Številka 73 TRST. v četrtek 14. marca 1907. Tečaj XXXII. gC Izhaja vsaki dan tudi ob nedeljah *E OGLASOV se račnnajo po vratab (Široke 73 mm. viaoke , mm); za trgovinske in obrtne oglaae po 20 *totlnk ; ca opmrtn ce. rab vale, poslanice, oglaae denarnih zavodov po 50 sto t Za oirlase v tekstu liata do 5 vrat 5 K, vaakana-d al j na ^ rsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda. n* i manj pa po 40 stot. — Oglaae sprejem« Inseratni oddelek uprave Edinosti'-. — Plačuje ae vključno le upravi .Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V rdinn*ti je mrf -iinsaiu iim- za vae leto 24 K, pol leta 12 K, 3. mesece d K m naročbe brez dopoalane naročnine, ae uprava ne ozira. Val dopisi naj se poSiljajo na urpdnistvo lista Nefrankovana pisTia se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglaae in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glonrio Galattl 18. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODlS i. Lastnik konsorrij lists „Edinost". — Nat>*nila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Gi irgfo Oalatti 5t. 18-ssssss^ PoStno-hmnllnlčnf račun *t. H41*r,5». - TEtZFO* i«**. 11S7 , Mesečna priloga: ..slovenski tehnik-. BRZOJAVNE VESTI. Go iški deželni zbor. GORICA 13. Na današnji deveti seji deželnega zbora je bil vsprejet zakonski načrt glede nekaterih sprememb cestnega zakona. J Odobren je bil tudi štatut za deželno blaz- ; nico. Nadalje je bil vsprejet zakonski nač't glt de nekaterih gozdnih in vodno policijskih odredb s spremembami. predloženimi od vlade. Za popravo cerkven« ga zvonika v Ogleju je bilo dovoljenih 2000 K., istotako deželna subvencija K 2000 odboru za vzdrževanje bazilike v Ogleju. Za izdrl«nje načrta za preskrbovanje Krasa z vodo je bilo določenih 700 K. Nato je zbornica rešila več prošenj za subvencije in podpore. Koncem seje sta bili prečirani dve interpelaciji posl. Grče, in sicer ena na ministru unanih stvari glede razveze mitnine v Gorici in druga na namestnika glede razmer na živinskem sejmišču. Prihodnja seja jutri ob 5. uri popo-ludne. Vremenska napoved za Primorsko in Kranjsko. DUNAJ 13. Večinoma jasno, zmerni vetrovi, po noči hladno, po dnevu milo. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 13. V knjigi predlogov se nahaja predlog posl. Milana Hod/.a (Slovaka), vsebine, naj zbornica izreče, da nima do Rakovszkega kakor podpredsednika nika kega zaupanj i. Utemeljevanje predloga bo na dnevnem redu seje od 22. aprila. Zbornica je na to končala generalno debato o zakonskem predlogu glede ureditve plač državnih 1 ud-kih učiteljev. Specijalna delata je določena za jutri. Umor bolgarskega ministra predsednika. SOFIJA 13. Bolgarski knez utegne dospeti semkaj jutri, da se udeleži pogreba umorjenega ministerskega predsednika Petkova. SOFIJA 13. Zdravniki so izjavili, da je ministerski predsednik Petkov umrl vsled no tranjc-ga izkrvaveuja. Krogla je prodrla skozi desno lopatico ter Šla do srca. SOFIJA 13. Morilec Petrov je preiskovalnemu sodniku izjavil, da ni socijali-t, in da ne pripada nobeni stranki, pravi, da je postopal le v imenu bolgarskega naroda. Petrov je nezakonski sin neke Turkinje in nekega Bolgarja. SOFIJA 13. Listi poročajo iz Sofije, da je prišlo tamkaj, ko je dospela vest o atentatu, do spopadov med vladnimi pristaši in nacijonalisti. Ranjenih je bilo baje tudi nekoliko oseb. Katastrofa na francoski vojni ladi i „Jena". PARIZ 13. Glasom zadnjih vesti, dospel h ministarstvu vojne mornarice, je število žrtev katastrofe znatno, vendar ne tako, kakor so poroč ali včeraj popo udne. Pogreša se sedem častnikov. Admiral Maneron je bil lahko poškodovan. Število ranjencev znaša okolo 40. T0UL0N 13. 0 Številu žrtev katastrofe ni Še ničesar znano. Pomorske oblastnije menijo, da je bilo b0 oseb ubitih, 20 težko, druge pa lahko ranjene. TOULON 13. „Jena" je popolnoma izgubljena. Pripovedujejo, da je praporščak Roux, ki je hotel odpreti ventile, da bi po-gasil požar, padel v basen ter da je bil takoj raztrgan na kosce. V mestu vlada velika žalost. Gledališča in kavarne so zaprte. Mnogo PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Fanika mu je stopila naproti, ko je hotel zapustiti sobo, prijela njegovo roko in rekla z živo resnobo : ..Vi ne izdaste mojega brata — ne morete ga izdati !" Trenutek je obstal Harper v nemem občudovanju ljubkega dekleta, položil nato njeni roki na svoje prsi in odgovoril s svečanim glasom : _Ne morem in ne bom !" Zdaj je izpustil njeni roki, položil svoji rahlo jej na glavo in dostavil: „Ako vam more koristiti blagoslov tujca, sprejmite ga !" Potem se je počasi okrenil in odšel v svojo sobo. Vso rodbino je globoko ganila tujčeva odkritosrčnost in plemenitost in vsi, razun očeta, so se čutili olajšane spričo njegovega zagotovila. Gospod Hvarton je odšel tudi po svojih opravkih in tako sta ostali deklici sami z rodbin pričakuje zastonj poročil, toda nihče jim ne more da i pojasnila. TOULON 13. Dopisnik „Agence Havas" je govoril s poročnikom Thiercelinom. nekim častnikom „Jene", ki je bil ob katastrofi hudo ramen, ki pa ni izgubil zavesti. Thiercelin se je jako pesimistično izrazil glede izgube moštva. Meni, da je smodnik, ko se je vžgal, provzročil težek zrak ter da se je večina žrtev zadušila. Tukai cenijo število žrtev na sto, Število ranjencev, ki se nahajajo v bolnišnicah, pa 150. poleg tega je mnogo ranjencev v privatni oskrbi. Vse oblastuije so prišle na lice nesreče. Požar je popolnoma pogašen. TOULON 13. Potrjuje se, da sta bila poveljnik „Jene" kapitan Adigari in frvgatni kapitan Bertier ob katastrofi ubita. Po led-njega je prehitela eksplozija v njegovi kabini. Hotel je zapustiti kabino, vendar so bili vsi njegovi poskusi hrezvspešni radi razvalin, ki so zastavile vrata kabine. Moral je torej ostati v svoji kabini, kjer so našli njegovo ožgano truplo poti razvalinami. PARIZ 13. Vzroka katastrofe „Jene" niso mogli še konštatovati. Glasom nekega domnevanja, se je samo-eksplozija pripetila vsled raztvorbe smodnika, drugi menijo, da je eksplozijo provzročil kratek stik. Stres je bil tako t«ilen, da je toul>>nsko prebivalstvo mislilo najprej na potres ter je prestrašeno zbežalo na ulice. Ako bi bili eksplodirali prvi municjski prostori, bi bila nesreea Še mnogo večja, ker je v teh mnogo več krogelj in smodnika. V tem slučaju bi se bili težko rešili tudi obe oklopnjači „Suffren" in „Massena", ki se nahajati v istem doku. PARIZ 13. Neko poročilo ministerstva vojne mornarice, objavljeno ob 11. uri 30 minut predpoludne pravi, da je bilo na „Jeni" v službi približno 630 mož. Od teh jih je 407 nepoškodovanih. 44 se jih nahaja v bol nišuici, 24 družili je tudi nepoškovanih. PARIZ 13 Glasom telefoničnega poro čila, dospelega vojnemu ministerstvu od prefekture v Touh-nu, pogrešajo od moštva na „Jeni"* 114 oseb. PARIZ 13. Cesar Viljem je brzojavnim potom izraz.il predsedniku Fallieresu svoje sožalje povodom katastrofe na „Jeni". TOULON 13. (ob 8. uri zjutraj) Neki častnik vojne ladije „Suffren", ki se je nahajala poleg oklopnjače „Jena", meni, da s«» izgubljeni vsi častniki, ki so se za časa eksplozije nahajali v srednjih oziroma zadn ih prostorih ladije, ker se je eksplozija pripetila v zadnjem delu ladije. Admiral Mancerou se je bil rešil vsled tega, ker so bila okna njegove kabine odprta, da se je zamogel izgubiti dim. Ranjen je bil le od koncev st» kla. Pred lrzenalom se odigravajo pretresl|ivi prizori. Številno oseb stoji pred arzenal«»m in v strahu pričakuje vesti o sorodnikih. Pričeli so i-knti mrliče. Truplo poveljnika „Jene" so že našli. Minister vojne mornarice je dospel semkaj že danes zjutraj. RIM 13. Kakor poroča „Agencija Štefani" je papež danes brzojavnim potom izrazil škofu Tovlenskemu svoje sožalje povodom velike nesreče, ki je zadela francoski narod in njega brodovje. RIM 13. Na današnji seji zbornice se je predsednik v toplih besedah spominjal nesreče, ki je zadela prijateljsko francijo in nieno mornarico ter je izjavil, da sporoči sožalje zbornice predsedniku francoske zbornice. (Živahno odobravanje). Ministarski predsednik Giolitti in minister vojne mornarice sta se tej iz.avi pridružila v imenu vlade in italijanske vojne mornarice. bratom, v veselem, zaupnem kramljanju, ki se ga je vdeleževala tudi teta Ivanka. Tako so ždeli skupaj celo uro, radujoč se redke sreče združenja, ne misleč na nevarnosti, ki so jim lahko pretile. Tekom pogovora je povprašala teta tudi po starem znancu, polkovniku Velmerju. „0," je vskliknil stotnik veselo, on še živi in je Še zmeraj tisti lepi in galantni častnik, kakor je bil!" Ni ženske, ki bi ne zardela — tudi če ne ljubi zares, — kadar sliši ime moža, katerega bi mogla ljubiti. Tako je tudi Sara povesila oči, a s smehljajem, ki je z rožami na njenih licih vred še bolj povišal dekletove čare. Stotnik Hvarton menda ni opazil teh izdajalskih znakov, kajti brezbrižno je nadaljeval : „Včasih je pač melanholičen; takrat ga dražimo, češ, da je gotovo zaljubljen." Sara je pogledala najpreje brata, potem sestro, ki se je smejala in pošalila : „Siromak ! Vendar ne obupava „Ne. In zakaj bi naj ? On, najstarejši sin bogataša, lep, mlad in — polkovnik ?" „To so seveda močni vzroki, da mu ne omaga pogum," je rekla Sara s prisiljenim smehom, „posebno zadnji " „Reči vam moram," je odvrnil stotnik TOULON 13. Minister vojne mornarice Thomson se je mudil na ponesrečeni vojni ladiji „Jena" eno uro ter jo preiskal. Zadnja stran ladije je razdejana. Na to se je minister podal v bolnišnico obiskat ranjence. Vzrok eksplozije še vedno ni znan. Neko mnenje pran, da je en torpedo razbil top, katerega kosi so potem provzročili eksplozijo smodnika, drugi zopet govore, da se je razkrojil smodnik ter se sam od sebe vžgal. Imenovana je preiskovalna komisija. En del častnikov meni, da je možno rešiti vojno ladijo „Jenau, in ako tudi ne bo mogla več služiti kakor vojna ladij a, se jo bo vendar moglo rabiti kakor obrambeno oziroma šolsko ladijo. Reorganizacija Mandžurije. PEKING 13. (Nemška kabelska družba.) Z reorganizacijo Mandžurije bo bržkone pooblaščen minister za notranje stvari. Japonci zahtevajo, da se za nove čete v Mandžuriji nastavijo japonski inštruktorji. Kitajska vlada pa ne namerava osnovati novih čet, marveč hoče poslati v Mandžurijo čete iz Cili. Poleg' t^ga namerava kitajska vlada naseliti severno Mandžurijo s prebivalstvom iz Srednje Kitajske. Rusija. Lammidorf obolel. SANREMO 13. Opasno je obolel bivši ruski minUter za uuanje stvari grof Lamms-dorf, ki biva tukaj. Atentat na guvernerja. JAR0SLAV 13. (Petr. brz. ag.) Neki mlad mož v dijaški obleki je danes z revolverjem napadel guvernerja Rumski-Korsakova. Atentat se ni posrečil. Navidezni dijak se je dal uvesti k guvernerju pod pretvezo, češ, da mu je prinesel vabilo na neki koncert. Gu verner, ki je še pravočasno uganil namen mladega moža, ga je zgrabil za vrat ter ga trdno držal, dokler niso prihiteli drugi ljudje, ki so zločinca prijeli. V njegovih žepih so našli še več patron za revolver. Kriza v deželnem zboru istrskem. Deželni glavar istrski, dr. Ludnvik Rizzi, je odložil svojo čast ; po tržaških listih, vslužbenih vladajoči gospodovalni italijanski stranki, pa se preliva povodenj sofisterije in zvračanj stvari, ki naj dokaže, da se je z demisijo Rizzijevo izvršil historično znamenit čin na večno sramoto avstrijske države ! ..Indipendente" in -Piccolo" stavljata v kon-trihucijo vso svojo hinavsko zgovornost, da bi dokazala, da je ta grozna kriza le posledica vladne, Italijanom sovražne politike. Prav za prav niso sulce v „Indipen-dentu" in „Piccolu" naperjene toliko proti centralni vladi, ampak v prvi vrsti proti • ■sebi sedanjega namestnika, „rudečega princa", kakor ga imenujejo porogljivo. Se v mesecu decembru da je uiinisterski predsednik baron Beck pritrdil predlogom deželnega glavarja Ri/zija, kako naj bi se vsaj začasno omogočilo delovanje deželnega zbora, da bi se rešile vsaj na nujneje stvari. Ali Hohenlohe da je vse pokvaril, tako, da ni koristil niti zadnji korak, ki ga je storil deželni odbor s spomenico, v kateri je opozarjal na pravico deželnega zbora, podeljeno od zakona o volilni pravici za državni zbor, na pravico namreč, da se deželni zbor izreče o volilni dolžnosti. V razgovoru, ki ga je imel v ne deljo deželni glavar Rizzi z namestnikom, da resno. „Mesto polkovnika pri gardi je lepa stvar !" „In polkovnik Velmer je jako lep mož!" je po-meliljivo dostavila Fanika. „0 Fanika !" je rekla njena sestra. ..Polkovnik Velmer ni bil nikdar tvoj ljubljenec — on je preveč zvest svojemu kralju, da bi mogel biti tebi všeč !" Fanika je brž odgovorila : „Ali ni tudi Henrik zvest svojemu kralju P*4 „No, no," je mirila teta Ivanka. „Ne prepirajte se zaradi polkovnika; on je moj odločni ljubljenec !" „Fanika ima rajši majorje!" je smeje opomnil brat. „Neumnost !" je šepetala deklica in zardela „Čudim se le," je nadaljeval stotnik, „da si Dunvud ni nič prizadeval, da bi pri-držal mojo sestro v vstaškem taboru." „S tem bi b:l pripravil lahko v nevarnost lastno svobodo," je rekla smehljaje deklica, „in ti veš, major Dunvud se bojuje za svobodo !" „Za svobodo ?" je vskliknila Sara. „Lepa svoboda, ki zamenja enega gospodarja za petdeset gospodarjevi" „Pravica menjavati gospodarja, sama na sebi že je svoboda !" je izjavil ta poslednji, da je vlada priprav* ijena sezvati deželni zbor, ali da ne more odnehati od koncesij privoljenih Slovanom leta 1905. to je: vladni zastopnik bo na slovanske interpelacije slovanski odgovarjal!! Pri tem pa da se vlada ni najmanje ne ozira na tista „ublaženja", ki so bila dogovorjena v svoječasnera načrtu in med katerimi je bila izlasti zahteva, đa se deželni zbor istrski skliče v njega zakoniti sedež, v Poreč. Vspričo tega vedenja vlade, ki noče priznati dejstva, posvečenega po praksi mnogih let, da razpravni jezik deželnega zbora istrskega je jedino italijanski, se je odločil deželni glavar Rizzi za skrajni korak. Ali popred so se še (inino-lega ponedeljka) sešli v Trstu zastopniki večine, ki so glasno in soglasno odobrili vedenje deželnega glavarja, na kar je le-ta formalno izročil svojo demisijo. Takov je historijat, ki ga podajajo italijanski listi o krizi v deželnem zboru istrskem. Potem pa prihajajo komentarji, ki obse-zajo najdrzneje trditve in najabsurdneje zaključke. N ihov ceterum censeo je : vlada je vsega kriva, ker se daj* voditi od trmoglavosti „kapricijozne"4 in nikdar „zadovoljno" slovanske manjšine, mesto da bi se pokorila pravu italijanskega jezika, slonečemu na dolgoletni — navadi! Vlada nai bi torej poteptala državne zakone, katerim se je obvezala s slovesno prisego, in naj bi jih podredila — protizakoniti navadi! ! Sicer je res, da je tudi vlada kriva, da so stvari tako daleč dogorele v zasmeh državnim zakonom, parlamentarnemu principu in najelementarneje pravičnosti ; ali vladina krivda obstoji ravno v tem, ker je toliko časa dopuščala, da se je pravica, fundirana v zakonu, morala poniževati pred — navado, ki so jo vstvarili gospodstvažt-ljni oligarhični signori ! ! V tem je krivda vlade ; ne pa, kakor lažejo italijanski listi, v okolnosti, da bi bila vlada v okovih „kapric" slovanske manjšine. Ne v „zaljubljenosti" vlade v Slovane je vzrok sedanjem vedenju vlade, ampak v dejstvu, da so zahteve Slovanov v polnem soglasju z zakoni! Ita'ijani se zaletavajo sedaj v osebo princa Hohenlohe. Mi pa vprašamo : kdo je bol| vezan, da prednjači z izgledom spoštovanja do zakonov, nego najviši državni uradnik v deželi, pa naj je to slučajno tudi „rudeči princ"4 ? ! ! Zahteva, da naj tudi on pogazi zakone, najelementarneje pojme o pravičnosti ter parlamentarno načelo edino zato, ker vsega tega niso znale ali hotele braniki dosedanje vlade — taka zahteva je absurdna in ob enem iinpertinentno žaljiva za gospoda namestnika. Višek vse absurdnosti pa je, ako menijo Italijani, da vlada že zato ne bi bila smela dotirati deželnega glavarja do demisije, ker ga je ona sama povzdignila v to čast ! Bravo ! Po tej italijanski logiki ne bi smela vlada skriviti lasu nobenemu državuemu uslužbencu, tudi če je tat, ker ga je ona sama imenovala • S tem, da je bil gospod Ludovik Rizzi imenovan načelnikom avtonomne uprave, je vsprejel tudi dolžnost, da spoštuje in vrši zakon, ne pa da bi b 1 dobii — kakor menijo Italijani — svobodno roko za gaženje zakonov ! Še drugače dokazujejo italijanski listi namišljeno nedoslednost v vladnem vedenju. Pravijo, da je ministerski predsednik sam priznal potrebo transigirania; sedaj pa da vlada odklanja pogoie, ki jih stavlja večina ! Kdor ima le zrnce zdravega razuma, poreče, da pogajanja se morajo vršiti „In svoboda, ki je ve ženske rade izvršujete !u -e je smejal stotnik. „Mislim, me ljubimo vsaj svobodo, da si izvolimo prvega!" je dejala Fanika. ..Ne res, teta?" Harper se je prikazal še-le k obedu in potem je zopet izginil, češ da mora pisati pisma. Dasi je vse njegovo vedenje vzbujalo zaupanje, vendar je čutila rodoina njegovo odsotno t, kakor olajšavo, kajti naravno, da se je imel omejiti obi^k stotnika Hvartona samo na dni, toliko zaradi kratkega dopusta, kolikor zaradi nevarnosti, da ga zasači sovražnik. Parkrat v teku dneva je izrazil gospod Hvarton nekoliko dvomov glede značaja svojega neznanega gosta, pa je zadel na živahen odpor svojih otrok, ki so bili mnenja, da tako odkritosrčen obraz, tako plemenita narav kakor je tujčeva, ne more varati. . . „Videz je često varljiv, ljubi moji otroci," je odvrnil boječi oče. „Ako se ljudje kakor major Andre ponižajo do prevare, kaj je pričakovati od navadnih Zemljanov ?" „Prevare !" je Durno vskliknil njegov sin. „Pozabljaš, ljubi oče, da je major Andre služil svojemu kralju in da vrhu tega vojna opravičuje njegovo dejanje. (Pride še.) Stran II »EDINOST« štev. 72 V Trstu, dne 13. marca 1907 med prepirajoćima se strankama. Hej tema mora priti do sporazumljenja! Od srditosti razgrete italijanske glave pa menijo, da konec „transigiranju" ne bi sm^l biti drugi, cego da se vlada ukloni vsem zahtevam večine in da tej žrtvuje vse pravice manjšine! ! Ako ne stori tega, je — nedosledna. Italijanski listi grozijo vlali z groznimi posledicami, ako ne vspostavi normalnih „odnošajev" tam, kamor je zanesla „anarhijo". Nu. da, anarhija je res tudi v deželnem zboru istrskem, kakor je povsodi. kjer imajo signori unravo v svojih rokah. A ravno zato, ker se ti anarhični od-tiošaji morajo enkrat odpraviti iz deželnega zbora istrskega, vlada to pot absolutno ne •me ponoviti starega greha in se ne sme umakniti pred predstavitelji itali lanske — anarhije. Ne sme, tudi če bi imelo radi tega priti do skrajnega koraka, do — razpuščenja deželnega zbora! Kdor seje veter, naj žanje vihar, ki utegne očistiti sedanjo zastrupljeno atmosfero ▼ deželnem zboru istrskem ! 12. t. m.: V deželnem zboru ie danes inter- ramo prepustiti moralno odgovornost našemu ! podr. ponašati z lepim številom vrlih hribo*" venira'a deputacija niž^avstrijskih Čehov, da dopi-niku, ker sami nismo informirani. Op. ur.) lazcev. O tem pričajo ture na: Triglav bi se nižeavstrijskim Čehom prepustilo dva Slovenski Tehnik. Opozarjamo čita- Mangart, Jalone, Krn, Črno prst. Stol itd. državnozborska mandata na Češkem. V imenu telje, da bo jutrašnji številki priložena 8. šte- Podružnica šteje 170 členov in je bila zasto-Mladočehov je obljubil posl. Herold, v imenu vilka Slov. Tehnika". pana letos tudi na raznih planinskih slavno- agrarcev pa posl. Prašek, da hočejo to željo izpolniti. Iz sodne službe. Viši pisarniški pred- stjh- Tako po odborniku g. Hočevarju na stojnik okrožnega sodišča v Rovinju E.nil odpretiu pot. na Jalone, ki je zahtevala 16 T\n Af?n A trpeti F o r c h i a s s i n je premeščen na trgovinsko "r h"dii- 0b slove?u sue zavaljuje odbor tudi uueviie VCbU. i in pomorsko sodišče v Trst, pisarniški pred- slov časopisja, trz. hranilnici in posojilnici, . . . . .v v. . * ■ - . i-.. Obredni, m hnrn in vsem. ki »rt nm i mocrsi stoinik trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu Rudolf K o v a č i č je pa imenovan višim pisarniškim predstojnikom okrožnega sodišča v Gorici. Še nekaj o tobakarni v veži južnega kolodvora 1 Prejeli smo : Doznal sem, osrednj. odboru in vsem, ki so podpirali njega težnje in mu lajšali delo in trud. Ob zaključku se pa obrača poročilo v znešenih besedah do vseh, da bi ohranili ono liuhezen do slovenskega planinstva, ki so jo gojili do sedaj, in delovali nadalje v njega prospeh in s tem v procvit — podružnice. da je nastalo veliko povprašavame posloven- SaJ ima planinstv0 toli lepega in plemenitega skih vžigalicah v tobakarni na južnem kolo- na sebl j Ra2g|ed po snežnobelih, kristalnih dvoru, katerih si pa lastnica tobakarne še planinah na vzhaja.oče iu zahajajoče sohce, —> i« .♦rti« .u-k„*. Pppji i a dnevi iz bolgarske. Sofijska univerza. Bolgarska Tlada je opustila namero, da bi ublažila ne-Jkoliko novi zelo strogi vseučiliški zakon, in je ta zakon stopil zdaj v veljavo tak, kakor ga je sklenilo sobranje. Pod takimi okolnostmi ni pričakovati, da se v dogledueui času uni rerza zopet odpre. Odpuščeni profesorji so, kakor znano, sklenili, da ne sprejmejo nobene učne stolice, ako zadobi veljavo novi vseučiliški zakon, inozemskih učnih moči pa bo vladi težko dobiti, ker se je velik del profesorjev na vnanjih slovenskih univerzah postavil na stran bolgarskih profesorjev. Bolgarska vojska. Od novega bolgarskega posojila je rezerviranih 32 milijonov frankov za vojaške potrebe in je sobranje od vojnega ministra v to zahtevani kredit že dovolilo. Naročilo se bo za ta denar Lička j novih brzostrelnih poljskih in gorskih topov, strojnih pušk, streijiva, konj in sanitetnih potrebščin. Kremonski škof Bonomelli o državi in eerkvi. Iz Rima poročajo : Kremonski škof Bonomelli, ki 6e je teh dni mudil v Rimu ter bil o tej priliki vsprejet v avdijenci od papeža in italijanskega kralja, je imel z urednikom „Giornale d' Italia" razgovor o razmerju cerkve do države. V nasprotju z nazori mnogih katolikov, je rekel škuf, da bi bil cerkveni •por s Francijo ob danih razmerah izbruhnil tudi, aka bi kil živ papež Leon XIII. Škof Bonomelli smatra svetovno gospodstvo papeža mrtvo in pokopano in meni, da bi papež storil dobro, da bi opustil staro fikcijo o ujetništvu ter da bi zapustil Vatikan. Dostavil je pa, da ne ve, je-li Pij X. njegovega mnenja in ali bi si vzel k srcu njegov svet ! t Ministerski predsedu k Petkov se je rodil leta 1848 v Dobrudži kakor sin premožnega kmeta. Bazun osnovne šole ni imel druge više šolske izobrazbe. Sodeloval je v rusko turški vojni ter je pri Sipki izgubil levo roko. Po vojni je postal uradnik v rnini-sterstvu za notranje stvari ter se je s svojo marljivostjo in eneržijo pospel do ministerske stolice. Bil je več let tudi župan sofijski in si kakor tak pridobH velikih zaslug za moderniziranje mesta. Zj zgodaj je pristopil k stranki Stambulova ter bil vedno niegov iskren pristaš in prijatelj. Ko je bil dne 15. juli?a 1895 umorjen Stambalov, se je nahajal Petkov v njegovem spremstvu. Po njegovi smrti je Petkov prevzel vodstvo Stambulove stranke. Leta 19U3 je bil Petkov minister notranjih stvari, novembra 1906 je pa postal ministerski predsednik. Dejstvo, da je sicer nadarjeni Petkov prevzel toli nesrečno politično dedščino po krvoločnem Stambulovu in da je sledil izgledom tega svojtga mojstra nesrečnega spomina, je bilo tudi za Petkova v pogubo. Poginil je pod roko narodnega maščevalca istotako kakor Stainbulov. Kajti ni dvoma, da se je umorstvo ua Petkovu izvršilo iz političnih vzrokov. To umorstvo naj bi si vzela k srcu tudi avstrijska diplomacija, ker piše jej s krvavimi črkami, da tudi najenergičneja politika na Balkanu, ako ni v soglasju s Čutstvovanjem narodov, se slednjič zruši v kri in donaša sovraštvo proti njim, ki so jo podpirali. Drobne politične vesti. Pastirsko pismo čeških škofov. Iz Prage poročajo, da so češki škofje izdali na svoje vernike skupno pastirsko pismo, v katerem zavzemajo stališče nasproti predstojećim državnozborskim volitvam. Škof,e izjavljajo, da je treba vsakega kandidata vprašati. kako se namerava držati nasproti šolskemu vprašanju in ženitbenemu zakonu. Glasovati da je le za take kandidate, ki bodo v tem pogledu dali povoljne odgovore. C. k r. vojna mornarica. Glasom brzojavne vesti ie dne 10. t. m. vojna ladija „Fran Josip L" dospela za par dni v Nagasaki, od tamkaj se poda v Hongkong. Avstro-ogrska in italijanska e s k a d r a ob obali Male Azije. List „Echo de Pariš1* poroča iz Carigrada, da bodo meseca aprila križarile na obali Male Azije avstrijska in italijanska eskadra, toda razdobju najmanje deset dni, tako da se ne bosta nikdar srečali. Volilno gibanje med Nižeav-atrijskimi Cehi. Iz Prage poročajo od Dogodki v deželnem zboru tržaškem. Pulski »Omnii»us« piše: Dan 2. in 4. marca pomen jata historičen datum v javnem Življenju. Slovenski poslanci v deželnem zboru, v katerem bi morali imeti Slovenci širše zastopstvo, videči, da vsi razlogi, povedani v italijanščini, nič ne pomag-ajo, so se odločili končno g-ovoriti v deželnem zboru v svojem narodnem jeziku V a ž no s tj vedno „i h ,tela preskrbeti xrreu 1*. unev, bi v čistem svežem zraku _ vse to tega d o g" o d kaje m no * o ve , j bll tamkaj in tako tudi to nedeljo. Za h- dvj 1 č,oveka k lemenitemu in pa sili da nego se mnogim zdi v prvem hipu. O tem teval sem zopet nekaj škatljic vžigalic. Ne- vt A svo;p„a juha v veličastvo nirire b„mo govorili razsežneje o drugi pnhk, k ko nevrjetnr> in počasi mi je to pot že Koi^ur nlik leteti na vlSjke Za sedaj se omejujemo na to da z zado-1 od zadn-ič dobro znana ženica ponudila vzi-.zelene £ kristalno ZH 5fia naj voljstvom konstatujemo dejstvo in kličemo | glihc neke ta,e tvrdke s ključem, katere sem zaduh|o mestno zid„vje £ zad^volju% naj „Živeli ! tistim vrednim z a s t o p n 1 -, pH kratko odklonil m zahteval slovenskih. „Jih g pe& izleti y sv0b0dn'0 narav0j £ je /opa povsodi, tudi v najskrivnejših in najpripro-stejših njenih delih nahaja človek dovolj lepote, ako jo zna in hoče iskati. Pohitite na gore, kjer se dotika vrhov sinje nebo, v zeleni gozd, kjer žubpre srebrni studenci, pohitite s svobodno dušo k kom naših slovenskih sobratov nimamo...." odzvala se mi je povsem mirno, v Trstu. Kdaj jih pa dobite?*4 poizvedoval sem dalje. Na drugem mestu piše isti list pod „,Tih nismo imeli, pa jih tudi ne bomo ni-naslovom »Led je prebit« r Kakor smo že javili predložili so tržaški nazovi-liberalci j v deželnem zboru nov zakonski načrt za spremembo volilnega reda za mesto oziroma deželno zastopstvo mesta Trsta in njeg-ove okolice. Slovenski zastopniki so nastopili odločno proti temu načrtu, ki gre za tem, da bi Slovenci ne imeli v bodoče j n i enega zastopnika v mestnem za stopstvu. i mirovali! — Škandal je to, da se v tej to- ' odobravanjem vsnreietoin v Tmenu ^zboroval Politično društvo „Edinost* je sklicalo bakarni slovenskim potnikom noče nalašč po- ^ . tržaško okolico na več shodov, na katerih streči s tem, kar tolikokrat zahtevajo ; še ! se je najodločneje protestovalo proti temu večji škandal pa je, da je ta prijazna lastnica koli !" hitela je ona v moje nemalo začudenje. „In zakaj ne?4 vprašal sem radovedno. „Zato, ker lih ne smemo!"1 — „Pa zakaj jih ne smete imeti ?•* — Če imamo slovenske je vesol)ni materi naravi> da se napiJete nje Lan hud če imamo laške je Nemec hud.... krHSOte in rHZVjjete prapor naš, prapor slov. „Tn če imate te (nemške) smo mi (Slovani) plamnstva, ki naj zbira pod sebo; . vse ont 1 " nn<:tnvil sem im im? nntpm - n« , . i , , ■ , . čvrste hčere, sine, ki ljubijo svoj rod, hudi !" dostavd sem jej jnz. smete imeti sploh nobenih !* ji, da jih že dobi, kajti mi „potem Zagotovil bomo ne ne sem prej prirodo domovine ! Poročilo tainika je bilo enoglasno in cev se mu je zahvalil g. St. Ferluga. Nato je preČital namestnik blag. g. Jns. Zwitter poročilo o denarnem stanju podružnice. Po- krivičnemu zakonskemu načrtu Poslanci tobakarne celo - „Slovenka" ! Nevera med ^očllo je bllo vsprejeto' brez prigovora. O sam, pa so izročili cesarskemu namestniku slovenskim, potniki narašča radi kljubovanja jamskeiJn OSkrbništvu je poročal namest. Jos. spomenico v kateri so nepobitno dokazo te zenice m vprasu-em slavno nacelstvo po- Hočevar. Tudi ti računi so bilienogla.no vali vsoT .krivico, ki se nameruje storiti staje Trst — ki je v tem kakor oddajalec odobrenj tržaškim Slovencem s tem načrtom ter so tobakarne merodajno - jeli že kaj storilo. Temu je sledila volitev odbora za S zapro-ili namestn.ka, da jih goloroke, na zadnjič objavljeni dopis v „Edinosti* ? ! ;Ietn0 dobo> Enoglasno in vsklikotn je bil vo brani proti krivici in nasilju. No, tržaški Ce se pa ona ženica boji na tako ob ljen gledeči odb°r. načeinik Zidje. ki vedrijo in oblačijo v mestnem ljudenem kolodvoru „]eze zaradi slovenskih zastopstvu, se niso ozirali na te proteste vžigalic, jej svetujem, da naj da temu, ki in spomenico, marveč so začeli o svojem slovenski zahteva — slovenskih, itd. Ali ni načrtu razpravljati v deželnem zboru. to možno, ali ni še tuliko — razsodnosti v Tu opisuje »Omnibus« znane dog^odke njeni glavi? — Mi pa pravimo ponovno, da in zaključuje : To brutalno nasilje predsed- se ne ndamo ! nika in italijanskih poslancev je dostojno Občni zbor tržaške podružnice „Slov. samo divjaštva afrikanskih p]an< društva.* Veseljem je beležiti zanima- 7 1 T^ r i . . . iuiu-ivairov, nje za slov. planinstvo in i/.lasti tudi za našo >Slovenec« In volilno gibanje med tržaško podružnico, o Čemer je občni zbor, tržaškimi Slovenci. Včerajšnji „Slovenec*4 ki se je vršil v soboto dne 9. marca. Zbo- dr. Matej P r e t n e r, namestnik : Josip Hočevar, tajnik : Mirosl. Pretner, blag.: Josip Zwitter, zaupniki : Vekosl. Knafelo, Ivan Bandel, Emil Pegan, Nie.efor Stepančič in Pet. Jeraj. Ker se k zadnji točki ni nikdo oglasil, je načelnik zaključil zborovanie. Drugi del je bilo predavanje člena g. V. K n a f e 1 c a o „Spominih s planin". V živih slikah in raznimi dogodki sprovel nas je predavatelj na planine, opisal razne prikazni in zlasti ono, ko človek nekako koplje v elektriki, v takozva- piše, da poročajo laški listi („Piccolo"), da rovanje je otvoril načelnik dr. Matej nem „Elijevem ognju*. Naslikal nam je raznt bodo tržaški Slovenci postavili svoje kan-t P r e t n e r, pozdravil mnogoštevilne navzoče pojave visocih planin, ki jih je doživel na didate za državni zbor po vseh mestnih zborovalce, posebno tudi dame. Potem je na- svojih potih ter tudi razne dogodke, ki naj okrajih, posebno pa v prvem, drugem in črtal pomen slov. planinstva, ki naj bi se &i- bi služili planincu v pouk. V imenu odbora tretjem To vest bi bil „Slovenec" lahko ril tudi v našem Pnmoriu, katero nalogo je kakor zborovalcev zahvalil se je predavatelju istočasno prinesel kakor „Piccolo", ako bi prevzela ravno trž. podružnica. Prečital je načelnik. jo bil posnel že predvčerajšnjem iz poro- ob splošnem navdušenju brzojavko osrednjega V zanimivem govoru je predaval tudi g. čila v „Edinosti", kakor je to storil „Pic- j društva iz L ubljane, ki je pozdravilo zboro* Eg. Čeh o „modri jami" na otoku Busi v colo". Čudna so pota — „Slovenčevih" , valce sledeče: „Prisrčno pozdravljamo vas Dalmaciji. Sprovel nas je v krasne prizor« notic. ! današnji občni zbor in želimo najlepših vspe- podzemskih jam. ki spominjajo človeka na Babilonija. Pišejo nam iz delavskih hov za planinstvo!" | bajne povesti mladih let, opisal ondotne kraje krogov : Kakor stoji nekje zapisano, je bila Babilon'ja kraj, v katerem so se ljudem „jeziki pomešali" tako da niso umeli eden dru-zega ! Taka babilonija vlada sedaj na vodstvu v ulici del Boschetto. Sucijalno-demokratični list „II Lavoratoreu (Glasilo tržaških italijanskih sodrugov) je v več člankih grozil našim zastopnikom v deželnem zboru, ako bi se ti drznili obstrui-rati volilno reformo, ki so jo tukajšnji Ita- Na to je poročal tajnik M i r o s 1 a v |jn zanimivosti potovani, ki nosijo človeku Pretner o društvenem delovanju. Iz teme- toliko novih krasot. Tudi to predavanje j« ljitega in jako zanimivega poročila posnem- bilo po zahvali načelnika odobravanjem vspre- Ijemo sledeče: ijeto> na kar je bil zaključen ta drugi del S tem občnim zborom je dovršila po- dnevnega reda in občnega zbora. Mi pa že-družnica triletno dobo svojega delovanja in li,no, da bi se podružnica tudi v novi tri-dovela isto do res krasnih vspehov. Srečno letni dobi razširjala krepko ter stala vsikdar je premagala vsak dvom m strah, razvila se na braniku za krasoto naše lepe slovenske krejjko, tako, da stoji danes v prvih vrstah domovine ! društev, ki širijo poznavanje krasote naše ; \z poštne službe. Poštni koncipist Jo-lijani diktirali in nasilno vsprejeli. Slovenski slov. zemlje in jo branijo pred tu im nava- sip Fischer v Z;tdru je premeščen k e. zastopniki socijalne demokracije so se ope- lom. Kakor v prejšnjih letih, izvršila je tudi kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu. tovano složno z nami iziavili proti najnovejši letos naša podružnica razna zaznamovanja _^_ kamonstični volilni reformi! Neverjetno, a potov in steza. Za svoje člene je skrbela ZITRŽA.ŠKA MALA K^.ONiKA. popolnoma resnično! Mi vsi, ki smo bili n:i raznimi izleti, ki jih je prirejala, in sicer j D . »,• * "ir 1r a t? ■ hi slovenskem protestnem shodu, smo slišali dotične izjave slovenskih sodrugov. Rojanski župnik okraden. Rujanski župnik č. g. Junz/a, ]e prijavil včeraj pred-poludne na policijskem komisarijatu v ulici poludnevne : dne 2. febr. k Brojnicam, dne 4. marca na Sv. Lenart, 1. aprila iz Drage Ako pomislimo, da so slovenski člani v Rožansko dolino, 26. jun. Vides H^rpelje ; Poluan®. ,m P<"'C'lsKem Kom.sargacu v u„c, socijalne demokracije trn v peti italijanskim celodnevne izlete dne 18. febr. na Tabor, 6. vLm-1 da je neznan tat predvčeraj- generalom v ul. Boschetto in ako pomislimo, maja na Trstelj, 4. jun. na Nanos, 17. jun. 8,,JUU P^d po u d ne iz stanovanja ukral atensko da slovenski sodrugi prav dobro poznajo ita- na Artviže in 21. okt. na Slavnik. Dne 1. uro* vrertn° lU Kron* lijansko-narodno mišljenje rečenih voditeljev julija je priredila pri Sv Ivanu veliko pla-1 Neznani tatovi. Čevljarju Pe ru Zette-italijanske socijalne demokracije, prihajamo ninsko veselico, ki seje sijajno obnesla tudi ni&- ki je vratar hiše št. 50 v ulici Giulia, do zaključka, da slovenskim socijalistom ni v gmotnem oziru, na čemer gre zahvala po- je neznan uzmovič ukral iz delavnice, ki j« preo stajalo druzega, nego da so obsodili ne- žrtvovalnosti naših čast. vrlih narodnih dam ! ima v Veži rečene hiše, 2 para čevljev, vred-stvor lahonske volilne reforme — namenjene Vso pozornost je obračala podružnica tudi 28 kron. ^ . T. . . 0 .. in prirejene v namen vničenja vsega, kar ni jamam. V divaški Cesarj. Rudolfa jami Mariji Samck in Ljubimiru Sajn, ki italijansko in kamorlstično v Trstu in okolici, je priredila dve veliki javni razsvetljavi dne stanujeta pri gospej Ani Kovač v ulici del Kar pa daje vsej tej stvari sliko Babilo- i 16. aprila in 15. avgusta. Obi^k jame je pa Bt-lvedere št. 50, so predvčerajšnjim neznani nije, je to — da ie vodja in sodrug Pittoni vse leto lepo napredoval, o čemer priča šte- tatovi ukradli: prvi veliko množino perila, v na skrivnem odobraval postopanje naših za- vilo 1000 obiskovalcev. skupni vrednosti 191 kron, a drugemu razne stopnikov v deželnem zboru! Nek prijatelji Diuga do sedaj še neznana jama je pa obleke in perila, v skupni vrednosti 100 kron. moj je namreč po zadnji burni seji vprašal prekrasna opaška jama „Dimnice" v Slivjah. ~ v isteJ hiš,» Kft 0 Pittonija kako sodi o nastopu naših poslan- Mnogo je bilo truda in boja, da se nam je Belvedere, cev, in Pittoni je rekel: Prav so storili! Ni-li to Babilonija ? Je in ni ! Ako bi Pittoni igral vlogo vr- šo namreč št. 50 v ulici predininolo noč neznani ohranil ta podzemski biser/a ko je bil pre- ^tovi vlomili v prodajalmco jestvm Antona magan ta strah, je prišla druga skrb: kako Cek-a ter odnesli 50 kg sira, 170 kave, 16 o_____o_ napraviti jamo pristopno in s Čim? Podruž- kg čokolade, 3 škatlje čaja m mnogo slanine, hovnega voditelja v ul. Boschetto, kakor jo niča se je obrnila s prošnjami na razne strani napravivši trgovcu za 684 kron škode. Tat- je igral sveječasno, bi bila to res Babilonija. in tudi na si. c. kr. železniško in na mini- v*ni je prišel na sled gospod Cek včeraj v jutro, ko je šel odpirat prodajalnico. * * pri župniku Jurizza, imamo tu Z ono Ker pa stvar stoji danes drngače, nego je sterstvo za notranje stvari za podporo. Z stala, in je v ulici Boschetto sedaj drug odlokom dne 18. okt. 1906 je bila rešena vrhni voditelj v osebi sodruga Chiussija, — prva prošnja c. kr. žel. ministerstva, ki je je stvar kolikor toliko sumljiva. Fakt je pa, priskočilo na pomoč s podporo 1200 kron v kar tri tatvine izvršene v enem samem dnevu da se italijansko sovraštvo do Slovencev ▼ dietnih obrokih. Odbor ni odlašal, ampak se v področju redarstvene stražnice v ulici del ul. Boschetto, v zadnjih 20 letih ni zmanj- odločil takoj za delo. Podal se je dne 25. Belvedere. Nočemo staviti tega na rovaš re- čalo ni^i za las. Italijani so ostali dosledni v nov. v Slivje, sklenil z ondotnimi posestniki darjem oziroma nadzornikoma. Konstatujemo zaničevanju Slovencev in ostanejo taki tudi novo jako ugodno pogodbo in danes mogočno le dejstvo, da je bilo pred kratkim skoraj za naprej. Slovenec je v ulici Boschetto le doni skalovje v globino, kajti delo vhoda na- vse osobje te stražnice, počenši od nadzornika orožje s katerim se italijanski „tudi4* socija- preduje vspešno pod vodstvom našega požr- spremenjeno. Tatovom je s tem delo mnogo listi okoriščajo v potrebi ! i tvovainega člena in poverjenika g. učit. Eg. olaišano, kajt« prejšnji redarji in prejšnji Toliko za danes. Prihodnjič spregovorim Čeha. Srčna hvala mu ! Razun teh jam razi- nadzornik so dobro poznavali svoje „ptičke*4 v stvari še marsikaj — neverjetnega. skovale so se pa se razne druge jame. in tudi tem najbolj izpostavljene točke, dočim (Za gornje navedbe o razmerju n& vod- Planinstvo se je pa gojilo tudi v pravem jih morajo na novo tam nastavljeni redaiji stvu italijanske socijalne demokracije, mo* pomenu besede, saj se zamore ravno tržaška in nadzorniki še le spoznavati. V Trsta dne i 4. marca 1907 »EDINOST« St. 73 Stran III Hoče biti po sili policijst. Neki Picco, ki je bil nekdaj mesar in potem policijski redar, a je bil iz te poslednje službe izpuščen, bi se hotel policiji zopet prikupiti. V to svrlio napravlja, če le more, kako — neumnost. Tako neumnost je napravil tudi pred-včerašnjim popoludne. Našel je v neki gostilni v starem mestu 26-letnega dninarja Ev-gena T., ki je imel seboj tri polenovke : „Aha — si je mislil odšlovljeni redar, — tu je že prilika, da jim na policiji pokažem, kakšnega dobrega policij sta so zapodili iz službe!" Aretoval je tebi nič meni nič Ev-gena T. in ga tiral na policijo. Na policiji je pa Evgen T. povedal, da so mu bile polenovke podarjene. Bil je takoj izpuščen. Po sili redar je pa dobil ukor in povedalo se mu je. da drugikrat, ko napravi kako neumnost, pridrže njega v zaporu. Našel je svoj voz. Trgovec Valentin Vigele, ki ima svojo trgovino v ulici del Belvedere št. 13, je bil prijavil dne 24 ja-nuvarja t. 1., da so mu neznani tatovi ukradli štirikolesni voz. Čakal je več nego mesec dni, da bi dobil svoj voz nazaj, a ko je videl, da čaka zastonj, je šel dne 28 februarja h kolarju Jerneju Delaku v ulici Ruggero Manna. da bi mu naročil, naj mu naredi drug voz. A v svoje veliko presenečenje je našel na kolarjevem dvorišču oni voz, ki mu je bil ukraden mesec prej. — Sel je na policijo in tam povedal ta dogodek. Kolar De-lak je bil seveda pozvan na policijo, kjer je povedal, da je nekega jutra — kake tri tedne prej — našel na svojem dvorišču dva tuja voza, za katera ni vedel, čegava da sta. Pustil je voza na svojem dvorišču in čakal da bi se kdo oglasil zanja. — No, Vigele je vzel svoj voz nazaj, a oni drugi voz je še pri Delaku na razpolago svojega lastnika. Kam je šel ? Gospod Karol Brusini, stanujoči v Škorklji st. 158, je prijavil na policiji, da je šel njegov 30 letni brat Fabij že pred desetimi dnevi od doma in da se od tedaj ni več vrnil. Boji da se, da se mu je pripetilo kaj zlega. Izginoli Fabij je upravitelj raznih nepremičnin. Ima sivo obleko in črn klobuk. Smešnloa. Naravna posledica zakona. A: „Ti, kaj si se s^rl s tvojo zaročenko, da ne hodiš več ž njo na sprehod ? — B: „Ne, nisem se spri. ampak sedaj sva že poročena!'' Rebus lOO p (Rešitev prejšnje : Ropar — Romar ) Listnica uganjkarja. Gospa Katarina < Blagovolite sporočiti nam Vaš naslov. Koledar ln yrame. — Danes: Matilda, cesaiica; Desimir; Belava — Jutri: Longin. mu-čenec; Velislav; Istana. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 8° Celzius. — Vreme včeraj : lepo. Prod porotnim sodiščem. Radi zločina ubojstva izvršenega na lastni soprogi. Razprava proti Antonu Cillo ni še končala. Včeraj predpoludne so se še zasliševale priče. V popoludanskem nadaljevanju so 9e pa čitali zapisniki raznih drugih prič ter sta bila zaslišana tudi zdravniška izvedenca psihijatra. — Priče, ki so bile zaslišane včeraj, so bile po večini predlagane po branitelju. — Psihijatra sta izjavila, da je toženec izvršil zločin v fizijologičnem dušnem razburjenju. — Razprava je bila prekinjena ob 8. uri zvečer. — Zaslišavanje prič in čitanje spisov je končano. Danes bodo najprej porotnikom stavljena vprašanja, a zatem bosta govorila namestnik državnega pravdništva svoj obto-ževalni, a branitelj svoj brambeni govor. Ko bo še predsednik reasumiral vso razpravo, bodo porotniki izrekli svoj pravorek. Okolu 2. ure popoludne — kakor se sodi — bo izrečena razsodba. Vesti iz Goriške. x Deželni proračun goriški za leto 1907. Potrebščine so preračunjene na kron 1,517.119, pokritje K 413.508, torej primanjkljaj K 1,103.611, ki se pokrije z 20w/0 naklado na zemljarino s K 90.000: 20°/0 na hišarino in najemnino s K 134.000: 30% na splošno obrtnino podvrženo javnemu računu, na dohodarino in na dohodarino od prijemkom zasebnih uradnikov s 105.000. Z doklado 120°/o na erarsko užitnino vina, mošta in mesa s K 612.000. Z deželno davščino na pivo po 4 krone na vsak hektoliter piva s K 160.000. Ostaja torej še nepokrit primanjkljaj K 2611. Troški: Dež. zbor K 15.920, splošni upravni K 24.400 ; deželno tajništvo K 12.911 ; stavbinski urad K 18.830: knjigovodstvo K 34.390 ; deželna blagajna K 5600 ; deželna pisarna K 22.702; nagrade in podpore K 3000 ; potni troški K 5000 ; potrebščine deželnih uradov K 20.000: deželni zakonik in ukaznik K 1000; izdaja „Samouprave* K 1500 ; statistična služba K 2500. pobiranje deželnih užitninskih davščin K 16.000, deželno posestvo K 4416 ; javni davki K 945 ; deželni kmetijski urad K 7700 ; zavod za za-varoranje goved K 3400 : prispevki okrajnim zalogom polovice troškov za lečenje in komisijske troške K 3000 ; za pospeševanje ustanov krajnih podružnic K 1000 ; za izvršitev zakona o dopuščanju bikov K 17.000; kmetijska šola K 42.409; predplačila za obnovitev vinogradov K 20000 ; prispevek zalogo za vinogradništvo in sadjarstvo K 4000 ; za zboljšanje travnikov na Krasu K 2000 : na- grade za pokončavanje z veri j K 80 ; nagrade za prokoučavanje Btrupenih kač K 500: za zabranitev kuge med živino K 600 ; vodopisni troški K 5700 : vstanovitev kmetijskih posojilnic K 1000. Nastanitev orožništva K 55.000 ; zdravstvo K 38.140, dobrodelni zavodi K 388.572, za uk in izobrazbo K 492.683 ; javna dela K 79.150: vojaški stroški K 432; deželni dolg K 114.292 ; razni troški K 56.000 : prejemki upokojencev K 16.507 Pokritje : Dohodki iz deželnega premoženja : obresti obveznic K 18.864; obresti naloženih glavnic deželnega posojila iz leta 1902. K 3000 2!/?°/o obresti posojila 764.800 kron. danega v letih 1887—1891 društvu za namakanje tržiške ravani K 19.120 ; najemnina za vojaško bolnišnico K 5480 : deželna kmetijska šola kron 18940, skupaj kron 65.404. Dohodki iz javnih naslovov : Vračilo bolniških stroškov od občin K 240.000 ; doneski upravnim stroškom od zakladov oskrbovanih po deželni upravi K 4966 ; povračilo potirnih troškov od drugih dežel K 2500; delež pribitka na osebnih davkih K 37.055 ; delež dopolnilne erarske davščine na žganje K 62.169; skupaj K 346.690. Drugi dohodki : Povračila potnih troškov K 500 ; prodaja tiskovin K 180 ; 1 °/0 pridržki uradniških plač K 714, razni dohodki K 20: skupaj K 1414. Deželno tajništvo se je povišalo letos za K 1711, stavbinski urad za K 4240, knjigovodstvo za K 4600, deželna pisarna za K 3802, podpore in nagrade za K 2400, potni troški za K 1000, potrebščine deželnih uradov za kron 2200, pobiranje deželnih užitninskih davščin za K 2000. Znižali so se stroški tiska za K 200, vzdržavanje deželnih poslopij za kron 2000 in javni davki za K 3804, skupaj K 3804, mejtem ko znašajo vsa zvišanja K 23.453. Deželni kmetijski urad stane letos več K 2700, zavod za zavarovanje živine K 4200, izvršitev zakona za dopuščanje bikov kron 13.300; deželna kmetijska šola manje K 1727, podpore pa K 5000. Nastanitev orožništva več K 284, prevažanje obsojencev in preiskovancev K 340. Troški za cepljenje koz manje K 2500, podpore občinam za vodne naprave pa 9700 kron. Oskrbovanje blaznih več K 10.000, bolniški stroški pa K 30.000. Troški za uk in bogočastje se znižajo skupno na K 18.479, in sicer za srednje šole K 1000, pokojninski zalog učiteljev ljudskih šol za K 13.008, deleži dokladc na užitnino in davš.'ine na pivo K 4000, deželne gluhonemnice K 471, a zvišal se je donesek obrtnim šolam za K 2200. Prispevki za javna dela so se znižali za K 4900, vojaški stroški za K 5500, vojaške priprege za K 5500 ; obresti deželnih posojil iz let 1888 in 1902 so večji za K 148, nezaloženega dolga pa K 4000. Podpore, katere dovoljuie deželni zbor. so se znižale za K 28.000 : zvišalo pa za K 8000 pobiranje deželnih doklad in občinskih užitninskih davščin. Aktivne obresti deželnega premoženja se znižajo K 5000, kmetijske šole K 500, povračilo potirnih stroškov iz drugih dežel K 500, delež prebitka na osebni davek K 279 ; povračilo bolniških stroškov od občin se zviša K 3000, doneski k upravnim stroškom od zakladov oskrbovanih po deželni upravi pa za K 54. 20% doklada na hišarino in najma-rino se zviša K 10.000 ; 30% doklada na osebni davek se zniža K 2000, deželna davščina na pivo izkazuje 16.000 kron manje dohodkov. Pri potrebščinah je torej skupno povišanje K 81698, znižanje pa K 62905, torej čistega povišanja K 18793. Skupni dohodki so K 29449 večji, oziroma pri posameznih točkah manjši K 13.500, toraj čisti večji dohodek K 15949. Proračun pride ta teden na dnevni red in bo razprava o njem, kakor se sliši, posebno burna ; osobito se bo zahtevalo pojasnila o deželni hipotečni banki. d Oropana cerkev. Poročali smo pred nekaj dnevi o tatvini v Mirenski cerkvi. Are-tovali so sedaj Alojzija Florenina iz Mirna, ki je na sumu, da je izvršil zločin. d Poskušen samomor. Mestni uslužbenec Jožef Belantič prerezal si je v ponedeljek vrat z britvijo. Vendar rana ni nevarna, in je upanja, da Belantič ozdravi. Baje se mu je omračil duh. d Detomora bila je obdolžena Antonija Nardin iz Bukovice, vsled česar so jo odvedli v preiskovalni zapor. Ker pa se je izkazalo, da je prišel otrok predčasno mrtev na svet, ustavila se je preiskava. d Volilno gibanje. Mnogo se je govorilo in pisalo o kandidaturi dr. Frankota, enkrat v goriški okolici, enkrat v hribih. Zvedeli smo iz najzanesljivejšega vira, da dr. Franke ne kandidira. Res pa je, da mu je klerikalna stranka ponudila mandat. Toda dr. Franko je ponudbo odklonil. — Pripomniti moramo, da s samostojnimi, neodvisnimi kandidati na Goriškem ni nič. Danes je narod v deželi že toliko politično p robu j en in zrel, da kandidati izven strank ne bi imeli niti najmanjega upanja na zmago. d Agrare i. V goriški okolici začeli so tu pa tam strašiti neki „agrarci" V resnici taka agrarna struja ne eksistira, ampak navedeno ime naj samo prikrije rovarenje nekaterih oseb, ki bi rade na kak način prišle do kakega mandata, dasi nimajo zaslombe > nobeni stranki. Spominjamo se. da je tudi na Krasu skušal loviti kalinov svoj čas neki agrarec. TodaKraševci pokazali so mu vrata. Uverjeni smo, da se zgodi tako tudi v okolici ! r MALI OGLASE. "1 Vesti iz Istre. Koncert podružnice družbe sv. Cirila i Metodi ja v Puli. V soboto dne 9. marča vršil se je v veliki dvorani „Narodnega doma" v Puli koncert v prid družbe sv. C. i M. s kaj srečno izbranim vsporedoin. Z vso pravico lahko trdimo, da takega slovanskega koncerta v Puli še ni bilo. — Lepa dvorana in galerija sta bili napolnjeni izbranega meščanstva — na čelu mu veleučeni g. dr. Laginja in g. profesor Spinčič — ki je zvso pazljivostjo in zanimanjem sledilo izvajanju. Program je pričel s „Proalov-om" (spevni g. nadučitelj in pesnik Erne3t Jelušić) ki ga je kaj gladko in navdušeno deklamo-vala nadebudni mala devojčica Anka Fara-guna, učenka družbine šole. Moška zbora „TJ zelenoj livadici" in „Brod nek čuti udarca" — pevala sta se pod vodstvom zborovodje g. Matkota Brajše zelo prijetno in žela obilo pohvale. „Potpouri iz opere Zrin-! ski" — je igrala na glasovirju dražestna go-i spica Stana Laginja, ki je izzvala se svojim preciznim in vseskozi tehnično dovršenim igra-i njem buren aplavz. — V hvaležnost jej je I bil darovan krasen šopek. Vilharjev bas-solo spev „Mornar" peval je gospod zborovodja Matko Brajša, a spremljal ga je na klavirju gospod Bratovič. Gosp. Brajša je se svojim zvonkim in simpatičnim glasom zazibal poslušajoče občinstvo v nekak sen. — Ko je prenehal, odlikovan je bil z (Dalje na 4. strani). Tovarna pohištva ulica detla Cesa St. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. zdiranje zobov brez S vsake bolečine v zobarskem kabinetu Dr. Čermak.»g. Tuscher TRST ulica della Caserma štev. 13« H. nadst. SCdor želi ■ dobro kapljico: namizno vino Iz najboljih da lm a-Ungkih kleti; vino istrsko, desertno vino iz leta 1897; šumeči refošk. zadarski maraskiii, luk->ardo itd. — tropinovee, pristno Ije iz oljk, likvorjev in Špirita, naj se obme na Za!o§o, ulica Fameto 3 Via Farneto štev. 3 Maii ->glaai računajo *e po 3 atot. besedo; naa3tnoti«kaxie besede se računajo onkTat več. Najmanj?® pristojbina 40 atotink. Plača se takoj. — Kdor fzvAB Trtt* pismano naroči kak ,.MALI OflLAS 0»*IJ» ««nar v napraj. kar dragic« ne ti njegov og'a« objav')«" če ni osoba poznana Upravi lltta. Tarifa |o natianjana na Čelu „1ALIH 00LAS0V" In vcakdo I 'feko preračuni, koliko mu Jo plačati a tem, da praitoja beaede Oglaae treba nasiovitl na ..INSERATNI 0D0ELEK" „EdlnoatT. Na vprašan).1 potom pisem ba dajal „INSERATNI ODDELEK Informaoljo edino lo, £e bo pismu pr:iolona znamka za odgovai Proflajalnica flrapcenosii novih in rabljenih Kupljenih ca javni dražbi in v mestni zastavi alnici Monte di pieti). Kupujem. Menjam. _ Piazza della Borsa št. 9. == Prnfla QP '8ralni "B»!jard' novega zistema ■ ■ UUd OD narmor*ka pl »žt>a tudi za obrnit', da se lahko igra dvoj Da igra. Naslov : Zor ko. Općina. 299 nHHo CO meblirana soba v najem. Ulica >an UUUd O C Maurizio 5t. 10. ITT. nad., vrata U. JtOO PrnHa co Stavbeno zemljišče na Greti poleg ■ lUtlCl OO glavne ce*te Več pove ».Inseratni oddelek Edinosti". Proda se Mlekarna. VSSlVi cena, lepa pozicija, ljudsko okrožje. Obrniti se je do P e r c o, kavarna „Časa ros»saJ od 1 — J pop. 1914 Na prodaj gostilna i**Z?JtR Oseba, ki bi hotela to prevzeti, morala bi razpolagati z nekoliko tisočaki kron, da bi jo preaovila z luk-m-sono. Obrniti se do: P e r c o, ka.*arna „Časa roisa1* od 1—2 pop. 19 i 8 PrPV7amP QP prenočišča, stavbe, kameno-r I DVACalllD OD lome Črnega kamena i»i mramora. Pisati je pod „Gostilna" na -Inseratni oddelek Edinosti". 1919 Tridesetleten državni uradnik, 2400 kron plaće, išče radi pomanjkanja znanstva tem po'om družico, primerna dota, starost do 25 let. Tajnost kot častno zadevo jamčim. Listi se vrnejo na zahtevo. Ponudbe po možnosti s sliko nasloviti: „Slavko, Gorica, glavna po.~ta, re.-tante. VinntnP v *ePem položau, proda se takoj. Več vlllUltlU ge poizve pri blagajni kavarne „Časa Rossau od 1. do 2 popoludne. 1904 popolnoma nepokvarjen, avtomat z 8 valarji po 8 muzikalnih komadov. Vložek 10 vin. Ima na prodaj Hotel Ličen v Rihenberku. 221 Orkestron Prnriaiam pohištvo, postelje, suste, stolice, I rUtlajulIl tapeti za sobe, zavesa, pogrinjaln svetiljke za postelje, ,32 aveč svetlobe) in kuhinjsko mizo. Ulica Acquedotto St. 24, V. nad. vrata št. sutn'o. Male in velike parcele b,Thi;t s hiSami ob cesti v bližini mesta so na prodaj po-ugodnih cenah. Naslov pove . .Inseratni oddelek Edinosti*'. . 14 11 lipo Po mrk to na mandriji bmajoviča blizn Uflbd nDIIIUUl čistilnice r,ža. kjer ae podira hiša, so na prodaj : okna, pod. palketi, trami in in opeke.__287 Kdo jlH^I kaj deoarja, in loče dober zadužek kupi lahko hišo v predmestju. V hiši je dobro vpeljana prodajalnica. Ugodna pozicjatudi eventuelno za pekarno. Hi^a nese do">er dohodek, tako, da se v malo letih amortizira. Pogoji ugodni. Več pove .Inseratni oddelek Edinosti260 9nrpimpm tat"J prakicantinjo za pi-r J samo gospo iično siaro 16—18 let, veščo slovenskega in italijan-kega jezika. — Po3 nudbe pod r Vešča zahtevajose^a" p. Centrale, Trst- 29. krom inteligentno češko gospico v svrho kon-lOvDIII verzacije. Dogovor ustmeno. Naslov pove ..Inseratni oddelek Edinosti". 289 Pravi naravni brhjevec ;a0;io priporoča Lovro Sebenik, Šiška pri Ljubljani. 290 © V Dutovlje? Kaj bode v Dutovljah ? Povemo v nedeljo. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Naj vapešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. revmatizmu in protinu TFKnfTNfl rnniMH P"«*""1 * Trst« k**!« 8®»««. jma Mrisnna della Salate« prt 1 LIvU vln/l VlUUinn Od lekarnarjev : sv. Jakoba in Josipa SoJina, lekarna Jill' Igea', farneto 4. Steklenica stane K 1'40. Iz Trata ae ne odpožilja manje od 4 rt»klenic proti polt povzetja ali proti antkipatni poiiljatvi zneska 7 K franko J poStnine in tavoja je Btran IV »EDINOST« Štev. 73 V Trstu, dne 14. marca 1907 burnim ploskanjem, ki ni hotelo ponehati, dokler ni ponovil pesmico. ,.U posavskoj šumi*4 je udarjal tamburaški zbor. — 0 tem tamburašem zboru — se splošno sodi. da je eden najboljših v našem Primorju. Zelo teško skladbo udarjal je z vso preciznostjo in milobo, a hvaležni poslušalci so ga obsuli z dolgotrajinim aplavzom in živio klici. — Kakor brač-solist, se je posebno odlikoval gosp. Ante Orlić. I^tri" — uglasbil g. Matko Brajša. peval mešani zbor. Ta divna pesmica, v ka-1 tero je izlil skladatelj svojo bolno dušo, pela se je nad vse pričakovanje lepo. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. „Sarafan-Parafraza« je izvajala na gla-' sovirju držestaa g.ca Gizela Seracin. Kateremu olikanemu Slovanu ni znan ta krasni Sarafan? Kaj še le kakor ga je izvajala gospica Seracin ! Očarano občinstvo je dalo z burnim aplavzom duška svojim čutilom. Tudi tej gospici je bil darovan krasen šopek. „Tamburaški zbor „Momci na brodu in mešan zbor rHajd na plesu — zaključila sta ta — moralno in materijalno nad vse pričakovanje vspeli koncert. Po koncertu je bil v veliki dvorani živahen ples. V restavracijskih prostorih, kakor tudi onih čitalnice, razvila se je živahna domača zabava. Ako tudi se je z združenimi močmi vseh sodelovalcev pripomoglo do tako lepega vspeha. vendar nam je dolžnost omeniti, da sta si posebno zaslugo stekla gospod zborovodja Brajša, ki je se svojim zborom tekom treh tednov napravil pravi Čudež in pa g. dr. Zuccon, ki je bil nekak organizator te, tako lepo vspele prireditve. Pokazalo se je, kaj vse more prava volja narediti. Kakor čujemo, je preko 1000 kron čistega dobička za „družbo44. Le tako naprej in slovanska stvar v Puli mora v kratkem priti do stopinje in veljave, ki jej gre. — Strupeni sovragi, ki smo jih zalagali do sedaj se svojo krvjo in jim vzgajali renegate, se bodo sicer od|daleč penili ]eze, ne bo jih pa blizu, ker rmi vstajamo in njih je strah ! !M Vesti iz Kranjske. Brezsramnost na postaji Jesenice. Pišejo nam : Večkrat ste že opozarjali na sramotne razmere, ki vladaio v restavraciji na kolodvoru v Jesenicah Bre^obraznost nekaterih natakarjev je naravnost nezaslišana. Ali ti ljudje niso samo nesramni, kar se tiče naše narodnosti in našega jezika, ampak često izkoriščajo svoj položaj, da brezčutno oškoduiejo potnike. Dne 11. t. m., ko je dospel vlak št. 14 iz Trsta, smo videli očiten nesramen izgled takega izkoriščanja. Cena pivu je določena : za železniške uslužbence na 20 st. za vrček, a potovalce na 24. Z rečenim vlakom je došla na .Jesenice družba siromašnih Črnogorcev, oziroma Dalmatincev in Istranov. In od siromakov, ki se ubijajo in trpe po svetu, da bi si prislužili par kronic, so natakarji zahtevali za vrček piva 30 stotink za hleb kralia. ki stane 30 sttot. so zaračunali 40 stotink. Tako izkoriščanje involvira sploh veliko drznost, naj se že godi na škodo kateregakoli putnika. Koliko brezvestneje je, če se take siromake oškoduje za krvavo prisluženi novčič ! Xa te razmere opozarjamo posebno tržaško ravnateljstvo državnih železnic, saj ima menda ono besedo o oddajanju restavracije. Iz občinskega sveta ljubljanskega. Občinski svet ljubljanski ie imel v torek zvečer izredno sejo, v kateri so se nekateri paragrafi novega volilnega reda reasumirali. Bistveno se je premenil zlasti § 1, ki določa, kdo je upravičen, da voli. G-lasom nove stilizacije imajo v prvih treh volilnih razredih volilno pravico občani obojega spola, katerim je predpisan v mestni občini ljubljanski kak direktni davek vsaj že leto dni, v četrtem volilnem razredu, s katerim se je podelila dosedaj v občinskih zadevah brezpravnemu prebivalstvu volilna pravica, pa vsi avstrijski državljani m o ž k e g a spola, katerim ne pristoja volilna pravica že v katerem drugem volilnem razredu in ki so že dopol- j nili 24. leto ter bivajo vsaj že dve leti ne-; pretrgano v Ljubliani. Po županu nasvetovani novi občinski red pa se je za sedaj odstavil z dnevnega reda, češ, da je v mnogih točkah preobširen in bi — ako se vspreime — mestni občini narasla nova bremena. Pač pa se je mestnemu magistratu naroČilo, da do- ! sedanji občinski red spravi v sklad z novim občinskim volilnim redom. Samomor orožnika. Umirorljenega orožnika Karla Snoj z Jesenic so že delj; časa pogrešali. Predvčerajšnjim pa se je našlo njegovo truplo v Vintgarju pod mostom nove alpske železnice. Sodna komisija je kon-statovala, da se je Snoj ustrelil z revolverjem v srce in da je potem najbrže padel z mosta v vodo. Uzrok samomoru ni znan, vendar pa Snojevi znanci trde, da samomorilec že delj časa ni bil povsem normalen. Demon alkohol. V gostilni Frana Taborskega v Ratežu pri Novem mestu je v nedeljo zvečer popivalo več fantov iz tamoš nje okolice. V pijanosti je prišlo kmalfi do prepira ; pri tem pa sta bila fanta Josip Skrbeč in Fran Pavlin z nožem zabodena. Skrbeč je umrl še isto noč. za Pavlina tudi ni upanja, da bi okreval. Storilec, posestnikov sin J. Košir je že pod ključem in je dejanje tudi priznal. ( Ubegli defravdant prejet. V Logatcu so orožniki te dni aretovali mladega moža. ki je vsled svojega čudnega obnašanja obračal na se pozornost. Dognalo se je. da je neznani mož Friz Mollenhauer iz "Mru ske Slezije, ki je neki tvrdki v Konigshiitte poneveril tisoč mark. Denar je zapravil v Trstu, kjer je nastopal kot pomorski kadet Wolf. Umrl je v Škofjiloki tamošnji zaslužni nadučitelj Fran Papa v starosti 57 let. Zadela ga je kap. Zadnjih dvajset let je služboval v Škofijiloki._ Društvene vesti in zabave. j v Rojanu Naše gledališče. „Dramatično društvo naznanja, da bo v nedeljo zvečer v „Narodnom domu4< predstava ljudskega igrokaza v 4 dejanjih „Čarovnica pri jezeru*. Podrobnosti so razvidne iz plakatov. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : „Deželna zveza za promet tujcev na Goriško-Gradiščanskem" v Gorici. Gospodarstvo. Lončki za cvetlice, ki so že rabljeni, naj se pred uporabo očistijo zemlje in mahu, najbolje z ostro krtačo. Nove lonce pred uporabo postavimo v vodo, če tega ne storimo se vlažna zemlja prime lonca, brani pristoj zraka in koreninice se ne morejo dobro razviti. Novo ogrsko parobrodno društvo. „Fremdenblatt" je zvedel od dobro obveščene strani iz Budimpešte, da je ogrska vlada zaključila pogajanja z velikimi kontinentalnimi parobrodnimi društvi glede organizacije proge Reka-Amerika pod ogrsko zastavo, ter pogajanja s severonemškim Lloydom in nemško Levantno progo glede temeljite spopolnitve ogrske levantne družbe. Preuredba vožnje Reka-Amerika se ob razrešitvi dosedanje pogodbe s progo Cunard izvrši na način, da najugledneja parobrodna društva Nemčije, Belgije, Holandije in Francije prevzamejo ustanovitev ogrske parobrodne družbe za promet Reka-Ne\v York, na čemer bo severonemški Llovd udeležen s 40%, Ham-hurško-ameriška proga s približno 267s°/o> dočim vsprejmejo ostanek drugi členi konsor-cija. Promet se bo vršil vsake 14 dni ter bodo za to stavljeni na razpolago trije primerni parniki proge Cunard in še drugi štirje novi parniki. Ta proga ima namen odpraviti neprilike v službi izseljevanja, ali ne bo vspre-jemala samo potnikov pod krovom, ampak tudi pasažirje I. razreda, ter se bo izlasti bavila tudi s prevažanjem blaga. Glede poslednjega se ni pa sklenilo ničesar. Nova ogrska levantna proga, ki nima nikakor delati konkurence avstrijskemu Lloydu, se razteza poglavitno na promet od Braile proti zapadu. Na temelju sklenjene pogodbe s severonemškim Lloydom in nemško levantno progo in ogrsko levantno parobrodno družbo postane iz te poslednje novo veliko podjetje : „Ogrska levantna proga" s 15 milijoni kron delniškega kapitala, ki je bo ogrska vlada na leto subvencij onirala s 1*3 mil. kron. Financijelno akcijo izvršita brez posredovanja bank severonemški Lloyd in nemška levantna proga. Nova flota bo obstojala iz devet novih parnikov. Nemška levantna proga se v prilog ogrski levantni progi odpove obratu od Braile proti zapada, severo-nemški Lloyd pa obratu proge Braila-Genova. Pogajanja glede pravega prometa na Levantu se je začasno opustilo, da se ogrski vladi pusti svobodno roko za pogodbe, ki jih namerava skleniti z avstrijskim Lloydom. Razne vesti. Pariz v temi. V petek zvečer so pričeli štrejkati vsi delavci električne stroke. Vzrok štrajku je bil, ker neko podjetje ni izpolnilo obljub, ki jih je dalo delavcem, ko jih je premamilo iz mestne električne centrale. Delavci so zahtevali osemurno delo, ustanovitev mirovnih sodišč in ednake plače z delavci mestne centrale. Vslcd štrajka je ostal Pariz v temi. V vseh gledališčih so bile odpovedane predstave, restavracije so ostale prazne, a v kavarnah je bila improvizirana razsvetljava s svečami. Tudi več novin ni izšlo, ker so stali motorji. Ena edina restavracija je napravila iz tega štrajka kapital. Gostilničar je razsvetlil z 200 rudečih in zelenih lampijonov, ter napravil dobro kupčijo. Vsi listi, tudi demokratski in socijalistični ; so zavzeli stališče proti štrajkovcem. katerim so očitali pomanjkanje čutstva odgovornosti. V soboto so ljudje pokupili po ra/nih trgovinah nad 30.000 petrolejskih svetiljk. Loterijske številke izžrebane dne 13. t. mj. Brno: 87 35 41 19 60. I n o-most: 36 78 7 66 26. Pnhlčtt/n svet^° temno, se prodaja; po-rUlIlblVU polne sobe ia oosumezai komad. IzKera stolic. Cene, da se ni bati tekm^vanic. Uli^a Farneto 12 [nasproti Okr. boln. blag. A. G u 11 i c h. 90 Odda se v najem takoj ihi£leav in veliki vrt. uli a Romagoa-Štiorklja štev. 135, Cam-pagna Dobrauz. "267 Harmnn'l oc* najznamenitejše tvrdke, primeren nd- iMU-iiJ za v k«ko cerkev, z 16 registri z jako močnimi in ne žnimi glasovi.krasno izdelan, se p oda po nizki ceui. Kasiov se poizve pri organistu v Barkovljah. išče poštena slovenska družina malo stanovanje z vrtom. Ponudbe pod „Tri osebe" na „Iaseratni oddelek Edinosti". 1817 Prva slovenska zaloga in tovarriH d o h i A t 7 a \VDRFJ JUO — Trst, ulica sv. Lu-ije U. IS (za deželnim H^čem). Ceni brez konkurams. — Svoji k svo'im ' CoKn z dobro postr žbo odda se v najem od 15 OUUct marca. Ulica Soljtario »ft. II, n._2!H Malo stanovanje rZ"«:^ sta, iščem. Pogodba tudi za več let. — Ponudbe po-„Spartaf- na „Inseratni oddelek Edinosti". 1997 rlplll* CLrrilo (ulica HafHneria 5t. 3). Tovarna ; 1ICIEI. OPI li I C5 sladČiČ, konfetur in kanditov. Zmerne rene. Pošiljat ve na deželo. 361 Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. **Ell?hn oz'roma postranski zaslužek išče inteli-OIUĆ.UU geutna oseba. Dotičnik podučuje tudi j glasovir. Naslov se izve v tobakarni ..Narodnega ■ doma-1 v Barkovljah. '258 Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO == TRST == Tržiška tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Bmitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karboliuej, Naftalina „GKOSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-l- j trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih - — ploščah in v.J::vrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za ko^e, mast za orožje, voščilo za Čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČ V (Monfalcone) pri Trstu. Prihranitev na plinu do S * J Podje-je Oasspar po zisteuiu Wouwernia Ha!bmayr & Co., Dunaj | Izključni z.ntojmik z zalogo za Trst: S. RUDAHr, Via »elsi št, 3 — Telflf. 1883 M isssssar PARIZ velika nagrada In zlata medalja.---- Posrečilo se nam je sestaviti spopslnjen in patentiran brzi stroj za nogovice TEE ¥I£STORIA s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristouosno domačo obrt s proizvajanjem nogo vic in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. Uporabo stroja „TIIE TICT0RIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj in poštnine prosto. — Odpošilja centrala: The Oictoria Stocklng-Coom 6 Co. TRST. Corso št. 17. f — Iščejo se resni zastopniki. — Corso yt. 17. t Skrilfavac Sternit je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GLkAVHlH MESTIH-====== Vprašajte vzorce in kataloge v ==^=== Tovarni cementa portland LENGENFELD Trst, Scala gelvederc št. 1, Jele/an 1057 V Trstu, rfne 14. marca 1907 »EDINOST« štev. 73 Stran V Špediter Gašpar Hvalič ===== v Gorici ===== oskrblja prevažanje pohištva in drugega blaga po suhem in po morju. — a*- CENE ZMERNE, -mm V/VV K JIGO VEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassnt & Figlio Trst, Vil Pomolila št. 5 - o*el Via delta Sani-a Llnimect Capsici C°. DROGERIJA Josip Ziaon ni. Casem 8 ' • • • • » w • • • • ™ Filijaika na Prošeku štev. 140 nadomestek za Anker-Pain- Expe11er Pri uakupovauju t«"nit priznano iiajizTj>iii«-j;*g», tolubljtfujoćegm tiazila. ki se ilohi * v*rh lt-kartia. naj ae relU, uLea C;isrrmt šrev. 19 (Palica Viauollo) - TELEFON itev. 1893 - oilprl posebno sobo za. zajutiek (Friietiick»tube), kjer dobijo moji cenjeni c ijemalci. polej? izvrstnima belega in črnega vina tudi pravo izvrstno FLZENS&O PIVO društvene piisenske tovarne Prodaja suh > :n ti meso, vsake vrste salami, Mod ene, Bologne, Verone in ogr>kih. Klooase Neu^tadter in Kranjske. Velika zaloga svežih konserv n konserv v š „E d "i n ost i", ki so uajeeneji, največ <*i*'inl in nniho!) nrinr-ivnl v r)<>*•><*-•> »i**« n-i via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : : : ©9© @©©0 HALOGA POHIŠTVA TOVARN tf IjlA1 v Gorici-Solkan v >Trst Vlfl DEIRETTORM (ROSflRlo) - ^ Cm .^hcii PALAČOHAPENZt Poo R UZ NIC E: O PLJ ET. REKA Telefon N1163I - jS ■ ' j? - -r ' ' " t V * P TELEFON 1157. TELEFON 1157. (Narodni Dom). TISKARNA S a EPINPST i=i Ulica Giorglo Golotti 18. PRVfl ZALOGA VINA "^J® UMBERTO ZUCOO TRST — ulica Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna vina Istrski rtfoik po 72 stot. liter; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Opolo lz Omlilja po 80 st. liter; razun tega Iz bera finih likerjev v buteljkah. ^Sg SPECIJALITETA RriCft ii KarSel Oz lastnih nnogrado?) lajamčeno pristen 3 K Mt\\ti. Pošilja tudi na dom. — Jamči za pristnost lastiih pridelkov. Za gostiln ičarje ^^ ^^ ^^ c«ne po dogovoru I V trstu.^ Izdeluje: II II trgovske tiskovine vitke, pismen papir, memorandum, okrožnice, dopisnice, cenike itd., Vizitnice razn'^ za 90sP0£^e ,n dame, vabila in plakate disi v priprosten ali finem večbarvnem tisku, vse tiskovine za denT"V01,d<:in hon ___sumna društva kakor: pravila, letna poročila, vse potrebne tiskovine itd. za županstva: uradne Ia",ke' ura na a->jčaostjo iu br žno-*tjo Cena Jako nizka. ^ Cdjemanje in dostavljanje na dom. — Naročila se sprejema samo v ulici Farneto itev. 11 razglase, vse potrebne tiskovine itd., brošure, knjige, poročne liste, osmrtnice »d. itd. □ □ □ Na željo pošilja tiskarna uzorce vsake tiskovine kakor tudi proračun istih. :: Vsako delo se izvrši ukusno v najkrajšem Času in po zmernih cenah. -< inr m= Sprejmejo se zastopniki. F. P. UIDIC 5 Korop. Ljubljana opekarna in tovarna peci, ponudijo fsa^o poU^hno množino ===== patentiranih == zarezanih strešnikov „Sistem jifarzola" (Strangjalzziegel) „Sistem jtfarzola'4 Barve: a) rdeči naravno zgani, b) Črno impregnirani. Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje. Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa X žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in na zanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Strun VI »EDINOST« štv. 73. V Trstu, dne 14. marca 190 Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1- rktobra 1906 naproj Odhod Iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) -•jO 0 Herpelie— R cnrnj— Pula. J-20 0 Herpelie Divač*— Dunaj. «•50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4,— 0 Herj.elje— Rovnj—Pula (D:vača—Dunaj). 7*«> B H t rpelje—Divača—Dunaj. (Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9'20, 3, 8'15)_ Ob nedeljah m praznikih: 226 Boršt— Draga--Herpelj* —Divača. Trst— BuJ®— Poreč. 6*10 0 Koper—Ruje—P«-reč in medpostaje. 0 Kcper—Buif—Poreč in merfp.-taje. 0 Koper m irerlpo taj»- »le do Buj) Trs" —6orica— Jesenice— Ce ovec— Beljak— Monakovo 6 -_ 0 do Torire in inedpo-iaje (Prvačna—Ajdov- ičina : 9*57) 7-35 B Gorita (Pnačina — Ajdovščina 9"S") Jesenice— Beljak — Celovec—Praga. (1 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak— Monakovo. 12*5' 0 Opčmc Gorica (in medpostaje) (PrvaČina— "" Ajdtivtčina : 3**2) Jesenice—Celovec. 3'+' B Opčine (vlnk se" v^iavi e zvezo na Červinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta) Ostende. 7'SS B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zapreb, Budimpešto 9*55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, got) g v LjubJjano, Dunaj, Reko. g v Ljubljano, Dunaj, Usicnde, Reko. $•30 g v LjubJjano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, t 1*^0 (J v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Pula—Rovinj— (Dunaj» 7*45 0 z Dunaja--Divače—Herpelj in medpostaj. 9*46 0 iz Pule—Rovinja— Herpelj in medpostaj. 11-05 5-sj» 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpo-taj. 0 iz Pule— Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in m« dpostaj. B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) HerpeJj. Ob uedcljah m praznikih : iz Herpelj in Divače. Portč—Buje—Trst. 9-2O 0 iz Buj. Kopra iu medpostaj. 0 iz Pereča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj, Monakovo—Praga—Celovec—Jesenice—Gcnca—Trst y— 0 iz Monakora, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7*15 0 :z Gorice in medpostaj, 12.— b iz Pn ge, Duuaja. Celovca Gorice. 12.°® 3 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine; Gorice, Opčin. «) iz Mouakova, Beljaka, Jesenic, Gonce, Opčin. K iz Prate, Celovca, Beijaka, ^ Ajdovščine j Gorice. 1-uo 0 iz Ceiuvca, Trbiža, Gorice, Opčin. Ob 1 ed' Ijah in praznikih : 9"10 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami. 44 4* Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V I; a 11 j c i.rtko Cerv rjara in Benetk 5-50 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Vicem, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor-Uionsj preko Nabrežine. 11-50 0 preko Čeivinjana v Benetke—Milan (se zvezo na V dem in Čedad). B preko Červiijaiia v Benetke, Milan, Rim (se zvezo ca Vicem). Prihod v Trst. I* I afije preko Červinjana in Kormina. 0 iz Kom ina jn Červiniana preko Bivia. B Iz K ( rniina prtko Jšabrtžine. 10-38 B iz Kormina (zveza z Ajoovščino) in iz Čer- vi Jana. 11-28 0 iz Koimina preko Nabrežine. 0 iz Koimina (rveza z Ajdovščino) in iz Čer vir iana. 70 iz Červinjana. B iz K'rmina uveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine 8-^ B iz Ktm.ina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 0 iz hormma in B iz Červiniana. Z Luiitju GiUnct in Li>n(ionli lili iz 1 bhlA : 0.02**, 8.42,9.07**, 9.56 10.44, |1-3°» 12.20, 12-52**, 1.32*. 1.26, 2.1 J* 2.2i,44, 3.0b*, 3.32**, 3.5b*, 4.32*=, 5.07 5.5b, b 2b% b.44, 7.32, 8.20, 9.07. 9 5b**, 11.20 ODllOl) u Ol ClX : 5.30, 6.2b, b.51**, b.56, 7.3b 8-19. 9 >7. 9-5°"» 9»56» 10.44, »M2~> H.47 12.20, 12.44*, l-oft, 1.32*, 1.44*1*, 1.49, 2.04* 2.2o\ 2 44, 3,08*, 3.5b, 4.2b", 4.32, 5-07,5.31* 5-59". 04, c.44, 7.32, S.07**, 8.12, 9.07, 10.39**, 10.44. • bimo «b De leljmh in praznikih let ob lepem vremenu. " ** kolodvor* drtavne ttleuiic* wi, odhod s u le potuje. Vozni red jiarnikov. ODHOD in PRIHOD. Istrska proga. (T*a mile i odpotujejo vsaki dan) TBST-M1LJE: (par. ^EpuIo" in ,-Gianpaolo") 8 — 12-15 2'30. *) S. MARf'S MT1-TE "(ob "nedeljah in praznikih) 8*—, 1<>._ 2*w> 64*1. ; MiUR-TusT:"5?-'-'-»."s-an, 1*2- 3 5'--MIL.1EK M \HCO: (ob nedeljah in praznikih) 7-05, 8-30. l-so. TRST-KOPEU • (ra*-- Pantorir*«-, „S. —, 2 2H« vi, i'oreču in Veraara. v« ki da>i : i'30l PULJ-TRST Poštni pur.) vsaki dan: 630. TKST-PULJ: Trgov, j.araik (Vstavi «e v Poreču, Ver-aru in Rovinju) v ponedel;ek sredo iu petek : 5'—. PULJ-TRST : (Trg. par.) v torek Četrtek, soboto 5— * Eventuelno. Furlanska proga. TRPT-MTRAMAR-ORTN.TAN: vs*ki dan 9.30 in 3'— C-R1NJAN-MIRAMAR TRST: I-—. 6-—. TRST-SESLTAN- i RŽIČ (M .nfalcone): 3 —. TRŽIČ-(Monf.)-TRST: 7 —. TRST-GKADEŽ: (paroik „Magdala") v torek, četrtek in -obeto : 1*'* —. GRADEŽ-1RST : ponedeljek, sredo, petek: 7—. Dalmatinska proga Avstrijski Lloyd. TRST-KOTOR : (Brzopamik „Graf Wurmbrand*) v četrtek: 8"—, vstavi ne: v Pulju, M. Lošinju, Zarfaru, Stdjetu. Gružu. V Koioru v petek 11* 5. Nazaj iz Kot«»ra v petek 1"— v Trst v sototo 4'45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakom, ki pride v Pulj ob 9*45. V Kotoru sveza s črtn v Bari. TRST-KOTOR-KORFU : v torek 8 —, vstavi se: v Rovinju, Pulju, M. LoSinju, Silbu. Zadru, Šibeniku, Spljetu. Milnu, Hvaru. Korčulu, Gružu, Ercegn vi. Teodu. Risnuu, Kotoru Dulcinju. Medui. PurazzL. Ss. Quaraa a. V Korfu drugo sredo 9*30. Naznj iz Korftl v četrtak 8-— in pride v Trsr v sredo 6*—. TRST-METKO VIČI (A) : v sredo 8 30. (Dotiče vse večje tuke) v Mrtkovič v petek 4~30 Nazaj in Meik 'vi^a v nedeljo 8 ; v Trst v torek 1*30. V Meikovičih pri -ravna zve'.a po železnici z Mostariem < 'dhod z Metkoviftev ob 5 0L TRST- METKOVICI (B> v Soboto 8 30. v Metko-vič v ponedeljek 4 30. N*zaj iz M. v sredo 8 30; v Tr*t petek 6*—. Z e*o z Most k. g. Dubrovačko parob. društvo. TRST-KOTOR: (p. „Petka") v ponedeljek 4 30 vatavi se: Pulju Zadaru, Spljetu, Korčulu, !>-ibrov-liiku, Ercegnovi (moto Giuseppina) 4*30. TRST-KOTOlt (p.„Du .robnik )r č-trdek 4 30 vsUvi ee: Zadru, .-pljetu, Trsteniku, Dubrovniku, Kamenari in Ri-ian. /vezo v Dubrovuiku (par. .Boja»in") z Obotti (Skadar). TRST-KOTOR: (Ug.-brv. par. društvo p. „Salona ) v *ot;oto 6*—; v«t»vi se : Zadru, Spljetu. Kor-čuiu. Gružu, Lrcegnovi. Nazaj v Trst' v siedo 4"50. TRST Jr,EKA-> ETKOVR'1-KOTOii: Četrtek 12 — (opoldne (p. drust. Totič), \wtavi se: Ižolu, Piranu. Rovinju, Reku, Zadru i od Zadra do Kolora vse nujglavnije kopi»ene uike in oioka Vina, Nazej v Trat v ponedeljek II — TBST-ML'IKOVIČI: (hism udoi (poStuij v četrtek 4-—. Nazaj v Trst v četrtek 8*15 Beneška proga. TRST-BENKTKE: an odhoda: „Gertyu ...........19. Marca „Fruncesca"..........2-3. n „liiulia*......................o. Aprila rl^aurau 1................13. „ „Eugenia** ..........at). n „;*olia Hohtnberg"......27. „ „Fraiicesca" ..........11. Maja »Geriy-...........J8. w n Laura"...........28 „ ,.Giulia" ...........1. Junija „Eugeuia1*..........15. „ jfSuha Huhenberg"......-J. „ „F rancesca" . •.......2y. _ MAOHNE & O0.!ANTON SKERL Koncesijonirana pisarna za frgovsHe informacije Bar in iztirjevanja ulica Vlnceazo Bellin! št. 13. Dopisniki rseh mestih sreta. Trgovina z mannfaktnrnim blagom Ros si t a Kaucich. Nasledniki Lul^l Rlccl-Ja Trst - ulica Malcanton St 10 - Trst Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : mebaslk, zapriseženi avedenoo. Trst - Carlo Goldonijev irg u. - Trsi Zastopnik lomeijotetajotololei „Pocf Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljući in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografor Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih ftrojev, koie» motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarnlSIdh cenah. TELEFON Stev. 1734. Blago gladko za gospe . . ribbl'1) „ „ . . . Fuštanji žametasti novi vzorol „ t križniii 'kan em n. „ „ navadni r:ovi vzorci . - mešani „ „ . . . od rv6. 60 upr« r * »O » M H ao « » « • _ .. 22 VELIKAN?EA ZALOGA maj, nogovte, volnenih rut, Eanelnlh Aalov, volnenih in avtienih preve*. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucicli Nasledniki Lulfl Rlccl-Ja Trst - ulica Maicanton St. 10 - Trst F. Fertot urar Jk't-2 - n.'. 1'nmre nnorf &t. . pvjoTcče vel:k' izbor nr: 0meqt | SchaPhause, Lonpines, Tavanes iti ■i»Vor :nd' z'.ate, srebrne in Itoviisv? ure za gospe. libor ur xa blrr'.Lt CprpjpFT.^ mnrMv'innlit na oijkih BOGOMIL PiMO bivši urar v Sežan javlja svojim cenjenim odjemalcem da jc odprl svojo novo ~ — JS proclaialmeo u:r ? Ti STO. ulice Vinceiizo Bel) Bi" il?. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom Z vsemi udobnostmi opremljena ! Odlikovana tovarna glasouirjeu stanovanja pisarniške ter E. Warbinek nmcrfnrp Trst' p!azza cario ooiaoni 12 pS UOLUI U i (vogel Corso-Via Nuova) llilje V najdi! S 24. avpil^tom Spcci]alitcta pianinov, glasovir-»Tižaška posojilnica in hranilnica«. Po- Je v svetovnih tvrdk Steinwey irt jKsnila pri upravitelju hiše, Piazza Ca- }ons v f4ew~Yorku, Schweighofer itd serma št. 2 od 9.-12. ter od a -5. j planini, orkestrotii, harmoniji !z^.o^^>Jujt^. — K«'iijuje. — Baje na obtok«. Popravlja. — Akord ru po zmernih c*nah. ~l izvzemši nedelj in praznikov. „Tržaška posojilnica in hranilnica" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza dHla Caserma št. 2, I. 11. — TRST — V lastni (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON st. 952 hiši. Hranilne vlege sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 °|o 1M Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po 5l/»°/o» na nienjice po «°/0, na zastave po 5 V/,, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopnludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, Uma nsjmoDerneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin it5. Poštno - hranilnični račun 816 004 Trst — Austro - Američana — 2«ew-York — Anonimno parobrodno društvo. r:—• = Edino domače društvo 2a promet blaga in potnikov med Trstom in fćew-Yorkom ter med iiii h z najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč r^^ za prevašsnje šzseljanoe^ V Trstu dobivajo potniki p?ed o«lhodon> p:»ruikov iir.-mo in stanovanje v novo-1 zgrajenem hotelu: ,PKNSI0N-AU6TKQ-AME!U(\\XA". It TESTA odhajajo parniki vraklh odpotuje v 3 dui — Brz\ in elegantni r-rvl parni!: A NEW-YORK dne 19. - Cene jako nizke. marca 1 907. r;-r M Za natanćncja navodila treba se je obrr.ifi na up rs v 3 Srnštva: Trst. ul' Jflclia ?;i:colo 2 ^ TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef. 1874 ilje in t^cz*™^* Informac jska pisarna. : jk Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga j»o najugodnejših jS pogojih. Zaloga raznovrstnega bla-a : patentirana ognjišča, Ciril-Meto-Najt), ijsa reklama 2a trgovce, jg dijev0 tjoifto, pražke gnjati, surovo mas o, med itd. itd. obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh to „MALI 0GLACI" v „Edinosti44