zadnje čase če Tribnikom prepirala? Včasih jo Imela rdečo oči; ntav od joka?" so vpraševale. Magda se je zaničliivo zmrdnila. "Manica je bila proven* pametna. Trilmik je povedal »vštet okra t \>akouv.tr, da se ne misli nikdar oženiti. Manica si torej ni delala nlkakih iluzij glede Tribnika. Xiti Iju-bosunuiii ni iiK»gla biti: Tribnik ni nikoli skrival, da so mu vŠeČ vse mlade in lepe ženske. Bil je do Manice vedno enako radodaren, ji kupoval kar si je le želela. Ne. no, zaradi Tribnika ji ni bilo treba iti v vodo. Vzrok je moral biti drug." "Strašno je! Zelo so mi smftli levica. Bog naj ji 1k> milostljiv!" je vzd.hnila Janka Mehletova, najstarejša uči-U-l>jica. I Da. samo -očutja je vredna. Pa si slišala, kako govore ijudjp, ki ^ kažejo moraliste vsaj pri takih prilikahje vprašala Magda. 4tf in veseli Imste, ki» Imste viileli, kako iiaiuneiio va* TIIE GARDEN ENCYCLOPEDIA jMHiei o vsaki najmanjši i»«>< 1 roh-nosti v obtleliivanju vrta. Knjiga je bila skrniio sestavljena, tako a nataneno To je nova vrtnarska priročna knjiga — |M>(M»lna, praktif-na, |triljiulna in lahko razumljiva.. Preislcusite jo kar najlM.lj nataneno sami. Prepričali s<« lmste, «]» noljše vrtnarske knj!ge ni kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA. Cena samo in- ne- priimerno močnejše, kakor jo bilo v španski državljan-ki vojni. Vendar se vsaj jk> poroči ib, ki prihajajo, crja. ki u- >»i I takrat desna ro- i>kom. Poljskem, Norveškem, in <1 ni god. Ta mojster prevaro je bil rojen v mfcili, tilii vasici v bavarskih Aif»ah. kjer je bi nj gov nadzor-(iotovo bi bil po-1 al tudi on kaj takega, ostovan -ol-ki te mojega tajnika, krotkega nik iri vnet katoličan. Heinrioha. On invi čudovito možgane za organizacijo, toda ne bo nikoli daleč prišel v na- vojna, nakar jo bil poklican k šem pokrotu, ker je preraliioču- vojakom. Vojno je preživel za ton in izgleda in nii>li kot kak jiisalno nnizo, kjer so njego\ i ])isarček." Toda v noči krvavega čiščo-nja .'?(). junija 1 U'M je i»ronašel Strasser in ž njim na >totine drugih rjavosrajčnikov. kako da eč so se v njem motili, ko so jih začeli Hinimlerjevi črno- bolj resna. Vso drugo Škodo, ^rajiiiiiki"^ neusmiljeno ]mbijati. '-trnži. k j, r jo kmalu pokazal firedstojniki knralu pronaš;i njogov poseben talent za ure j -vanje vojaških reportov. Po vojni so jo navJfi -Z1IJ(.(1;svojo pravijo. Aihce in nic pa ne more nadome-titi neorespanih J noči l judem, ki morajo podno-j vi zopet na delo. izvanredno pretkanost, i njegovih privržencev rasti pre-Ssvoi° organizator-ko -posob- , r iMadaljevanje prihodnjih) NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY I I 52 Strani — 1000 Fotografij Ta knjiga obsega 1152 strani in in«a okoli 1000 zgodovinskih listin in mnogo zemljevidov. Vsebuje najvažnejše dogodke iz prvih zgodovinskih časov, pa do današnjih dni. — TU JE NAJPOPOLNEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA. (Ta knjiga je iM>sel»no tudi zanimiva iu koristna za ufieuee v višjih šolali, kt*r jim v vsakem oziru pouiHga pri njihovem učenju.) fI DILI SE BOSTE KO BOSTE KNJIGO VIDELI: VEZAVA je v najlepšem imitacijskera usnju. Pomislite! Samo PRESKRBITE SI TO KNJIGO ŠE DANES! $1.50 fSLADKOR IZ GROZDJA NA MESTO IZ SLADKORNE PESE. V Franciji Lšre.jo vsoinosfor-nili narinov. kako bi preprečili veliko pomanjkanj, slailkorja. Vrše ž<> velike priprave, taro odkritje rvejega rojaka Pannentiora ki jo po Napoleonovem naročilu izdeloval sladkor iz grozdno-ga soka, da bi s tom odpomo-gcl pomanjkanju sladkorja, kor -o tmli takrat Angleži zaprli dovoz na evropsko oolino. ko glave, radi toira j«' bilo treba1 nost trr ~ -vojn kruto odločno- lliiniiu'erju odkriti zaroto. strah ne lr* vseh nito odstranitev. Po tem «1o-11 »o« 1 .in vrnil ioniji narodov, ampak jgodku ga jo Hitler imenoval, t1"1« Nemcev samih. V«* za sla-nač; Inikom držiivno policije za ho-ti in tajno srreho vsakega posameiznf^a odličniaka, v-led tega jih lahko dr/.i v rodu. v-o Nemčijo. (Kot načelnik 'SchntzstnffeP. ima Himniler pod svoio abso-: tn bljenje v armadi je lutno komando najl»oljši člove-j "l^ovo delo in celo mogočni ški material za svojo namene.j Herman Goering se 11111 mora Ta organizacija jo bila prvotno j ukloniti. t eloign a straža Hitlerja in n?ego-j Ta V(hn;i on jn n|1_ privržencev. irimh|povi ljudje Hitlerju. Hitler to armado, va nikoli no porabi na frontiili. IVIo na fronti mora opraviti r?dna voj-ka. Himniler pride potom urediti notranje zadove |)rema*rane dežele. To opravil z masnimi molitvami, z izgoni ljudstva iz njegove lartno a zemlje in koncentrijskimi tal>o-r\&\. Kar jo napravil na Polj- i ^ ,jriiN to armado pol milijona zvestih in do skrajnosti discipliniranih in hrabrili ni ž so Hitler ljiliko zjinese v v-aki si i. "Heinrich TTimmler." se ie izjavil Hitler, 14ima najbo j ei-to eflavo v deželi. On jo pravcati stroj." IO trm, kkor tudi o dni'^ili noniških strojih bo še mtioifo culi, kar ne ho prijetno. Ni lepo soditi po posameznikih <*olc-i,sra naroda, to«la v tem slučaju i skoin. 2:0 ostalo v zgodovini more so odrekati nemški mu v koncentracijska taborišča, kjer so radi mraza in-crladu žalostno poginili. Kdorkoli se iiiri je zdv'1 količkaj sumljiv, je i i in je znel količkaj sumljiv, jo Vegovo truplo kmalu mahalo na vislicah, katero so propel jo-v.di na vozilih, tako da so bilo vedno pri rokah. "Krotki" FFimmler je bil odločii, da iztrebljenje prebivalstva jo najbolj uspešno sredstvo rešitve poljtke«?a problema. V toku zadnjih sedmih let jo Himniler v kali brezobzirno za- kot ena najtemnejših took so-1 narotln Izvanr04,nih s,^ol,no. danje^a stoletja Sn stotisoco ^ tmla aH so svetu v korUl ? moz, zon m otrok je pognal J ^fn0?0 io Ha, no„^ki narod brez zadostnega oblacda, hrano k; po fi0 pr0filMvili lin lju umetnosti, vodo in drugih kulturnih pridobitvah, toda kar so oni gradili, so nemški klatevitezi po«lirali, grajščaki zasužnjovali. kajzerji mori i in razni Hitlerji in Tlim ml f rji še podirajo in morijo. Koliko trpljenja je povzročila prva svetovna vojna, kakšna morija, razdejanja in pustošenja so »legaiajo so