S n a g a. Wm&, kedo se bode vedno umival! Moji otroci morajo delati, ne pa, JŠmI da bi se z vodo igrali. In če pride raoj otrok vraazan v šolo, niraa ^fe učitelj pravice siliti ga k umivanju, ali ga radi vmazanosti celo kaznovati!" — In glasen, samosvesten pa ironičen smeh razlegal se je po teh besedah po sobi sicer pridnega, dobrega kmeta. Ni bilo to v okoliši raojega delovanja, bilo je to v mojej rodnej vasi. V živern pogovoru bil sem z ,,Zidarjevim strijcom", in ker ta strijc prav mnogo in rad bere, ve tudi marsikatero prav pametno reči, posebno iraa poln rokav vprašanj, ki kažejo njegovo vedoželjnost, glede snage pa ima svoje trdne konservativne misli. Takih besedij pa slišiš lehko, češče kakor bi mislil v premnogih vaseh. Ni obilo mater, katerim bi bila prva skrb pri mladem njenem naraščaji snaga in zopet snaga, ampak jih je temveč, ki skrbe le, da imajo njih ljuboeki polne želodčeke. Kaj pa naj bi rekli o očetih? No, ti pa res največkrat nimajo časa, da bi mogli dostadno zahtevati od otrok svojih, da naj se umivajo, in le, ko pride ,,zamazanček" ves prašen in blaten očetu pred oci, tedaj ta nejevoljno zakliče: ,,Ej, kakšen pa si? Se mi ne greš precej uinit? Tak si kakor pr !" Tako pa je učilnica čestokrat jedino torišče, kjer naj se mladina marljivo in dosledno navaja k snažnosti, učitelj je mnogokrat jedini, ki — svest si svoje naloge — zahteva, da prihajajo učenci umiti in osnaženi v šolo, kakor se spodobi človeku. Da je snažnost prevažna v vsacera obziru, bodisi glede zdravja ali nravnosti, o tem prepričan je vsakdo. Ko bi nas pa tudi ta dva načelna faktorja ne silila, da zahtevamo snažnosti pri vsacern učenci, siliti nas mora k temu že naše nara prirojeno sainoljubje. Kakoršno snažnost ugledaš na učencih svoje šole, prav tako bodeš uzrl na njihovih knjigah, pisankah, spisovnicah itd. To je lice tvoje šole, to je ob jednem odsev tvojega delovanja, ta odsev pa te v očeh sveta povišuje ali ponižuje. Prvi pogoj vse snage je voda. Stvarnik dal narn je tega daru v tolikej meri, da ga skoraj največ zemljanov za dar ne spoznava, pa se ga preranogi kolikor rnogoče izogibljejo. In ravno glede umivanja mora učitelj pogosto nejevoljno z glavo zmajevati, ko vidi, da se šolska mladež vode tako boji. ..Zakaj pa nisi danes umit, Janezek?" — vprašaš po zimi učenca. ,,Marna niso 'mel neč gorke vode", odgovarja ti prepričevalno. Seveda, vsak uvidi, da potrebuje ljubček rnaterin tople vode, ako se hoče umiti; ako je ni, pa tega storiti ne raore! Ravno ta razvada se največ nahaja po deželi, ko bi človek vendar raislil, da se tu rod najbolj utrja. Kmetska raati — ne vsaka — pa je trdno prepričana, da se jej raora Janezek prehladiti, kakor hitro se bode isti z mrzlo vodo umil, in vrhu tega ga še tudi — — blato pred ostro burjo greje. Tu mora uoitelj z dejanjera in z besedo kazati pravo, tu ne sme rairovati nijednega dne, neutrujeno je treba pregledovati slednji dan vsacega učenca ter zahtevati, da so umita tudi ušesa in vrat in ne samo nos, pa tudi zapestji in lehti. Novi ukaz, da imamo poročati tudi o stavljenib kozah, nam odgrinja čestokrat neprijetno podobo. Listka o stavljenji koz nihce nima, o uspehu sara povedati ne ve, treba je torej novemu učencku odvihati rokava notri do ramen, da se je raogoce prepričati o uspehu. Tu pa zagledaš pogosto roko do ramen pokrito z davno zastarelo zemeljsko skorjo, da nehote odmakneš oci. Prilika, da navajaš otroke k snagi, ponuja se ti vsak trenutek, osobito v zacetku šolskega leta, vsak dan o pričetku pouka, pa tudi toliko berilnih sestavkov ti ponuja priložnost, da pač nisi v zadregi, kako bi otroke privajal k umivanji in k snažnosti sploh. Vsacega zanikrneža pa, ki se ne zmeni za naročilo učiteljevo, kaže kar naravnost k vodnjaku poslati, to pa po uku, da ne zamuja šolskega časa. Redno pa naj se tak nemarnež na to tudi izkaže, kako se je umil. Ako je videti pomanjkljivost — pa še k vodnjaku! Tako je ravnati dosledno v letnern kakor v zimskem časi, in — -- obrnilo se bode gotovo na bolje. Dokazovati je treba šolskej raladini in odraslim, kjer je le prilika, da se ravno z mrzlim umivanjem krepimo in utrjujerao, da se tem načinom ravno najložje prehlajenju izogibljemo. Nasprotno pa se prehladu ubraniti ne moremo, ako si s toplo vodo mehkužimo telo in duha. Snago in zdravje varujerao si pa še najveo s kopanjem v hladnej vodi, in pri tem je prevažno že kopanje raalega deteta. (Konec prih.) Črnagoj.