Na podlagi sklepa, ki ga je občinska konferenca SZOL Ljubljana Bežigrad sprejela na letni programski seji 13. 12. 1984, je predsedstvo OK SZDL na 16. seji dne 17. 1. 1985 - upoštevajoč gradivo »Nekateri vidiki delovanja krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad« in razpravo o tem gradivu, opravljeno v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine, v občinskem komiteju ZKS, na letnl programski seji OK SZDL in v okviru krajevnih konferenc SZDL - sprejelo OSNUTEK UGOTOVITEV, STALIŠČ IN USMERITEV ZA NADALJNJE POGLABLJANJE KRAJEVNE SAMOUPRAVE IN DELEGATSKEGA SISTEMA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V OBČINI Gradivo »Nekateri vidiki delovanja krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Bežigrad« je med delovnimi Ijudmi in občani in v njiho-vih družbenopolitičnih organizacijah ter samoupravnih organih in delegacijah vzbudilo veliko zanimanje, kar kaže, da je obrav-nava tsh vprašanj potrebna in da moramo na podlagi te obrav-nave sprejeti konkretne podlage za skupno organizirano druž-beno akcijo na področju krepitve celolnega sistema socialisti-čnega samoupravljanja v krajevnih skupnostih. I. UGOTOVITVE 1. Samoupravno in prostorsko preoblikovanje krajevnih skup-nosti pomeni nadaljnjo krepitev samoupravljanja in delegatskega sistema z vkljufievanjem 5e večjega števila delovnih Ijudi in obča-nov v uveljavljanje in usklajevanje interesov in potreb v lastnem življeniskem okolju in v oblikovanju in sprejemanje odločitev Naloge, ki jih je narekovalo samoupravno in prostorsko preobli-kovanje krajevnih skupnosti, njso bile povsod v celoti izpeljane, tako da se v posameznih primerih srečujemo s kadrovskimi teža-vami zaradi premajhnega organiziranega prizadevanja za vključe-vanje delovnih Ijudi in obCanov v samoupravne in delegatske odnose in s težavami pri ustvarjanju in zagotavljanju materialnih, prostorskih in drugih pogojev za ufiinkovito in vsestransko delo-vanje krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti se predvsem niso dovolj uveljavile kot sesta-vina združenega dela in družbenoekonomskih odnosov, v katerih naj bi delavec postal dejanski subjekt odločanja o vrstah, obsegu in načinu zadovoljevanja skupnih potreb v kraju bivanja, ker je v praksi še premalo organiziranih in vsebinskih povezav med orga-nizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi Povezovanje med krajevnimi skupnostmi, njihovimi orgamzaci-jami in organi se je že izkazalo kot nujno in potrebno, ko gre za vpraSanja in intrese, ki so skupni za več sosednih krajevnib skupnosti Pri tem so se nekatere oblike (npr. sodelovanje posa meznih delegacij, skupno organiziranje javnih razprav in sekcij-skih obravnav) že izkazale kot uspešne in učinkovite. 2. Zbori delovnih Ijudi in občanov so se uveljavili predvsem v tistih krajevnih skupnostih, kjer so obravnavali vprašanja, ki so neposrednt) zanimala krajane in so bila v skladu s potrebami in stvarnimi možnostmi družbe, organizacijsko pa so se še posebej uveljavili delni zbori za posamezna območja KS (ulice, bloki), na katerih so delovni Ijudje in občani hkrati obravnavati tudi vpraša-nja v okviru samoupravne organiziranosti stanovalcev. Skupščine krajevnih skupnosti se sicer uveljavljajo kot osrednji organi samoupravljanja v KS, vendar je to uveljavljanje prevefi počasno, necelovito in v občini neenakomerno, glede vsebine dela pa preveč odvisno od svetov KS in bistveno premalo pove-zano tako z delovnimi Ijudmi in občani v celoti kakor z njihovimi delegacijami in samoupravne interesne skupnostj in družbenopo-litične skupnosti. Nepovezanost združenega dela s krajevnimi skupnostmi se kaže tudi v neudeležbi ali premalo aktivni udeležbi delegatov organizacij združenega dela v skupščinah krajevnih skupnosti. Po drugi strani je mogoče podobne slabosti ugotoviti tudi pri delega-tih krajevnih skupnosti v organih upravljanja organizacij združe-nega dela posebnega družbenega pomena (na področju šolstva, otroškega varstva in zdravstva), ki se pri svojem delu v teh organih upravljanja premalo povezuje s samoupravnimi in drugimi organi, delegacijami in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih. Kljub nepopolni udeležbi članov delegacij in občasno tudi nes-klepčnosti sej delegacij krajevnih skupnosti za družbenopolitične skupnosti so se te delegacije uveljavile kot središče osnovnega delegatskega delovanja, za kar imajo zasluge predvsem aktivni in zavzeti člam delegacij, medtem ko je pn oblikovanju stališč Se vedno premalo povezanosti med delegacijami in skupščinami ter sveti KS in družbenopolitičnimi organizacijami v KS. Aktivnost delegacij za samoupravne interesne skupnosti je manj uspešno, ker deiegacije v obravnavanem gradivu pogosto ne najdejo neposrednega interesa ali pa pri posredovanju stališč in pobud v skupščine niso dovolj učinkovite, tako da se v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine z delegatskimi vprašanji prenašajo zadeve, ki bi jih morali urejati neposredno v skupščinah samoupravniH interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Povezanost delegacij za samoupravne interesne skupnosti -tako družbenih dejavnosti kakor še posebej materialne proizvod-nje - z delovnimi Ijudmi in občani ter njihovimi samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi dejavniki v krajevnih skupnostih je v glavnem zelo šibka, prav tako pa povezanost teh delegacij z delegacijami za družbenopolitične skupnosti. ^,. 3. Planiranje v krajevnih skupnostih je metodološko zapleteno za prostovoljno delo delovnih Ijudi \n občanov. ki sodelujejo v pristojnih organih ZK, hkrati pa tudi razmeroma neučinkovito ter vsebinsko šibko in necelovito, ker v glavnem ni usklajeno z dru-gimi dejavniki družbenega planiranja, predvsem s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in organizacijami zdruzenega dela, tako da planski dokumenti premalo zagotavljajo materialno osnovo za delovanje krajevnih skupnosti in so marsikje predvsem popis najnujnejših potreb, ne pa načrt za njihovo učinkovito in uskla-jeno zadovoljevanje. 4. Krajevne skupnosti imajo zagotovljene najnujnejše prostor-ske pogoje za svoje delovanje, ki v vseh krajevnih skupnostih sicer v celoti ne ustrezajo potrebam. prav tako pa povsod še niso v cetoti izpeljane naloge, ki jih je v zvezi s tem narekovaio samo-"upravno in prostorsko preoblikovanje krajevnih skupnosti. Neka-tere krajevne skupnosti nimajo prostorov za mnoiične aktivnosti delovnih Ijudi in občanov, tiste, ki takSne prostore imajo, pa senenehno srečujejo s problemi vzdrzevanja, zlasti ko gre za družbene domove v KS- Financiranje delovanja krajevnih skupnosti kot temeljnih samo-upravnih skupnosti, v katerih detovni Ijudje in občani zadovolju-jejo svoje splošne. skupne in osebne potrebe, ni v celoti urejeno in povzroča precej težav. Kar tri četrtine sredstev za delovanje KS zagotavlja občinski proračun, medtem ko se druge oblike financi-ranja (svobodna menjava dela oziroma zagotavljanje sredstev samoupravnih interesnih skupnosti za skupne potrebe krajevnih skupnosti; združevanje sredstev organizacij zdruzenega dela za zagotavljanje skupnih potreb krajanov. ki jih ne zadovoljujejo v samoupravnih interesnih skupnostih, samoprispevek krajanov v denarju, materialu in delu) uveljavljajo prepoCasi in neenotno. Za financiranje sploSnih družbenih potreb v krajevnih skup-nostih (to je za delovanje samoupravnega in delegatskega sistema v KS) proračunska sredstva zadošfiajo. saj sredstva iz tega vira krajevne skupnosti - po sili razmer - uporabljajo tudi za kritje skupnih potreb, katerih financiranje ni urejeno. tako, da se zaradi te neurejenosti in nerazumevanja pojavljajo zahteve po veCjih proračunskih sredstevih za te namene. 5. Organiziranost delavcev, ki opravljajo dela in naloge nepo-sredno za potrebe krajevnih skupnosti. se je izkazala kot nepri-merna in neučinkovita Medtem ko delovna skupnost, ki so jo ustanovile KS T. Linhart, Boris Kidrič in Miran Jarc, dokaj uspeSno opravlja svoje naloge. pa delovna skupnost ostalih kra-jevnih skupnosli v občini ni zaživela kot primerna samoupravna in organizacijska oblika povezovanja delavcev v teh KS. Cilji. ki so bili zastavljeni ob ustanovitvi te delovne skupnesti. se ne uresničujejo bodisi zaradi organizacijskib in kadrovskih tezav v sami delovm skupnosli bodisi zaradi neurejenih odnosov z usta-noviteljicami, krajevnimi skupnostmi, ali zaradi neenotnih pogle-dov le-teh na zagotavljanje sredstev za delovno skupnost in vse-bino njenega dela. 6. Aktivnost družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skup-nostih je v celoti premalo povezana z delovanjem samoupravnih organov in delegacij v krajevnih skupnostih, saj interesi, ki jih delovni Ijudje in občani oblikujejo v svojih družbenopolitičnih organizacijah, nimajo vselej odmeva v samoupravnem odločanju in delegatski aktivnosti v krajevnih skupnostih. Družbene organizacije in društva se uveljavljajo kot pomem-ben vidik samoupravnega organiziranja in interesnega povezova-nja ter uveljavljanja posamičnih in skupnih interesov delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih. Ob tem se srečujejo s problemi financiranja in iščejo finančne vire neposredno v kra-jevnih skupnostih, ker prfedvideni viri (samofinanciranje, sredstva samoupravnih interesnih skupnosti) bodisi niso uresničeni (zlasti pri tako imenovanih mejnih dejavnostih, na primer pri delovanju društev prijateljev mladine) bodisi ne zado&čajo za sprejete pro-grame dela. II. STALIŠČAIN USMERITVE 1. V krajevnih skupnostih je potrebno hitreje utrjevati vse oblike odločanja in onemogočati pojave odločanja mimo delovnih Ijudi in občanov in njihovih delegatskih organov. Zbori delovnih Ijudi in občanov morajo postati najpomembnejša oblika izražanja interesov, pobud in predlogov in podlaga za delegatsko oblikova-nje odločitev, ko gre za najpomembnejša vprašanja življenja in razvoja krajevnih skupnosti in širše družbene skupnosti. Pri tem je posebej treba razvijati delne in interesne zbore (za posamezna. območja KS oziroma za posamezna vprašanja) kot v praksi pre-verjeno uspešno obliko vključevanja krajanov v samoupravljenje in delovenje delegatskega sistema. 2. Skupščine krajevnih skupnosti morajo s svojo stalno aktiv-nostjo zagotavljati tesnejšo povezanost z delegati in delegacijami za družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skup-nosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Hkrati morajo delegacije delovati bolj odprto in v tesnejSi povezavi z delovnimi Ijudmi in občani, ki so jih izvolili. 3. Prizadevanja krajevnth skupnosti za večje povezovanje in skupno delovanje njihovih samoupravnih organov, delegacij in družbenopolitičnih organizacij morajo biti naravnana tako, da se bodo navedeni dejavniki povezovaii in sodelovali pri vseh pomembnih vpraSanjih, ki presegajo meje posamezne krajevne skupnosti in so skupnega pomena za delovne Ijudi in občane v več krajevnih skupnostih. S takšnim povezovanjem in sodelova-njem bomo odpravljali »papirnate« meje med krajevnimi skup-nostmi in njih zapiranje vase ter hkrati zagotavljali večjo učinkovi-tost delovanja samoupravnega in delegatskega sistema na posa-meznih območjih občine. 4. Za učinkovito izvajanje vseh nalog, ki jih imajo krajevne skupnosti. je posebnega pomena uCinkovito izvajanje kadrovske politike tako, da bo s stalnim delovanjem vseh organiziranih sociallstičnih sil zagotovljeno kar najgirse vključevanje delovnih Ijudi in občanov v samoupravno. delegatsko in družbenopolitično delovanje v krajevnih skupnostih Nosilci izvajanja kadrovske poli-tike, še posebej krajevne organizacije SZDL, imajo v zvezi s tem še posebne naloge zlasti pri evidentiranju in kandidiranju najbolj sposobnih in primernih kandidatov za samoupravne in delegatske dolžnosti na vseh ravneh in s tega vidika še posebej v pripravah na volitve leta 1986. 5. Na področju družbenega planiranja je treba pri pnpravi plan-skih dokumentov krajevnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in zagotoviti uskla-jenost in sprejem samoupravnih sporazumov o temeljih plana KS pri vseh predvidenih podpisnikih, pri čemer imajo poleg samih krajevnih skupnosti vso odgovornost tudi občine, samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela. Pri priprav-Ijanju planskih dokumjentov krajevnih skupnosti morajo s stro-kovno pomofijo sodelovati pnstojni obimski upravni organj in strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti 6. Organizacije združenega dela, ki poslujejo na območju posa-mezne krajevne skupnosti, se morajo bolj aktivno vključevati v njeno delovanja na vseh področjih - od uskajenega družbenopo-litičnih organizacij. Prj tem lahko poleg skupščin krajevnih skup-nosti, krajevnih konferenc SZDL in svetov Zveze komumstovopra-vijo pomembno vlogo koordinaciiski odbori Zveze sindikatov. 7. Pri načrto»anju prostorskih pogojev za svoje delovanje morajo krajevne skupnosti upoStevati družbenoekonomske razmere in materialne možnosti in zagotoviti ne samo vire za graditev in opremo objektov ali prostorov, temveč tudi za njihovo vzdrževanje in amortizacijo. 8. Glede uporabe prostorov za množične aktivnosti delovnih Ijudi in občanov naj se krajevne skupnosti Se tesneje povezujejo z organizacijami združenega dela na svojem ali širSem obmofiju. pri Cemer se to povezovanje ne sme omejevati samo na Sole, temvoč mora zajeti tudi druge orgariizacije združenega dela, in to tudi s področja gospodarstva ¦ 9. Glede financiranja splošnih družbenih potreb delovnih Ijudt" in občanov v krajevnih skupnostih, ki ga zagotavlja proračun občine, naj zbor krajevnih skupnosti skupščine občine po popre-jSnji obravnavi v krajevnih skupnostih preuči primernost veljav-nih meril za delitev proračunskih sredstev na posamezne kra-jevne skupnosti v občini. J 10. Krajevne skupnosti morajo zagotoviti, da se bodo sredstva iz proračuna občine dosledno uporabljala po namenu. torej samo za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. za kritje stroškov delovanja samoupravnega in delegatskega sistema v 11. Podlaga za zadovoljevanje večine skupnih potreb v krajev-nih skupnostih morajo biti usklajeni samoupravni sporazumi o temeljih plana krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združe-nega dela in samoupravnih interesnih skupnosti v okviru združe-nega dela in samoupravnih interesnih skupnosti v okviru občine v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana obfiine, s katerim udeleženci opredelijo svoje materialne in druge obvez-nosti in ukrepe za uresničitev nalog skupnega pomena. 12 S samoupravnimi sporazumi med krajevnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami zdruzenega dela je potrebno zago toviti sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in obCanov v krajevnlh skupnostih, ki se ne zadovoljujejo v samo-upravnih interesnih skupnostih, in sicer na podlagi usklajenega prioritetnega programa vseh krajevnih skupnosti v občini, pri tem pa' je treba upoštevati tudi enoten Ijubljanski prostor. Zato naj izvršni svet skupščine občine. skupSčina občme in obfiinska konferenca SZDL vnovič zahtevajo skupno in enotno urejanje tega vidika financiranja KS v mestu Ljubljana, pri čemer mora biti ta naloga vkljufiena v obCinske in mestne planske dokumente za zaslednje srednjeročno obdobje in čimprej tudi realizirana. J 13. Skupščina občine naj preuči možnost za odstop dela dav-™ kov, taks in drugih davščin, zbranih na območju posamezne krajevne skupnosti, tej krajevni skupnosti za uresničevanje nalog, določenih s plani in programi razvoja te krajevne skup-nosti. 14. Samoprispevek kot specifična oblika samoupravnega zbi-ranja sredsfev v denarju. materialu in delu mora postati pomem-ben vir za zagotavljartje sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih Ijudi in občanov v posamezni krajevni skupnosti ali v vefi krajevnih skupnostih na zaokroženem delu območja občine. 15. Skupščine krajevnih skupnosti naj - upoStevajoč izkušnje in rezultate delovne skupnosti krajevnih skupnosti A. T. Linhart, Boris Kidrič in Miran Jarc - preučijo primernost sedanje organi-ziranosti delovne skupnosti krajevnih skupnosti in na podlagi svojih ugotovitev sprejmejo potrebne odločitve. Strokovne pod-lage za variantne rešitve tega vprašanja naj pripravita pristojni občinski upravni organ in izvršni svet skupščine občine. 16. Naloge, opredeljene v teh stališčih in usmeritvah, bodo izvajali posamič našteti nosilci, v celoti pa samoupravni organi in delegacije ter družbenopolitične organizacije v krajevnih skup-nostih ter v okviru svojih pristojnosti skupščina občine, njen izvršni sv«t in občinski upravni organi, samoupravne interesne skupnosti. občinska konferenca SZOL in druge občlnske družbe-nopolitične organizacije in organizacije združenega dela v občini. Predsedstvo občinske konlerenc« SZDL |e na 16. seji dne 17. 1. 1985 ob sprejemu besedila osnutka Ugotovltev, •taliič in usmeritev za nadaljnje poglabljanje krajevne samouprave In delegatskega sistema v krafevnih skup-noatih v občini sprejelo sklep: Predsedstvo občlnske konference SZDL predlaga krajev-nim konferencam SZDL ter samoupravnlm organom in delsgacljam v KS, skupičini občine In njenemu Izvrsnemu •vetu, obtinskim vodstvom druglh družbenopolltičnlh orga-nlzacij in •amoupravnlm interesnlm skupnoatiin v občinl, da obravnavajo osnutek navedanega dokumcnta, da v raz-pravl dopolnijo in hkrati opredelljo svoje naloge na podro-čjih, ki so pomembna za nadaljnji razvo| samoupravlianja in delovanja delegatskega sistema v krajevnlh skupnostih v občini Ljubljana Bežigrad. Po sprejetem programu dela bo občlnska konferenca SZDL obravnavala predlog doku-menta na sejl sredi marca 1985 In ga po razpravi sprejela kot tkupno druibenopotltično in samoupravno podlago za nadal|njo krepitev samoupravnega polozaja krajevnlh _ skupnosti. '