#
“Mo`, s katerim se sprehajam po trati po-
de`elske hišice, ki se ji po argentinsko pravi
quinta (slovenski vikend), ima smisel za bis-
tvena vprašanja. Zna govoriti, pa tudi poslu-
šati ... Ne bom pozabil najinega prvega sre-
èanja tu v Buenos Airesu, ko sva se pri njem
na obisku, v avtu in pri meni pogovarjala zdr-
`ema osem ur. Tako da sem moral po tistem
kar v posteljo. Danes, po sedmih letih politike,
sem bolj vzdr`ljiv in pripravljen na pogovor.
A še zdaleè ne tako kot on, ki je moral `e pri
petnajstih letih spoznati, da je èlovek v svojem
bistvu zver in da veèkrat ni dovolj celo èloveško
`ivljenje, da se kaj predrugaèi. Begunec iz ko-
munistiènega taborišèa, naredil šole v Avstriji
in si nato v Argentini ustvaril ugledno eksistenco
in dru`ino, kjer mu danes raste `e petnajstero
vnukov. Kljub te`avam s srcem še dela, piše in
... gleda v prihodnost.”1
Tako Andrej Capuder strnjeno opiše Mar-
ka Krem`arja, pisatelja, misleca, publicista,
šolnika, ekonomista, politiènega delavca in
dru`inskega oèeta;2 “patriarha njih, ki ob Sre-
brni reki èastijo podobo matere Slovenije”.3
Nekaj sreèanj z njim, z njegovimi deli, èus-
tvena in idejna bli`ina argentinske skupnosti
ter potreba po razsvetljevanju slovenskega
dru`benega somraka so bili zadosten razlog,
da sem se ga odloèil v veèdelnem intervjuju
predstaviti bralcem Tretjega dne.
Ob be`nem pogledu na veèino del Marka
Krem`arja bi morda dobili obèutek, da ni-
majo prepoznavnega sistema. Niso namreè
pisana v okornem in zapletenem “znanstve-
nem” slogu. Tako dojemanje poleg razum-
ljivega in lepega jezika gotovo še poveèuje
oèitna èustvena anga`iranost, ki diskretno
veje iz njegovih besedil in se ka`e zlasti v do-
bronamernosti, celo v veliki ljubezni do èlo-
veštva in èloveka; posebej v `elji, da bi ta v
okviru in na podlagi vrednot dosegel duhov-
no in materialno blagostanje. Gre preprosto
za jasen in daljnoviden pogled, ki se niti ne
trudi, da bi “z lastnimi moèmi izdelal posne-
tek `e obstojeèih izroèil”,4 paè pa harmonira
z mogoènim in preverjenim sistemom, ki ga
motri in nadgrajuje skozi prizmo izjemne
razgledanosti in bogatih `ivljenjskih izkustev.
Predvsem pa se ne ukvarja s sistemom samim
na sebi, ampak se ta razkriva, ko razmišlja o
èloveku in dru`bi.
Središèe Krem`arjevega sistema je torej èlo-
vek. Njegova transcendentna naravnanost ni
nikdar pod vprašajem, kakor tudi ni vprašljiva
njegova dru`benost. Bistveno vprašanje je,
kako naj èlovek na podlagi naravnega reda in
vrednot izoblikuje kvalitetno osebnost, kako
se pove`e z drugimi, si osnuje skupnostni,
juridièni in materialni okvir, ki deluje zopet
povratno in mu pomaga doseèi polno in smi-
selno `ivljenje pa tudi dokonèno eshatološko
izpolnitev.
Marko Krem`ar je bil rojen v Ljubljani
17. aprila 1928 kot najmlajši od treh otrok v
Krem`arjevi dru`ini. Njegov oèe izhaja iz
kmeèke dru`ine iz vasi Cerovica pri Šmartnem
pri Litiji, mama pa je bila rojena v Kostanje-
vici na Dolenjskem, kjer je njen oèe takrat
slu`boval kot uèitelj. Po poroki sta zgradila
hišo v Mostah v Ljubljani, kjer je Marko
Krem`ar pre`ivljal mladost in obiskoval Prvo
dr`avno realno gimnazijo. Imel je dva starejša
brata, Marjana in Franceta. Marjan je postal
duhovnik, France pa je `elel postati umet-
nostni zgodovinar, a mu je smrt med revo-
lucijo prepreèila naèrte.5
'% *	&
;

+	


	




Dru`ina Marka Krem`arja, ki ga je gotovo
moèno zaznamovala, je bila politièno in kul-
turno dejavna. Oèe je bil ugleden in aktiven
èlan SLS, èasnikar, urednik Slovenca6 in po-
slanec v beograjskem parlamentu, ki je man-
dat zaradi nestrinjanja s takratno jugoslovan-
sko politiko vrnil. Kljub temu je v dru`ini os-
tajala skromnost. “Ata je bil kmeèki sin in de-
mokrat, èlovek iz ljudstva, ki je èutil dol`nost,
da dela za ljudstvo. To smo èutili tudi v dru-
`ini. Ne on ne mama nas nista vzgajala, kot
bi bili dru`beno ‘nekaj veè’. Socialni èut je
bil prisoten prej v naèinu `ivljenja kakor v
besedi staršev. Prebivali in rasli smo v pred-
mestju. Doma o premo`enju ni bilo govora
in od majhnega sem imel obèutek, da je tre-
ba `iveti skromno. Res da nismo trpeli po-
manjkanja, a videli smo ga marsikje in bili
zato zaskrbljeni,”7 pripoveduje Krem`ar. Po-
leg socialne prvine mu je `ivljenje v dru`ini
streglo tudi z osnovami politiène in narod-
nostne zavesti.8 `e zelo mlad je do`ivljal nju-
na tragièna stièišèa: “Dobro se spomnim,
kako krivièno se mi je zdelo, da nam iz Beo-
grada ne dovolijo izobešati slovenske zastave.
Imeli smo jo doma, zlo`eno v skrinji na pod-
strešju. Kadar sem bil poleg, ko je mama od-
pirala skrinjo, sem gledal zlo`eno zastavo s
tihim spoštovanjem, kakor da bi šlo za dru-
`insko skrivnost.”9 Na splošno pa povzema,
da sta bili glavni silnici njegove vzgoje slo-
venstvo in katolištvo kot neloèljivo povezani
vrednoti.10
V èasu svoje mladosti še ni obèutil vse
moènejših idejnih razlik predvojne slovenske
stvarnosti.11 Odrašèal je med prijatelji in si
gradil svoj dru`beni idejni privez: “Kot sred-
nješolec sem se prikljuèil dijaški Katoliški ak-
ciji, kjer sem veliko prejel na duhovnem pa
tudi na organizacijskem podroèju. Delo v
skupini me je potegnilo iz ujetosti v osebne
probleme in me usmerilo v katoliško obèes-
tvo. Zaèel sem razumevati smisel odpovedi,
molitve, dela za druge, in odgovornost je po-
stala del mojega `ivljenja. Tudi prva naèela
katoliškega dru`benega nauka sem spoznal
na teèajih Katoliške akcije. Zdi se mi pomem-
bno, da je bila vzgoja, ki smo jo dobivali tam
pod vodstvom prof. Ernesta Tomca, skladna
z dru`insko.”12
Potem je prišla vojna, ki mu je vzela oba
brata: Marijana, duhovnika, ki je padel kot
`rtev medvojnega nasilja v Srbiji,13 kjer je de-
loval med slovenskimi preseljenci, in Fran-
ceta, študenta, ki je padel kot poveljnik do-
mobranske postojanke v Grahovem skupaj
s pesnikom Francetom Balantièem.14 V di-
jaških in obenem prvih vojnih letih se je soo-
èil z zloèinskim delovanjem in propagando
komunistiène partije. Po smrti obeh bratov
je Marko Krem`ar vstopil k domobrancem
v èeto za zvezo.
Ob koncu vojne se je umaknil na Koroško
in se sešel s starši.15 Konec maja 1945 je bil
kot domobranec vrnjen iz Vetrinja. Bil je za-
prt v koncentracijskih taborišèih v Kranju in
Št. Vidu ter v centralnih zaporih v Ljubljani.
V procesu proti Slovenski legiji16 je bil po-
stavljen pred sodišèe in bil kot mladoleten
obsojen na zavod za politièno prevzgojo, od
koder je èez dobro leto pobegnil,17 se vrnil na
Koroško in v Spittalu konèal gimnazijo. Kraj-
ši èas je študiral na filozofski fakulteti v Grad-
cu, nato pa leta 1949 emigriral v Argentino,
ker je bila to edina de`ela na svetu, ki je spre-
jemala cele dru`ine.18
V Argentini je `ivljenje kot toliko drugih
zaèel brez vsakih sredstev kot tovarniški de-
lavec, hkrati pa je opravil izpite za srednje-
šolsko stopnjo in študiral na fakulteti za eko-
nomske vede buenosaireške univerze, kjer je
leta 1958 diplomiral. Za ekonomijo se je od-
loèil zato, ker mu argentinski koncept filo-
zofskega študija ni ustrezal in ker bi se kot
filozof te`ko pre`ivljal.19 Kasneje je nadaljeval
ekonomske študije, leta 1969 je napravil li-
cenciat, leta 1973 pa je doktoriral iz gospo-
darskih ved.20 Medtem je delal v raznih med-

 #
narodnih podjetjih, veè let kot regionalni di-
rektor za upravo in finance. Do upokojitve
je bil ravnatelj enega od najveèjih slovenskih
podjetij v Argentini. Ko je prišel do svojega
poklica, se je poroèil s Pavlo Hribovšek,21 s ka-
tero imata pet otrok.
Vsa desetletja `ivljenja v Argentini se Mar-
ko Krem`ar z vsem ognjem udejstvuje na
kulturnem in dru`benem podroèju. Leta
1961 je ustanovil Slovenski srednješolski te-
èaj “Ravnatelj Marko Bajuk”, kjer še pou-
èuje in je bil veè let tudi ravnatelj. Na slo-
venskem oddelku Ukrajinske univerze sv.
Klementa je predaval zgodovino gospodar-
ske misli. Zgodaj je zaèel objavljati strokov-
ne èlanke in razprave s podroèja sociologije,
kulture in politike v razliènih zdomskih
publikacijah, zlasti v Duhovnem `ivljenju,
Meddobju, Svobodni Sloveniji in njenih Zbor-
nikih. Še vedno je s èlanki o kulturnih, po-
litiènih in gospodarskih vprašanjih navzoè
v slovenskih èasopisih in revijah v Argentini,
v èasu demokracije pa tudi v domovini.
Nekaj pomenljivih naslovov predavanj
in razprav iz èasa, ko se v Sloveniji še ni
dalo po normalni poti do njegovih del: Po-
men in namen Slovenije v svetu (1967), Stalni
in minljivi faktorji slovenstva (1972), Naše
korenine, odloèitve in rast (1977), Platon,
Aristotel, Machiavelli in politika (1979), Po-
gum in strah v gospodarstvu (1981), Okro`nica
“Laborem excersens” — pod èasnim vidikom
(1981), Samouprava, solastništvo, samostoj-
nost (1983) itd.

Z. Arnšek: Jutro v pušèavi, 1999, ̀ gana glina, v. 33 cm.
	




Od knji`nih del je izdal zbirko èrtic Sivi
dnevi (Buenos Aires 1962 in Celje 1995), drame
`ivi in mrtvi bratje (Buenos Aires 1985), Raz-
prava (Buenos Aires 1997), Na pragu (Buenos
Aires 2000), poglobljena sociološko filozofska
razmišljanja Obrisi dru`bene preosnove (Buenos
Aires 1984) in Stebri vzajemnosti (Buenos Aires
1988), Pogled naprej (Buenos Aires 1983), Pot
iz socializma (Buenos Aires 1986), Prevrat in
spreobrnjenje (Celje 1992),22 Izhodišèa in smer
katoliškega dru`benega nauka (Ljubljana 1998),
Med smrtjo in `ivljenjem (Ljubljana 2000) ter
njegovi spomini iz dobe koncentracijskih ta-
borišè in zaporov Leto brez sonca (Ljubljana
2002), ki èakajo na skorajšnji izid.
Med leti 1985 in 1992 je bil izvoljen za na-
èelnika SLS v zdomstvu in bil v prvih letih
demokracije podpredsednik stranke Sloven-
skih kršèanskih demokratov.23 Še vedno `ivi
v Argentini in s srcem spremlja poèasno, a
vztrajno pot Slovenije v demokracijo.
Njegovo leposlovno delo (kamor spadajo
zlasti Sivi dnevi in zgoraj navedene tri drame,
pa tudi poezija24) doslej še ni bilo predmet
celostnih in poglobljenih študij ter literar-
nokritiènih ocen.25 Slednjih se ogne celo Lek-
sikon slovenske knji`evnosti.26 Tako naj bo o
Krem`arju – pisatelju povzeto nekaj misli iz
Pibernikove spremne besede k Sivim dnevom.
“Njegovi prvi leposlovni prispevki so nastali
v taborišèni gimnaziji v Spittalu. Tam je bil
vkljuèen v literarni kro`ek, ki ga je vodil pi-
satelj Karel Mauser, z objavami pa je sodeloval
v literarnem zborniku Cvetje na tujem, ki ga
je urejal Anton Peèaver. S proznim pisatelje-
vanjem je nadaljeval v Argentini in leta 1962
natisnil zbirko èrtic in kratkih novel Sivi dne-
vi. V ospredju so zgodbe, ki jih pisatelj opira
na lastna do`ivetja v ljubljanskih zaporih na
Miklošièevi ulici, kjer je šel skozi poni`anja
in strahote oznovskih zasliševanj, kjer je sreèal
nekatere izrazite posameznike, ki so si z njim
delili usodo, in spoznaval njihovo globljo èlo-
veško naravo.”27
Osebe v èrticah28 ali liki v dramah so os-
tro zaèrtani, vse je neposredno izrezano iz ti-
ste groze in skrajnih osebnih preizkušenj, ko
se je sam sooèal s krutostjo zasliševalcev in
psihiènimi pretresi, z nagonskim sovraštvom,
s smrtnimi obsodbami. Z enako ostrino riše
zlomljene mlade ljudi, sojetnike, ki so jih str-
le okolišèine, nepojmljiva navzkri`ja dogod-
kov in osebnih odloèitev pod pritiski. Med
osebami se znajdejo tudi partizanski prestop-
niki, tako da so njegova leposlovna dela v do-
loèenem smislu panorama celotne `rtvovane
generacije, v konèni konsekvenci pa izra`ajo
brezumnost vojne, sovraštva, nasilja in smrti.29
Brez dvoma tudi leposlovje izra`a isti Krem-
`arjev vrednostni svet kot njegova strokovna li-
teratura, ki predstavlja glavnino njegovega
knji`evnega opusa. Še veè, lahko bi rekli, da
je njegova beletristika na nek naèin praktièni
preizkus teoretiènega modela. Predvsem to,
da je z izjemnim intelektualnim in moralnim
pogumom “dal v oklepaj” strašne osebne iz-
kušnje revolucije in izgnanstva pa tudi svoje
neposredno politièno delo, ter pisal brez poe-
nostavitev o do konca odprtem vprašanju èlo-
veka in sveta. V tem pogledu so njegova dela
vzvišen primer “civilnega poguma in obenem
umetniške nadarjenosti”.30
Za sklep o njegovem leposlovnem delu je
treba omeniti, da se Marko Krem`ar deloma
ukvarja z beletristiko tudi z druge strani, ko
obravnava nekatere literarne osebnosti oz.
njihova dela, èeravno pravi, da to ni v obmoè-
ju njegovega strokovnega obnebja.31 Tudi v
tem segmentu njegovega opusa je poleg eru-
dicije zlahka prepoznaven zgoraj omenjeni
vrednostni in miselni svet.32
1. A. Capuder, Pariški dnevnik, Ljubljana,
Dru`ina, 1999, 207.
2. F. Pibernik, Beseda o pisatelju, v: M. Krem`ar,
Sivi dnevi, Celje, MD, 1995, 113.
3. A. Capuder, Pariški dnevnik, 207.
4. G. K. Chesterton, Pravovernost, Celje, MD, 2001, 10.


 #
5. Prim. J. Juhant, Pesimizem širijo tisti, ki so še
vèeraj obljubljali raj na zemlji, v: Slovenec 51
(1992), 21.
6. A. Capuder, Ob stoletnici Slovenske ljudske
stranke (SLS) — pogovor z dr. Markom
Krem`arjem, v: Celovški zvon 26 (1990), 63.
7. J. Juhant, Pogovor z dr. Markom Krem`arjem, v:
Nova revija, 153/154 (1995), 70.
8. Prim. M. Krem`ar, Kaj mi pomeni Slovenija, v:
Dru`ina 23 (2002), 28.
9. J. Juhant, Pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 70.
10. Prim. J. Juhant, Pesimizem širijo tisti, ki so še
vèeraj obljubljali raj na zemlji, 21.
11. Prim. J. Juhant, prav tam, 21-22,
J. Juhant, Idejna diferenciacija slovenskih
katolièanov: krepitev liberalizma in komunizma, v:
Na pot k resnici in spravi, Dru`ina, 1997, 21–36 in J.
Juhant, Pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 71-78.
12. J. Juhant, Pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 71.
13. Usoda brata Marjana je manj znana od
Francetove vojaške, ki se pojavlja skupaj z
Balantièevo (prim. F. Pibernik, Temni zaliv
Franceta Balantièa, Ljubljana, Slovenska knjiga,
1990). Dr. Krem`ar se spominja: “Medtem (l.
1941, op. L. R.) je brat Marjan, na prošnjo škofa
Ro`mana, zapustil trnovsko faro in se skrivaj
odpravil na Gorenjsko, da bi tam ilegalno
opravljal dušno pastirstvo. Nemci so namreè
veliko duhovnikov izgnali in pozaprli, nekaj pa
jih je `e prej ušlo pred nacisti v Ljubljansko
pokrajino. Marjan se je vozaril po Gorenjski s
kolesom, obleèen zdaj v delavca, zdaj v uradnika
in nekoè celo v zdravnika. S pomoèjo èlanov
nekdanje KA je organiziral po vaseh zaupniško
mre`o. Ti njegovi sodelavci so mu preskrbeli
ponarejene dokumente, ga skrivali in obvešèali
vernike, kje in kdaj bo maša, bodisi v kaki
oddaljeni podru`nici bodisi sredi vasi v
skromnem kmeèkem domu. Tako je hodil,
maševal, spovedoval, obiskoval bolnike, kljub
temu da so Nemci razpisali nagrado za
informacijo o duhovniku, za èigar prisotnost so
zvedeli. Bilo je res nevarno. Nekoè, ko se je vrnil
z enega takih pohodov po Gorenjski, je povedal,
da ne bo veè hodil tja. Spominjam se, ko je dejal,
da so se do tedaj ljudje bali le Nemcev, zdaj pa se
morajo paziti tudi pred partizani in zato ne sme
izpostavljati svojih prijateljev. To je bilo leta
1942, nato je po škofovih navodilih odšel na jug
in zaèel opravljati dušno pastirstvo med
slovenskimi izgnanci, ki so jih Nemci preselili v
Srbijo. Tam je bil naslednje leto ubit.”
14. Prim. F. Pibernik, Beseda o pisatelju, v: M.
Krem`ar, Sivi dnevi, 113.
15. Seveda je bilo premo`enje njegove dru`ine
nacionalizirano: “To do`ivljam kot krivico.
Nikdar me ni preseneèalo, da so komunisti ob
vsem, kar so pokradli, vzeli tudi nam edino

premo`enje, to je domaèo hišo. Bogu smo bili
hvale`ni, da smo vsaj trije èlani naše dru`ine
ohranili `ivljenje; ob izgubi bratov, sorodnikov
in prijateljev je bila izguba hiše nepomembna.
Vendarle je to krivica, ne le kot materialna
izguba, temveè še bolj kot izraz brezpravnosti in
diskriminacije, ki je oèitno kljub propadu
komunistiènega sistema še ni konec.”
16. Ljudska sodišèa so uprizarjala tedaj sicer
dolgotrajne, a “simboliène” procese. Proti
Slovenski legiji so bili v resnici kar trije procesi.
Prvi je prišel v vrsto znanih bo`iènih procesov leta
1945, jaz pa sem bil v tretji skupini, ki je prišla
pred ljudske sodnike marca 1946 (Prim. J. Juhant,
Pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 85.).
17. Prim. A. Capuder, Ob stoletnici Slovenske
ljudske stranke (SLS) — pogovor z dr. Markom
Krem`arjem, 63.
18. Prim. A. Capuder, prav tam, 64.
19. Prim. A. Capuder, prav tam, 64.
20. Prim. J. Juhant, Pogovor z dr. Markom
Krem`arjem, 86.
21. Sestra pesnika Ivana Hribovška.
22. Prim. Slovenska knji`evnost, Ljubljana, CZ, 1996,
237–238.
23. A. Capuder, Ob stoletnici Slovenske ljudske stranke
(SLS) — pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 66.
24. Prim. M. Krem`ar, Begunci v novi zemlji, v:
Zvon 2 (2001), 30-33.
25. Izjema je npr. Kermaunerjeva obdelava drame
`ivi in mrtvi bratje. Prim. T. Kermauner,
Dramatika slovenske politiène emigracije. Prva
knjiga. Sveta vojna, Ljubljana, Slovenski
gledališki muzej, 1997, 94-100.
26. Prim. Slovenska knji`evnost, 237-238.
27. F. Pibernik, Beseda o pisatelju, v: M. Krem`ar,
Sivi dnevi, 113.
28. Zgodbe so veèinoma kratke, nekako v jetniškem
slogu navr`ene, kar ohranja avtentiènost
dogodkov, pravzaprav njihovo neposredno
dokumentariènost, saj je v slehernem zarisu
prostorov, zasliševalcev in zapornikov ena sama
resniènost, projicirana v literarni jezik. Poseben
dele` predstavljajo tiste zgodbe, v katerih se avtor
vraèa v medvojni èas in so pisateljsko evocirane v
naèinu veè pripovedovalcev, tako kot v
Tavèarjevi Zali.
29. Prim. F. Pibernik, Beseda o pisatelju, v: M.
Krem`ar, Sivi dnevi, 113-115.
30. Prim. T. Kermauner, Dramatika slovenske
politiène emigracije. Prva knjiga. Sveta vojna,
Ljubljana, Slovenski gledališki muzej, 1997, 96.
31. Prim. M. Krem`ar, Oèe Kos z japonskih otokov,
v: Meddobje 3/4 (1998), 224.
32. Prim. M. Krem`ar, Pesnika, ki sta videla jasno, v:
Balantièev in Hribovškov zbornik, Celje, MD,
1994, 51-91.