»Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in Četrt leta razmerno; za Ogr-»ko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-tom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Štev. se prodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-■Utvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vj strani K 32, za >/. strani K 16, za >/e strani K 8, za V.e strani K 4, za Vii strani K 2, za V« strani K 1 — Pri več- kratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 49. V Ptuju v nedeljo cHe 6. decembra i IX. letnik. Izdajstvo! V staroveški zgodovini čitamo imena „Efi-in „Herostrat"; z njimi seje hotelo označiti one ljudi, ki so pljunili svoji materi v obraz, ki so prodali in izdali svojo domovino . . . Mi ne hodomo rabili teh izrazov! Ali iz-pregovoriti moramo v interesu naših domovinskih kronovin, naše države, v interesu poštenosti par resnih besed! Zadnji politični dogodki so nam prisilili pero v roko in te dogodke ne moremo prezreti. Dve besedi se v zadnjem času posebno naglasa; — naglasa se jih na eni strani z veseljem, kakor besedo odrešenja, — na drugi- strani pa se jih naglasa z jezo, z sovraštvom, ja, z gnusom, kakor se naglasa preje cmenjena imena „Efijalta" in „Herostrata". Te dve besedi sta: i r e d e u t i a e m in pa p a n s 1 a v i z e m. Kaj pomeni beseda .. irredental;, to razume pač ""■ vsakdo .A v- trija. jo inicla^ svoj:-čci. beneško pokrajino. Zmage nepozabljivega grofa Radetzky, admirala Tegetthofa in drugih so dale tako rekoč vsemu svetu dokaz, da spadajo beneške pokrajine pod habsburško krono. Ali di-plomatične spletke in vojna nesreča je hotela, da so prišle zopet pod vlado Italije, katero je Garibaldi v eno kraljevstvo združil. Vkljub temu je še nekaj stotisoč Italijanov ostalo v okvirju avstro-ogrske monarhije i. s. na južnem Tirolskem, v Trstu, na Goriškem in Primorskem in deloma v Dalmaciji. Ti Italijani so se vedno dobro počutili pod avstrijsko vlado, kajti v gospodarskem ozira smo bili Italiji vedno naprej in pri nas se ne vršijo vsako leto revolucije vsled gladu, kakor v blaženi Italiji. V kulturnem oziru pa so dobili na Avstrijskem živeči Lahi vse, kar so potrebovali; ako se jim do danes še ni dalo visoke šole, potem je to pač umevno. V Bene-čanskem živi več stotisočev Slovencev, za katere pa laška vlada ni ničesar storila, k večjem da jih je skušala popolnoma poitalijančiti. V splošnem bi torej lahko rekli, da bi morali Italijani postati najzvestejši faktor avstrijske državne misli. Ali ne, — nasprotno : postali so naravnost skriti ustaši in pričeli na vse mogoče načine ruvati proti Avstriji. Imenujejo se ti ljudje „ne-odre^enc brate", imenujejo se „iredentiste". Ta veleizdajalska „irredenta" ima namen, združiti z kraljestvom Italija vse one avstro-ogrske pokrajine, v kater-ih še prebivajo Italijani. Namen jim je torej, odvzeti Avstriji — jadransko morje. In žalibog, da naša Avstrija doslej ni nastopila ojstreje proti temu zločinskemu postopanju. V Trstu hujskata iredentovski list „L' hulipendente" in židovski list „11 Piccolo" že leta sem na najgrši način proti Avstriji; naša vlada pa zatisne ne samo eno temveč oboje očes. Dokazano je, da se največ zločinov zgodi od strani t. zv. „regnicoli" (iz Italije privandranih Lahov), katere bi se v interesu naše države in žepov naših državljanov moralo „per šub" v njih blaženo domovino poslati; — ali naša vlada zatisne očesa. Največji dosedanji naskok pa se je zgodil zdaj — v jubilejskem letu. Italijanski študenti in z njimi združena mladež so nakrat pričeli zahtevati svojo univerzo in to v Trstu. Vsak pametni človek v«; da se jim tu ni šlo za visoko šolo, marveč edino za središče iredentovske politike. Vlada je v splošnem seveda zopet oči zatisnila in deloma žq privolila v to zahtevo. Ali naprej! Vsled aneksijc Pozne in Hercegovine prišla je naša država i v nekako, navskrižje s pritljikavimi državicami ovčjih tatov na Balkanu. To priliko hoteli so porabiti laški „iredentovci" za naskok na Avstrijo. Italija je sicer vezana v tako imenovani „trozvezi" ; ali vsakdo ve, da so pogodbe z italijansko vlado neveljavne v hipu, ko govri poulična druhal. Zato so po itedentov-skem vplivu naskočili laški študenti na Dunaju nemške in pričeli prav po navadi tega „popolo romano" streljati na nemške mladeniče. Zdaj pa divja po vsem Italijanskem in v italijanskih pokrajinah na Avstrijskem ..vihar" proti Avstriji in povsod se čiijc klic: „Eviva i Serbi!" Tako stoji naša država ne samo pred nevarnostjo balkanske vojne temveč t;..!i pred nevarnostjo vojne z-Iialijo-.'-Iu. kr-je-xU-: v . ' Približno isto stremljenje kaže _ p a n s 1 a-vizem". To je namreč stremljenje, razbiti državo in združiti Vse Slovane v eno skupino. Ta „panslavizem" se je od strani vlade tudi vedno podcenjaval. Slovenski prvaki imajo n. pr. že od leta 1848 sem panslavistiČni program in so ga v zadnjem času vedno glasneje nagl&šali. Ljubljanski župan se je peljal v Petersburg in se tam posvetoval z voditelji ruske politike, ki je bila vedno Avstriji nasprotna. Češki poslanec Kloufač pa je bil celo tako nesramen, da je šel te tedne v Beligrad in se tam ogreval za nam sovražno Srbijo ter deloval proti Avstriji. In naša vlada nima moči, da bi take nesramne veleizdajalce v luknjo vtaknila. Posledica hujskanja Kloufača in njegovih čednih tovarišev so bili zadnji dogodki v Pragi. Istotako so bili ljubljanski izgredi posledica panslavistične gonje prvaštva. V Pragi so bili Nemci in zlasti nemški dijaki skozi 7 tednov „vogelfrei"; odvzelo se jim je vse državljanske pravico, niti govoriti niso smeli v svojem materinem jeziku, pobijalo se jih je, pretepavalo, jim uničevalo lastnino. Vlada jezppet oko zatisnila. Saj imamo jubilejsko leto . . . Šele zdaj po 7 tedenskem divjanju je proglasila vlada v Pragi preki sod (Stand-re ch t . .. Položaj je torej ta-le: S Srbijo, s Turčijo in z Črnogoro kakor tudi z Italijo imamo veliko nevarnost. Morda bodejo diplomati ogladili pota, morda pa pride do krvave odločitve. V Pragi hujskajo panslavisti, da bi spravili ljudstvo v boj proti lastni domovini. V Trstu so streljali „ircdcntovci" na policijo, srednjošolski smrkolini pa so pod vodstvom profesorjev demonstrirali proti Avstriji. V Ljubljani županuje še vedno ..ruski romar" Hribar. Vsi prvaški listi so panslavistiČni, vsi prvaški poslanci istotako. • Mi pač trdimo: Treba bede železne m e 11 j e, da se te ljudi ukroti in obvari državo pred nesrečo. Avstrija je potreba, potreba za Evropo, in zato se združujemo proti ruvečim strankam! Proč z izdajalci! Vedno več naročil prihaja na naš k m e t s k i koledar. Opozarjamo, da letos ne moremo napraviti še druge naklade. Kdor bi torej zamudil pravočasno koledar naročiti, ta je sam odgovoren, ako ga ne dobi. Koledar se dobi proti naprej-plačilu za vse skupaj 70 vinarjev. Politični pregled. Državni zbor avstrijski bil je 26. novembra zopet otvorjen. Poslancem se je poznalo veliko razburjenje, ki ga je povzročila panslavistična gonja zadnjih tednov. Vsakdo čuti, da se mora kmalu odločiti: ali je naša monarhija le peklenski kotelj razburjenih duhov ali pa redna država . . . Najvažnejši dogodek prve seje je bila sednika Bienertha. Le-ta je izjavil upanje, da ne bode dolgo šef vlade, temveč da pride država kmalu do parlamentarne vlade. Končno je še omenil, da bode vlada vložila postavni načrt za ureditev jezikovnih razmer na Češkem. Za Bie-nerthove besede se ni nikdo veliko zmenil ; saj ga smatrajo vsi le za orodje klerikalcev. Takoj za njim se je oglasil k besedi češki kričač Kloufač. Ostali poslanci so ga takoj opsovali z besedami „srbski agent", ,veleizdajalec" itd. Znano je namreč, da je bil Kloufač med počitnicami v Belgradu in je tam baje proti Avstriji agitiral. . In tak hujskač se danes še upa v Avstriji živeti. Njegov predlog, da se otvori o Bienenhovi izjavi razgovor, je bil seveda odklonjen. Po našem mnenju bi se moralo take veleizdajalske kričače, kakor so Kloufač, FresI in tudi nekateri prvaški poslanci, za ušesa iz zbornice vreči. Naj gredo med srbske kozje tatove ... V soboto je imela državna zbornica slavnostno sejo oh priliki 60 letnega jubileja cesarja. Prihodnja seja so vrši šele ta petek. Poročali bodemo o nje torej šele prihodnjič. Cesarjeve misli. (Še ena beseda k 60-letnici.) 2. december je minul in slavnosti so končale. Redko slavlje 60 letnice cesarjevega vladanja se je praznovalo v prvi vrsti z dobrosrčnimi, človečanskimi dejanji. Saj je to sam cesar zahteval. Tudi v tem hipu, ko je vsa država navdušena za sivolasega starčka, ko pojejo vsi narodi vsoj „Bog obvari, Bog ohrani, nam cesarja", — tudi v tem hipu torej ni pozabil Franc Jožef L one lastnosti, ki mu je postala druga natura in ki jo na njem opazujemo, odkar nosi breme avstro-ogrske krone: dobrosrčnosti, dobrodelnosti . . . Kakor vihar je šlo 2. novembra 1908 navdušenje za Franc Jožefa skozi državo. Prihajali so belolasi starčki, ki so prelivali v letu 1848, 1866, 1878 svojo kri za tega cesarskega jubi-larja. Prišli so in se spominjali bujne mlade-niške moči, katera jih je vodila na italijanskih, - 2 ogrskih in bozenskih bojiščih od zmage do zmage ... In ob navdušenju teh veteranov bivših vojen segrelo se je i srce mladine, da je vskipelo in zavriskalo v lepem veselju nad 60-letnem jubilejom . . . Zdaj je tudi ta slavnost, ki je bila tako veličastna, kakor jo še ni Avstrija doživela, končala. Sneli so zastave in vse gre zopet mirno po svojih poslih. Kaj neki si je mislil cesarski starček ob teh slavnostih ? Kaj mu je prešinilo misli in dušo, ko je videl praznovanja vseh njegovih narodov, združenih, v čustvu ljubezni do njega? Gotovo so izrazile dobre njegove oči veselje, gotovo so mu tekle solze po lici ... In spominjal se je nazaj — na čase, ko je z bojnim mečom v dežju krogel j branil habsburško čast.' Kdo bi si mislil, da bode 18 letni Franc Jožef premagal vse krvave viharje, ki so hoteli 1.:'1848-in naslednje čase razdjati in razmesariti to, državo? Kdo bi si mislil, da bode habsburško žeslo pomirilo razburjene duhove ? Za izkušenega, v življenju utrjenega moža bi bilo to velikansko delo. Ali Franc Jožef I. je bil še tako rekoč mladenič, ko je postal cesar. A ta mladenič, s katerim so se hoteli nasprotniki igrati, pokazal je železno naturo, železno pest, nevpogljivo voljo, s katero je odstranil vsa nasprotja in dal državi in z državo Evropi mir, zaželjeni, potrebni mir ... To je, kar mora napraviti cesarju največ ponosa in največ veselja. On je zaščita miru, on je z svojo železno roko uresničil evropsko ravnotežje, on je bil tisti, ki je branil nasprotnike do spopada in varoval mirni razvoj narodov. Ako bi dobil Franc Jožef po svoji smrti priimek, reči bi se mu moralo: Franc Jožef I. zaščitnik miru . . . Cesarjeve misli, — kdo ve, kakšne so ? Upalo se je, da bode preteklo to jubilejsko lelo brez večjih notranjih bojev. Upalo se je, da bodejo vsi narodi in vse stranke v tem edini, da m cesarskega jnbilarja ne sme žaliti in žalost it i. -fo upanje se ni uresničilo, -Panslavistične in iredentovske stranke so preprečile tako praznovanje. Z viharjem, z nasilstvi so motile slavnost in s tem dokazale, da nimajo več srca ne za domovino ne za cesarja. Dogodki v Ljubljani in Pragi so nam dokaz, da panslavisti nimajo dru-zega cilja nego razbiti Avstrijo. In revolverski streli laških študentov so znamenje, da proti-avstrijska irredenta še živi, da ne miruje, da komaj čaka, pokazati svoje hrepenenje . . . Cesarjeve misli, — menimo, da so ednake našim mislim! Treba bode združiti vse resnično avstrijske moči, združiti moči vseh tistih, Id smatrajo Avstrijo za potrebo cele Evrope in za zagotovilo svetovnega miru. Treba bode pomesti z ustaši, skritimi in odkritimi. Le z silo, le s krepkim delom, le z močjo in brezobzirnostjo ostalo bode geslo: Austria erit in orbe ultima! Gorje zunanjemu sovražniku, ako se Avstrija ubrani notranjega sovražnika! Cesar je storil več kot svojo dolžnost. To zagotovilo mu lahko olajša težko breme njegove krone. Zato še enkrat: Čast Franc Jožefu I... En koledar zastonj dobi vsakdo, kdor jih vzame deset. Naši prijatelji se naj torej zbirajo in naj skupno koledarje naročijo. Cena 1 koledarja 60 vin., s poštnino 70 vin. Razširj ajte naš edini kmetsko-napredni koledar ! Dopisi. Sv. Barbara v Halozah. Plod vliberalcev" in prvaških listov se je že večkrat tukaj žalostno obnesel, namreč na ta način, da napadajo miroljubne osebe brez vsakega vzroka. Kakor se je tudi že večkrat pripetilo, da so šli ničvredni fan-talini z noži in kamenjem v noči nad posamezne hiše. Tudi moramo omeniti iz Gradišč, tistega Franc Emeršiča in njegovega kolego takozvanega Šuma. Ta dva niti ne vesta, da še je tudi za njiju postava dana, da se ne smeta hvaliti z nevarno grožnjo proti drugim osebam. Na vsak način bode za vaju boljše, ako sta mirna, drugače se vama pokaže pot k sodniji. Tudi ne nosita samokresa okoli, ker nimata orožnega lista. Raje gledita na to, da ne bosta vedno pijana okoli hodila, ravno tako, kakor mačkini oddelek v marcu. Tudi po sobotah in nedeljah večerah pa ne nadlegujta poštenih naprednih Ijndi, tudi ne zabavljajta preveč z kletvico ; ali ne slišita nikoli božje besede, da sta tako razdivjana ? To imata vse od tega, ker narodnjaške liste citata. Kaj tacega se tudi zdaj godi, kakor nekdaj v srednjem veku. Tudi vprašamo tebe, EraerSič, iz katerega vzroka napadaš pri vsaki priliki našega sodelovalca gospoda Podhostnika, knjigoveza ? Mislimo, da ni nikomur nič zalega storil, tako tudi Tebi ni. Kar pa se tiče njegove nošnjo, pa mu nihče nima kaj za govoriti. Sicer je najboljše, da se vendar enkrat vmiriš in opustiš prvaške liste. Slavna orožniška postaja pa naj gleda na to, da se na vsak način temu fantu odvzame samokres. Šuk, Šuma, spominjajta so, Buč takih v Halozih še je ; Kakor vidva sta oba Zato ostanta raj doma. . Pet, iz velike peči. Sromlje. Preljubi „Stajerca ! Že.davno nisem hodil tod, — nisem se mogel k tebi oglasiti. Ljubi „Štajerč!" Prilike so me pripeljale na Sromlje in Zdole, pa sem se ponudil malo pri dobrem Srameljskem „paaiši" ter pri Zdolskem „Suliman" Kozobrad-paši. 1. februarja dobili so Sromljani pošto, ter dobrega in prijaznega eks-peditorja gosp. Koraglue. Pa nevošljivosti! Naš padiša pač ne more trpeti človeka, ki bi bil za blagor in prid ljudem. Vtepel si je v svojo glavo, da bo on sam pošto upravljal. Pa kaj bo sirota, ki še ne razume toliko nemški, ako bi mu rekel za marko po nemški, gledal bi ga kakor bik nova vrata. To. bo lep upravitelj ! Pa tudi pri občinskih rečeh imava nekaj za govoriti. Kje so tisti denarji, ki pridejo v ubožno kašo ? Ja pa bi kdo rekel, da je vse v redu, ker so zato odborniki. Res so ! Pa kakšni?! 15 jih je takšnih, ki ne vejo kako je številka 1 prav obr-jena. In drugje FaiirrjV^jr.. učitelj in trgovec!, Da bi se padiša brigal za zboljšanje potov in drugih stvari, o tem Še inisliti ni. Torej sromel-ski volilci dobro pomislite, koga boste volili drugo leto! Spomlad bodo tudi volitve na Zdo-lali. Tedaj pa le Ti kozobrad-paša povabi župane in botre svoje, da boste godlo in goleš polivali po tistih, ki Te niso hoteli voliti. Eno pesem čem zapeti, Očitno vsem na glas; In nekaj v misel vzeti, Kak' je sedanji čas. Kak' se župani nosijo Po Pohanc' godlo trosijo. Kak grdo je to slišati, Kaj tac'ga od ljudi . . . Kaj pa Ti Cvenkovič ? Ali si še živ ? Dolgo se nisva videla! Veš, vprašal bi Te, kako je s tisto prisego, ko si prisegel na nekovi program „Piskro-zveze ?" Ja dragi moj zvezec Cvenkovič, ves to je pač sramote, ko Ti imaš prisego za take privatne stvari. Zdaj pa ostani zdrav, drugi krat več. Imam že štupo za Te zmleto. — Tudi Vas, dragi „Štajerčevi" bralci, pozdravlja Dobroznan Kajtebmar. * * * Pliberk. Kar je v Pliberku sv. Uršula. Ivan Hornbek, postala je kaplanija zbirališče vseh devic. Lepo je videti, kako tiho se te ponižne ovčice ena za drugo muzajo skoz kaplaniška vrata. V nedeljah je kaplanija natlačena starih in mladih babur. „Gospud" te babje armade pa posebno rad občuje s šiviljam iz Ljebuč, katere nikoli ne manjkajo pri babjemu sestanku v ka-planiji. Ne vem ali „gospodu" hlače merijo, ali se gospod od njih šivati učijo. Sv. Jakob v Rožu. Predragi »Štajerc',.poročati ti moram še nekaj od našega sv. Jakoba. Hvala Bogu, obiskovalcev smo imeli letos veliko. Najprve nas je obiskala toča. Drugič je bila velikanska suša. Tretjič je prišla slana, četrtič pa nuna. Petič je prikorakal usmiljeni brat, šestič je prišel kapucin. Sedmič pa sta prišla mežnar in nevsmiljeni Ražun. Ta je dejal: Daj, kar še imaš! Dobili nismo druzega nego koruzo krompir. Ali — daj, kar imaš ! Stari pregovor pravi: Sita vrana lačni nič ne veruje ... Ta se. dela s kmetom, da se potem ta lahko zapovedi posta, ker nima nič več! — Še neka,,, dragi „Stajercu, moram ponoviti od našega Sv. Jakoba. Mi se tega leta veselimo. Dobil sen mnogo naročnikov od tistega časa, ko je župr Ražun „Štajerca" po krivem na prižnici dolžil, da je slavnostna vrata podrl. Ali tega ni bil „Štajerc" kriv, temveč le „Š. Mirovci" in pre-pirovci. Zdaj pa „Stajercau vse časti in ga vsak rad bere, posebno tudi ženske. Oh, Ražun, kaj težko bodeš odvezo dajal, ko pride adventna spoved . . . Opazovalci. * * * Iz Jesenice. Na Kranjskem osebito v Ljubljani izhaja neka farška cunja „Naša Moč" katere glavni dopisovalci so jeseniški farji. V tej cunji, katera se večinoma porablja na straniščih, napada vsaki petek tovarniške uradnike iz!Jesenic. St. 52 z dne 27. novembra t. 1. bereš v tej cunji: „Povdarjamo pa, da^ z gospodom Ru-com še ni odšlo vse s Save. Še poznamo uradnike, ki v zapečatenih zavitkih pošiljajo raznim osebam 20 kronske bankovce in razna v svoj prilog prijetna navodila. Seveda, seveda, bogato razkošno življenje, pogosto obiskovanje po raznih krajih tolerančne hiše in preveč občevanje z zloglasnimi osebami, to našo tovarniško gospodo veliko stane!" — Tako pišejo naši farji na Jesenicah. Kurbe, vlačuge, nečistnice jim gredo po glavi a na Kristusove besede so. pozabili!? — Vidi se kako je propala ta soderga v črnih ku-tah. Gotovo ima fajmošter Zabukovec špijone po raznih krajih v tolerančnih hišah, a ti špijoni zamenjanjo z farji nas! Pogostoma se je bralo v „Slovenskemu Narodu" kako pridno so farji obiskovali tolerančno hišo v Ljubljani štv. 13. Še ni tega dolgo ko se je moral neki kranjski far pred dopisovalcem teh vrstic skriti za duzi v temni gostilničarski sobi v Rožnih ulicah, ko je bil zasačen da je z oženjeno mlado gospo svinjarije vganjal! — Šo ni dolgo, ko je na Gorenjskem blizo Begunj vganjal neki far. svinjarijo !. Ali misij fajmošter Zabukovec, da bodemo mi na njegova napade v časopisih' molčali!? Danes povemo škofu Antonu Bonaventuri, do ja naj kmalo odrine z fajmoštrem Zabukovcem iz Jesenic, ako ne, si naj posledice sam pripiše! Fajmoštru Zabukovcu pa mi povemo, da uradniki nisino nikoli prisegli farjem pokorni biti, mi smo svobodni tovarniški uslužbenci INadalje prihodnič! Delavci agitirajte za „Šajerca" in zahtevajte v vsaki gostilni ta list". vred Koledar je izšel in stane s poštnino samo 70 vin. ' V vsaki hiši naj bode naš koledar, ki ima dovolj kratkočasite, zabavne in podučne vsebine. Novice. Torej — sprava! Brez šale, slovenski politiki so se hvala Bogu zopet združili. Iz Dunaja poročajo, da bodejo prvaško-liberalni in prvaško-klerikalni poslanci odslej skupno nastopali. Torej — sprava 1 Vse razlike so odstranjene, vsa nasprotja pokopana, vse sovraštvo je izginilo. V bratovski ljubezni poljubuje Roblek roko kaplana dr. Korošca, ljubljanski „Žane iz Iblane" Hribar leži na srcu dr. šusteršiča, katerega je tolikokrat imenoval dr. Žlindra, hrvatski popi se bra-tijo z slovenskimi liberaloni in celo dr. Ploj, hofrat in bogve kaj šo vse, sme sedeti poleg teh gospodov . . . Hahaha ! Svoj čas so klerikalni listi z največjo nesramnostjo napadali hofrata Ploja; ja, stikali so celo po njegovem družinskem življenju in mu oponašali osebne grehe. Svoj čas je bilo to, — lang, lang ist's her! Svoj čas sta izjavila Roblek in Ježovnik, da bodeta kot poslanca varovala svojo neodvisnost od prvaškega klerikalizma. Svoj čas so bili vsi — »neodvisni" in „kmetski" in vrag vedi kaj še vse. Ali zdaj pokriva plašč „sprave" vse te- junake. Eden druzega so imenovali lažnika, — zdaj pa so zor pet prijatelji. Eden drugemu so očitali sleparijo, - 3 - zdaj pa so kakor bratje . . . Kmetje zdaj vidijo, kakšna je »naprednost" prvaških poslancev. Vidijo pa tudi, koliko je resnice na klerikalnem Vzkliku: vera je v nevarnosti. Svoj čas so pisali in vpili čmuhi, do so liberalni »narodnjaki- sami »brezverci", ki spravljajo vero v nevarnost. Danes so jim ti »brezverci" dobro došli prijatelji in pozabili so na vso nevarnost, ki preti veri. In liberalni »narodnjaki" so svoj čas priporočali v »Domovini", da naj se vsakemu klerikalnemu voditelju v obraz pljune. Danes pol-jubuje tiste farško podrepnike, katerim so hoteli svoj čas v obraz pljuvati . . . Hahaha! Spominjamo se nemške pesnice: „Doch wenn da verstaade Kot mis fandcn ms gleich«. Tako menda stoji stvar! V blatu sovraštva do nemštva so se našli in zdaj se razumejo in so prijatelji. Bog jim blagoslovi to prijateljstvo, sklenjeno v cestnem jarku! ... S to neznačajno »spravo" je vsaj naša trditev dokazana, da so prvaki vsi ednaki in da je prava naprednost edino v v r s t a h »S ta j e r-cij an cev" doma! Olikani pa so ! V tisti cunji, ki jo tiskajo v Ljubljani, da bi dobili štajersko Slovence za^ veleizdajalsko politiko, čitamo ta-le olikani sta?-, vek: »Saj si že vsak nemškutarski smrkolin do- * mišljuje, da nam sme-------napraviti na glavo".; — To je olika, kaj! Gospod dr. Jnrtela, Vi ste I duša tega lista; čestitamo Vam tedaj za lepe cvetke njegove olike! Varstvo rastlin meseca decembra obsega sledeča dela: Čiščenje sadnega drevja, odstra-njenje maha od vej in debel, nabiranje odpadlega listja v vinogradih in sadonosnikih. Nabiranje in uničenje bnb belina na zelju (Kohl-weissling). Varstvo rastlin proti poškodovanju po divjadi. Varstvo vseh koristnih ptic in nastavljanje priprav, da se jih hrani, itd. Kmetje, držite se teh navodil! Iz Spodnje-Stajerskega. Nečuvano izzivanje. Ob priliki cesarjeve 60 letnica razobesili so ptujski prvaki na svojih hišah samo rdečo-plavo-bele zastave. Mi omenimo k temu izzivanju le sledeče : V Ljubljani plačujejo Nemci razmeroma veliko več davka nego Slovenci v Ptuju. Ali kaj bi se zgodilo, ko bi Nemci v Ljubljani razobesili le eno nemško zastavo ? Poulična Hribarjeva druhal bi razdjala hišo, pobijala, ropala in morila! V Ptuju so to storili prvaki in nikdo ni ničesar rekel. Ljudje so se temu pobalinskemu izzivanju le smejali . . Drugič naj omenimo, da rdečo-plavo-bela zastava sploh nima nobene zgodovinske opravičbe. To je le znak panslavizma, znamenj« proti-avstrijskega mišljenja. In dokaz, da so hoteli ptujski prvaki proti Avstriji demonstrirati, tiči tudi v tem', da niso razobesili niti ene cesarske zastave. Cesarska zastava jim je »smrdela", — cesarsko obletnico so izrabljali edino za svoje politikujoče namene ... In kdo so ti izzivalni ptujski prvaki ? Hofrat Ploj, c. k. uradnik, ki bi si moral vse prste oblizati, da živi na Avstrijskem, ker bi v nobeni drugi državi to ne postal, kar je. Dr. Jur-' tela, namestnik štajerskega glavarja (!). Jurca, c. 1 k. komercijalni svetnik. Torej sami »cesarsko- i kraljevi" gospodje, ki niso smatrali za vredno, pokazati svojo avstrijsko čuvstvo s tem, da bi : razobesili črno-rumene zastave. To je pač tako očitni škandal, da je le pri nas mogoč!------- Dr. Kodermann, doslej koncipijent pri dr. Horvatu, nas je zapustil. Preselil se je iz Ptuja baje v Celje. In mi smo tako brezsrčni, da se niti ne jokamo. Niti na um nam ne pride, da bi nam stopile solze v oči. Tako trdi grešniki smo, da se celo radujemo odhoda dr. Koder-manna ... Pa ne zato, da bi ga smatrali za tako velikega in zmožnega nasprotnika. Oh ne, -■*• Kodermann je pač advokaturski koncipijent približno srednjih zmožnosti, v politiki pa navadni učenec. V kratki dobi njegovega politiko-vanja je ljudstvo opetovano dokazalo, da mu ni dosti za teke »odrešenike". Na Ptujski gori in v Ptuju samem je dobil Kodormann celo prav občutljive opomine, da se ljudstvo ne pusti več J jiegati in hujskati . . . Mi smo prepričani,_daT bi dr. Kodermann, ako hi ostal v Ptuju, postal"' približno to, kar je bil naš dr. Brumen pred 6—8 leti. Tone Brumen je imel v začetku tudi prav ojstre rogove. Mislil je, da bode kar tako čez noč iz naprednega Ptuja napravil Ljubljani podobno mesto. Skakal, divjal, hujskal, tožaril je na vse pretege, tako da se mu je celi svet smejal. Ali ko jih je dobil parkrat prav pošteno po prstih, je raje obmolknil. Danes se ne sliši več toliko od Toneta Brumen. On ima hišico v ptujski »Herrengasse", na hišici lepo svoj nemški napis (celo samo nemški napis!) in živi bogo-boječe naprej . . . Tudi dr. Kodermann bi izgubil precej špeba od svojega trebuščeka, ko bi ostal v Ptuju kot mogočni bojevnik proti na-prednjaštvu. Zato je vzel dr. Kodermann raje slovo od Ptuju. Baje mu je to prav odločno na-svetil tudi njegov dosedanji šef dr. Horvat, ki ima prav mnogo nemške klientele in zato ne more rabiti politično hujskajočega koncipijenta . . . In dr. Kodermann je odšel. Preselil se je v Celje in mi čestitamo naprednim Celjanom za ta — dobiček. Ne vemo, ali je občina z županom na čelu Kodermanna sprejela. Ali to vemo, da se bode mlademu politikarju v Celju tako godilo, kakor v Ptuju, ako bode hotel uresni-čavati svoje srbsko-panslavistične misli! Torej adjjo, pane Kodermann! ------ Tudi Gregorka — namreč železniškega uradnika Gregorka, — smo izgubili Ptujčani. Posebno hudo nam tudi za njim ni. On je bil z dr. Kodermannom eden najhujših razgrajačev v političnem boju ptujskem. Spadal je istotako med one prvaške voditelje, ki sicer prav radi nemški kruh jedo in prav radi po usmiljenosti Nemcev živijo, ki pa vendar vedno čez Nemce udrihajo. Kaj bi bil ta Gregorka, ko bi nemščine ne razumel? Vsak dan jo potrebuje in Boga bi moral na kolenih zahvaliti, da so mu stariši dali priložnost, da se jo priuči. In vendar je mož najhujši zagrizeni nasprotnik te njemu tako potrebne in koristne nemščine . . . Gregorka ima sicer srečo. Prestavili so ga namreč v Ljubljano. Tam v »beli" Hribarjevi »Iblani' je Gregorka lahko panslavist kolikor hoče biti. Tam se lahko brati s tistimi, ki znajo tako dobro tuje šipe pobijati, tam lahko divja z ljubljanskimi tolovaji za »maj'^c Slavijo". V Ljubljano spada Gregorka. -7- dal Bog, da bi tam ostal in da bi se vse politikujoče štreberje ter hujskače iz Štajerskega in Koroškega na Kranjsko poslalo! - *•* O čitalnici v Ptuju, odnosno tako imenovanemu »narodnemu domu" se nam različne stvari poroča. Mi vemo, da je tem zdaj novi krčtnar, ki hoče s svojo pridno hčerko — o njeni , pridnosti" bodemo že še govorili — lepe »kšefte" delati. Ali mi vemo tudi, da krčma v »čitalnici" ni javna gostilna in da smejo dobivati tem pijačo le člani »čitalnice". In zdaj vprašamo: Ali v »čitalnici" še ni nikdo pil, ki ni član? To zadevo in še nekatere druge bodemo pojasnili. In to v kratkem! " Pred porotniki se bode zagovarjal prihodnji ponedelek naš urednik g. Kari Linhart. Tožen je zaradi žaljenja časti in sicer ga tožita gospod okrajni sodnik dr. Kronvogel in gospod »profesor" Zelenik iz Ptuja. Razprave bosta zanimivi! Obsojeni so bili na ptujskem okrajnem sodišču pretekli ponedelek nekateri napreduj; tki. ker so jih je obdolžilo udeležbe pri september-skih dogodkih. Dobili so: Slikar g. Jos. Sorko 10 dni zapora, urednik g. Linhart 8 dni zapora in dva druga gospoda male denarne kazni. Tudi krčmar Kureš iz Podvinc je bil obsojen zaradi žaljenja straže. Obravnava proti »profesorju" Zeleniku pa je bila preložena, da se zaslišijo nove priče . . . Kar se tiče obsodb naprednja-kov, ne moremo o njih za danes druzega reči, nego to-lc: Vložena je'prit o ž.b a, ki bode šla do zadnje instance. Kakšne so nasprotniške priče, kaj in kako so pričale, to se bode še izvedelo. Torej, prvaški listi naj se ne veselijo prerano. Obenem pa naznanimo, da pridejo prvaški Brenčič iz Rogoznice, nadalje krčmar Muršec »pri zamorcu", in drugi pred okrožno sodnijo v Maribor. V Rogoznici je — kakor se nam piše — neki dopisun poslal 9./11. t. 1. »mrtvaški list" nekemu možu ter ga s tem listom hoče sramotiti! Mož pa častno odgovori: Nikoli ne bom zavračal zasramovalca z zasramovanjem, temveč molil bom zanj . . . Kdor ne ljubi miru, marveč se hoče prepirati, njega bom.nagovarjal miroljubno tako-le : Govori kar hočeš ; sovraži me: kolikor hočeš; preklinjaj me, kakor se ti poljubi; ti vendar si in ostaneš moj brat! . . . Moj ljubi brat, jaz sem ta list, ki si mi ga poslal, zažgal ter ti pošljem pepel in prah, da vidiš svojo pred-podobo, da iz praha si vzet in v prah se zopet povrneš! A. H. 0 posojilnici v Šoštanju prinašajo prvaški listi vse mogoče novice, da bi razburjeno ljudstvo in zlasti razburjene vložnike pomirili. Ali to se jim ne posreči. Vložniki niso več teko neumni, da bi verovali ljudem, ki so jih že leta sem za nos vodili. Sicer pa je naše mnenje to-le: Z lažjo ne bodejo šoštanjska posojilnica in njeni »tinten-kuliji" ničesar dosegli. Ako danes v svoji brezvestnosti pisarijo, da ne bode nikdo ničesar zgubil, potem je to navadna laž. Kajti od nekje morajo priti tisti tisočaki, ki so se.brez vsake garancije »naložili" v Vošnjakovi tovarni,. . .Pa naprej ! Prvaki tudi trdijo, da je,,dobil vsak vložnik takoj izplačan svoj denar, ko ga je zahteval. To laž smo svoj čas že pojasnili. Res je pa, da je mnogo vložnikov za-manj trkalo na posojilnična vrata in da jih je »kapo" dr. Mayer odslovil vedno — brez de-\ narja. Za danes naj omenimo le en slučaj ! Neki i Johan Jelen iz Zavodne pri Šoštanju imel je v šoštanjski posojilnici na knjižici štev. 3.777 naloženih 130 kron. Začetkoma tega leta hotel je dvigniti to svoto. Ali z vsemi mogočimi izgovori je posojilnica moža troštala in mu rekla, da bode dobil svoj denar pozneje. Končno se je Jelenu to preneumno zdelo. Vzel si je tedaj nekega celjskega odvetnika in tožil posojilnico. Dne. 14. prosinca 1908 se je vršila sodnjiska razprava. Posojilnični zastopnik, prvaški dr. Mayer se je trudil na vse mogoče načine, da bi kmeta premagal. Pa le ni šlo; kmet je zmagal in posojilnica mu je morala izplačati njegovih 130 kron ter obenem tudi sodnijske troške v znesku blizo 38 kron. Mi vprašamo ? Kje na svetu je treba kakšno napredno šparkaso šele tožiti, da dobi človek svoj lastni krvavi denar nazaj? Pa še nekaj: kdo je sodnjiske troške te razprave plačal ? Gotovo posojilnica ! Tako se jo gospodarilo v šoštanjski posojilnici! In to iraenu- Ijejo prvaki — vzorni red! Hahaha! Iz Šoštanja se nam poroča o plemenitem činu naprednjaka, ustanovitelja c. k. priv. fa-' brike za usnjo Pr. Woschnagg. Le-ta je izjavil, da bode na svojem zemljišču in na svoje troške sezidal hišo za ubožce, v kateri bode zamoglo živeti najmanje 7 ubogih zakonskih parov, od katerih bode imela vsaka družina 1 sobo in 1 kuhinjo ter mali vrtec za zelenjavo. Okoli hiše bode tudi lepi park. Hiša bode stala na enem najlepših mest ob železnici in bode krasota za Šoštanj. Koštalo bode to plemenitega darovatelja okroglo 30.000 K. Ta krasni čin krščanske ljubezni in dobrodelnosti navdušil je šoštanjske prebivalce tako, da nabirajo zdaj posebni jubi-lejski sklad, da bodejo darovali vsako leto na 2. decembra obresti podeljenega kapitala ubožcem. G. Woschnaggu pa gre velika čast za njegov krasni čin! Slava, čast vrlemu možu! Iz Šoštanja pišejo listi še sledeče zanimive vesti. Omenimo jih zlasti zato prav radi, ker delajo prvaški listi tako, kakor da bi se ne bilo v Šoštanju prav nič hudega zgodilo. In vendar so gre .tukaj za stotisoče tujega, tako r'*-k o-©'■ ukradenega denarja . . . Kakor znano, imeli so prvaki v Šoštanju že mnogo smole. Večinoma so njih voditelji namreč kradli ia ušli ali pa kakšno drugo postavi nasprotno dejanje storili. Omenimo n. p. znanega gospo-dine Čoka, ki je bil svoj čas desna roka notarja Kolšeka. Cok jo je popihal v Ameriko; za spomin je vzel seboj precej lepih bankovcev, ki pa" slučajno niso bili njegovi. Tudi je zapustil sleparski dolžni list z ponarejenim podpisom .. . To je bil eden izmed šoštanjskimi voditelji! Popisali bi lahko tudi življenje raznih drugih. Pa za danes naj to zadostuje. Zdaj sedi v temni ječi tudi glavni poglavar šoštanjskega prvaštva Ivan Vošnjak. Ta Vošnjak ni navadni pisar, ne, on je veliki gospod. Vraga, bil je celo svoj čas prvaški deželni poslanec, in je kot tak gotovo vedno »svete ideje" jugoslovanstva zastopal. Za svoje »zasluge" bi dobil tudi kmalu vitežki križec Franc-Jožefovega reda. To bi bil joj! Pa le ni šlo, kajti preje je — imel smolo. Ta prvaški Vošnjak je bil blagajnik šoštanjske blagajne in obenem tudi lastnik tovarne za usnjo v Šošta- _ 4 - nju. Glavno je bilo seveda pri njemu, da je bla-1 gajnik posojilnice in prvaški voditelj. Tako je I nekaj tednov pred tisto uro, ko so ga dali pod § ključ, pobral zadnji drobiž in romal v Prago * k vseslovanskemu kongresu. Sicer bi ta mož tudi nikdar fabrike brez posojilnice ne imel. Iz nič ne morca zidati niti pasjega hleva, kaj šele fabrike. Mož ni imel nič. In vendar si je znal pomagati. Postal je prvak, kot prvak blagajnik posojilnice in kot blagajnik je dobil lahko toliko „posojila", da je postal tudi lastnik fabrike. Vošnjak jo torej niti v Ameriko ni popihal, temveč naložil je izposojeni denar ednostavno v svoji tovarni za usnjo. Seveda, seveda . . . Obresti za svoja „posojila" gospod blagajnik Vošnjak seveda ni nikdar plačal. Kdo bi se 'tudi brigal za obresti. Saj je bil vendar prvak, deželni poslance in bogve kaj še vse. Taki mož je vendar .zanesljiv", pa čeprav nima niti mišjega repa! Kaj bi Vošnjak plačeval obresti! Saj sr je vendar izposodil samo malenkostno svotico 200.000 K. To vendar ni veliko! Samo — 200 tisoč kron. Saj se vendar niti ne izplača, da bi se za teh 200 tisoč kron obresti plačevali. Niti to se ne izplača, da bi se ta dolg vpisal ali vknjižil . . . Kmetje so seveda vse druzega prepričanja. Oni pravijo: ako so nam vknjiži vsakih 100 kron, bi se moralo tudi Vošnjaku vpisati njegovih 200.000 kron; ako moramo mi svoje obresti redno in pošteno plačevati, potem ne vemo, zakaj bi tega Vošnjak ne storil ... .Ta ti kmetje; oni pač mislijo, da je med prvaki še kaj poštenosti. Pa slučaj v Šoštanju jih je streznil . . . Prvaško navdušeni kmetje so zadovoljni, da smejo svoj denar nalagati v posojilnicah, katerih načelnik je prvaški advokat in katerih blagajnik je prvaški deželni poslanec... Veliko kmetov misli danes drugače. Oni čutijo, da mora ta nesramna igra s tujim denarjem, ta s praznimi in lažnivimi besedami pokrita prvaška sleparija enkrat konec vzeti. Kmetje so bili že tolikokrat osleparjeni, da so zdaj siti. Zato zahtevajo odločno, da se prime prvaško gospodo v Šoštanju pošteno za ušesa! Kinematograf v Ptuju si je pridobil že mnogo prijateljov. Slike so pa res tudi tako krasne, da jih je veselje gledati. Pretekle dni so ljudje zlasti občudovali krasne slike iz življenja in trpljenja Jezusovega. Kinematograf je bil vedno natlačen polen ljudi. Da ustreže zahtevam kmetskega ljud«tva, vpeljal je lastnik g. Breceli vsako nedeljo dopoldne posebej predstave. Priporačamo obisk kinematografa prav vsakemu ! Odlikovanja. Ob priliki 60-letnice cesarja dobili so m. dr. odlikovanja: vitežki križec Leo-poldovega reda deželni odbornik dr. Link v Gradcu, župan dr. Graf v Gradcu, oficirski križec Franc Jožefovega reda župan in poslanec Jos. Ornig v Ptuju; red železne krone III. razreda deželni odbornik J. pi. Feyrer v Gradcu, župan dr. Schmiederer v Mariboru, predsednik okrožne sodnijo Perko v Mariboru; Franc Jože-fovi red namestnik načelnika okrajnega zastopa Jos. Bancalari, direktor kaznilnice Jos. Reisel; naslov šolskega svetnika direktor Fr. Frisch v Mariboru; zlati zaslužni. križec s krono poštni upravnik T. Rendl v Mariboru, okrajni komisar dr. E. Netoliczka v Mariboru, ravnatelj Josef Simony v Rogatcu, ravnatelj A. Stiegler v Gradeu ; zlati zaslužni križec župan Joh. Gerl v Framu, okrajni tajnik K. Grolling v Radgoni; Elizabetno medajlo poštni uradnik Leopold Rechumi v Konjicah; srebrni zaslužni križec kopač Jos. Voltin v Trbovljah itd. itd. Čestitamo! Jubilejsko darilo. Ob priliki cesarjeve 60-letnice darovala je občina Studence pri Mariboru 200 K. Denar se bode porabil na ta način, da se nabavi vsakemu šolarju spominsko cesarjevo knjižico; ostalo svoto se bode pa porabilo za nabavo šolskih potrebščin za vboge šolarje. Čast obč mi! Darilo. G. Josef Kollenz, trgovec in šolski svetnik v Ptuju daroval je za uboge šolske otroke svoto 23 K 71 h. Srčna hvala! Umrla je v Mariboru soproga podžupana gospa Terezija Lorber. Bodi vrli ženi žemljica lahka! Porotno sodišče v Mariboru obravnavalo je 30. novembra o uboju. Tožen je bil 17 letni A. Šamperl, kožarski sin iz občine Sv. Lovrenc si. g. Stvar je sledeča: Dne 8. novembra vršila se je v krčmi g. Franca Čeh veselica, pri kateri je prišlo med fanti tudi do prepira in pretepa. Pozneje so se fanti na cesti zopet stepli in je Šamperl pri temu nekega Franceta Rep ubil. Zato bode sedel 3'/j leta v težki ječi. — Žalostno družinsko sliko odkrila je porotniška razprava drugi dan. Tožen je bil 40-letni Valentin IJreancr, posestnik v Radisclu, ki jo gla30m obtožbe svojega 1 '/»-letnega otroka tako grdo ob tla vrgel, da je deca umrla. Bresnik je živel v večnem prepiru s svojo drugo ženo, katero je tudi na neusmiljeni način pretepava!, liil je zelo hitre jeze in surovi značaj. O izidu tožbe poročali bodemo prihodnjič! Iz Koroškega. Lepi »duhovniki" Med glavnimi jezikovnimi hujskači na Koroškem se nahajajo seveda — katoliški „duhovniki". Naše mnenje je sicer, da so taki hujskači v duhovniški suknji ž,c davno izgubili pravico do častnega imena nduhovnik". In treba bode prav resno proti tem ljudem nastopati, kateri postajajo z vsakim dnevom ne-sramnejši. Celo Koroško menda ne bode vrag vzel zaradi par opijanjenih farjev . . . Predstavljajmo si le sledeči slučaj. Pred kratkem je prišel v Celovcu davnoznani župnik Svaton na kolodvor. To je tisti župnik, ki spije na enem sedežu 25 steklenic Seifritzove pive, ki hodi po noči s puško po vaseh in se pretepava s fanti ter tudi ni sovražnik nežnega spola. In ta Svaton prične razgrajati in hujskati, tako da bi se ga moralo kmalu s policijo odpeljati. Malo pozneje napravil je istotako prvaški župnik Smedič ednaki škandal. Obadva sta bila seveda vinjena in se ju je videlo pozneje v družbi dr Brejca . . . Zanimivo je, da se ta dva duhovniška hujskača niti odpeljala nista. Prišla sta, na kolodvor edino zato, da hujskata in delata škandal. Prvič je nekrščansko in nečloveško, ako nadleguje opijanjem Človek v službi utrujenega uradnika s svojimi neumnostmi. Železniški uradnik ima gotovo veliko težjo službo nego pop, ki pripusti svojo delo kaplanu, sam pa pijančujo okoli. Drugič pa mora tako postopanje uničiti zadnjo ostanke spoštovanja do duhovnikov in s tem škodovati tudi veri. Cerkvena oblast naj napravi temu konec! Proč s politikujočimi farji! Učiteljski shod, na katerom se je culo mnogo pametnih besed, vršil soje 11. nov. v Plajburgu. V začetku se je naznanilo, da je prvaški učitelj Mihec Svanjak iz društva izstopil; menda ni nikdo za njim jokal. Lepo je bilo predavanje g. Wiegele, ki jo nevarnost klerikalizma prav lepo razjasnil. Opozarjal je na potrebo izobraževalnega dela, kajti le to izobraževalno delo bode vstva-rilo podlago, na kateri bodejo Nemci in Slovenci mimo drug poleg druzegav koroški domovini živeli. To je pametna beseda! čast koroškim učiteljem, ki se ne dajo zapeljati od prvaške hujskanje, kakor žalibog njih štajerski tovariši, čast tem možem, katerim je izobrazba prva ! Iz Podgorja se nam poroča: Od Rožeka pa do Cvetnevasi, okroglo pet ur pota, ni nobenega mosta čez Dravo. Na raznih krajih se ljudi čez reko prevaža. Tako v Podgorju-Želucih; ta prevoz je v privatni lasti. Baje je ta prevoz zelo zanemarjen in nevaren. Treba bi ga bilo zbolj-šati. čudno se nam zdi, da o takih stvareh klerikalni velikaši ničesar ne vejo. Upamo, da bodejo te vrstice celo zadevo zboljšale. (Opomba uredništva: Ponatisnili smo te vrstice, brez da bi poznali tamošnje razmere. Upamo, da se o tej zadevi i drugi izjavijo). Iz Železne Kaplje se nam piše: Čujemo, da se misli k nam prestaviti znani kanonik Dobravo iz Velikovca. To se ne sme zgoditi. Tega Do-bravca naj dajo kamor koli hočejo. Mi ga ne potrebujemo. Mi potrebujemo — duhovnika, ki ga ljubimo. Ako bi dobili prvaškega hujskafa, izvajali bi iz tega svoje posledice ! Darilo. Po svoji dobrosrčnosti v obče znana gospa Gabriele pi. Wanitzky-Menner na Dunaju darovala je po g. A. Morak v Veldenu ob priliki 60 letnice cesarjeve prostovoljni požarni brambi, rešilnemu oddelku, pevskemu društvu in veteranskemu društvu v Veldenu vsakemu po 100 K. Zlasti rešilni oddelek je tej dobrosrčni gospej veliko hvale dolžan, ker ga je ustanovila. Vodstva omenjenih društev se prisrečno zahvaljujejo. Dobra žena. V Ebentalu podarila bode gospa grofica M. Goess vbogim šolskim otrokom po 1 par čevljev. Gospa grofica je splošno znana kot dobrotnica. Naj ji Bog povrne! Porotno sodišče v Celovcu razpravljalo je te dni o poštni tatvini. Poštni aspirant v Klein St. Paulu Tomaž Lasser je rad dobro živel. Zato je poneveril velike svote. Potem je ušel v Trst, kjer eo ga pa zaprli. Obsojen je bil na 15 mesecev ječe. — Hlapec Valentin Menner je bil tožen zaradi nravstvenega prestopka; porotniki so ga pa oprostili. — Sluga klerikalne tiskarne v Celovcu Anton Šubic je vlomil v razne predale in kradel denar kakor sraka, čeprav bi moral vedeti, da je tatvina smrtni greh. Obsojen je bil zato na 18 mesecev ječe ; klerikalci pa si morajo drugega hlapca poiskati. — V isti klerikalni tiskarni, v kateri leži denar menda kakor smeti okoli, je ukradla hišna oskrbnica Marija Miklin okroglo 500 K. Razne druge tatvino taji. Ali v šparkasi je imela ,, shranjenega" že čez 8000 K. Tudi ta tercijalska sraka bode sedela 18 mesecev v ječi. — Tesar F. Koss iz okolice Beljaka imel so je zagovarjati zaradi uboja. Pri neki „veselici" je namreč hlapca Petra Eder tako hudo z nožem sunil, da je ta umrl. Toženi je bil obsojen na 3 leta ječe. — Hrvatski delavec Hočimovič je delal pri železniški zgradbi v Beljaku. Spri se je s svojim predpostavljenim Mila Obučinom, ga počakal in ranil z nožem tako težko, da je ta umrl. Sedel bode zato 2l/> let v težki ječi. 70 vinarjev stane „Štajerčev napredni koledar", ki obsega 128 stran na katerih je objavljenih skupno 39 doneskov in poleg tega še krasna cesarjeva slika ter 11 drugih slik. Cenejšega in boljšega koledarja ni, torej hitro posezite ponj! wBsamammuamnmmmmmm Našim vinorejcem v darek! preu- V „Zadrugi", glasilu »Zadružne zveze v Celju" razpravlja I. Bella o prašanju „Kako bi se dal promet zvinom povzdigniti?" Ker je rešitev tega vprašanja tudi za naše razmero velike važnosti, zdi se nam neobhodno potrebno, da priobčimo ta zelo važen članek, ki se glasi : Poročila o stanju vinogradov in o veliki letošnji rodovitnosti so ugodna od vseh strani. Človek naj bi se tega veselil, češ, saj bodo vsaj letos vinorejci odškodovani za toliko dosedanjih slabih let. Resnično, iz srca je to privoščiti, zlasti onim, ki so porabili za nove nasade po vni-čenih starih vinogradih svoje zadnje gospodarske moči in zabredli mnogokrat v velike gmotne stiske. Veselje pa kali zavest, da najbrž ne bode pri velikem naturalnem vspehu gmoten vspeh tak kakoršnega je želeti. Kakor se kaže, bo povsod obilo pridelka in to utegue ceno zdatno potisniti, mnogim celo prodajo popolnoma onemogočiti. Dasiravno je bila trgatev lansko leto bolj pičla in je bilo vino dobro, ter dasiravno ne bi zamogla lanska trgatev n. pr. na Štajerskem niti dela domače potrebe pokriti (in še se je celo mnoge vina prodalo na tuje), je vendar še mnogo lanskega vina na prodaj, kateremu je pa cena vočigled letošnji obilni trgatvi zelo padla. Vinska kupčija tekočega leta je jasno pokazala, da vin-' ski promet pri nas ni vzoren. V krajih, kjer so je malo pridelalo, je bila cena neprimerno visoka, v drugih krajih, kodar so imeli dobro trgatev, pa so se vina enako ali še boljše kakovosti ceno prodajala in še so vendar ostala. To neprimerno razmerje se je opazovalo v okoliših le kakih 20—30 km. razdalje. Dosedanja vinska trgovina razpečava le mali del doma pridelanega vina. Nekaterih velikih vinskih poduceotov se celo ogiblje. Pot mej producenti in konsumenti je še premalo uglajena. To pot gladiti in utrjevati bila bi lepa naloga vinorejcev ter njihovih 5 - iateljev, zlasti sedaj, ko se pridelek množi. h se ne gre za male množine vina posebne vosti temveč za volike množine povprečnega pmsnmnega viua, katerega pridelajo mali in fednji posestniki. Veleposestnik si z licitacijami drugimi, njemu lahko pristodnimi sredstvi že prej lahko pomaga. Kaj bi pa bilo za prve iriti? Treba bi bilo več vsporednih sredstev irabiti in sicer: Jaz bi predlagal sledeče: 1. Da se ne bo v trgovino spravljalo tako io, ki ni na trti zrastlo, omogočuje nova vin- bka postava. Vinorejci bi torej naj v svojem okopa strogo pazili, do bo v tem oziru vse v redu. Vsaktercga vinorejca, ki prodaja več lastnega ina, kakor mu ga more na trti zrasti in vsa-I ki razpečava nenaravna, z vodo ali s čem im pomnožena vina, naj smatrajo za svojega »dljivca iu ga naj brezobzirno naznanijo pri-ijni oblasti, ravno kakor naznanijo onega, ki je prevaril ali jim kaj vzel. Konsumenti naj tudi zahtevajo za svoj dober denar le pristno .plio .11 naj naznanijo vsak sumnjiv slučaj. ibro bi bilo, ako bi se osnovala društva, ki 'evzamejo nalogo, da pazijo na prodajo le pri-;a vina; taka društva bi bila enakega po-lena za producenta in za konzumenta. Gojila torej vzajemnost teh slojev in zdatno olajšala "zorovanje vinskega prometa. Ker si posa-eznik mnogokrat ne upa in mu je tudi v po-imeznili slučajih neprijetno naznanjati oblastim iparije, naj bi bila zato poklicana posamezna ijevna društva. To so pošteni producenti in ametni konsumenti dolžni samemu sebi in dobri vari ter imajo dandanes zato tudi dobro po-,vno zaslombo. 2. Dočim naši kmetje sadje mnogokrat po leprimerno nizki ceni zavržejo medtem ko ne- .teri drugi kmetje ne morejo svojega vina prav rodati, zavržejo baš prvi mnogo denarja za razne rogate, iz katerih si napravljajo vinu podobne ijače. Za kmeta je to sramotno in z gospodar-ega in zdravstnenega stališča škodljivo. On s mo pita in redi različne špekulante, ki u prodajajo z velikanskim dobičkom malovredno ine in mešanice, ki kaze vinskemu pridelku ihovik stanovskih tovarišev dober glas. Kdor ne napravi dovolj sadne ali druge dovoljene ače iz domačih tvarin, ta naj raje privošči ijomu kmetu sotrpinu, da on svoj izdelek da, ter kupi od njega sadno pijačo ali vino. napravi z onimi hvalisanimi ekstrakti za —12 vin. liter pijače dvomljive vrednosti, je dar pametneje, da kupi sadne pijače liter za ali 24 vin., (navadno pa se doba sadjevec še Bjše), katera bode še vedno prikladnejša avju in močnejša, če se jo pije s polovico de. Donar bode ostal tako med kmetovalci, ■domač izdelek bo šelj bolj v promet in špekulanti, ki računijo na neumnost ljudi, se ne bodo smejali v pest, Vse take špekulante brezobzirno zasledovati jd naloga kmetovalcev in njihovih prijateljev. 3. Zlasti sedaj, ko so se upoštevale in se e bolj upoštevajo v novih zasadih vsako- .ratnim danim razmeram primerne vrste trt, se po slovenskih pokrajinah prideluje vina, katera morajo vstrozati najvišjim zahtevam, ki so neposredno porabna, katerim ni treba, da služijo žele kot podloga tujim izdelkom kakor so služila n. pr. svoj čas najkislejša vina za podlago italijanskim ali drugim vinom. Zadnja pridelo-•valna smer je bila v korist le različnim pre-knpcem, vinorejcem pa je v obče mnogo škodovala. Dandanes se pri nas pridelujejo močnejša in lažja, milejša in kislejša vina, pa vže v pravi porabni kakovosti, ne da bi bilo potrebno ka-koršnokoli mešanje. Razne vinske pokušnje so pokazale, da ugajajo lahko naša vina najsmi-lejšim zahtevam, da imamo izdelek, ki je za svojo dobroto veliko preporerfi, da imamo pa tudi vina, ki se vrste po svetovnem okusu med najboljša. Po domačih krajih je in ostane domače vino •vedno najbolj priljubljeno. Je-li pa tudi domače občinstvo vedno tako ? Koliko vina nakupijo prekudci v drugih deželah, po Ogrskem, Hrvaškem itd. itd.! Njim je le za dobzo kupčijo. Uvaža se silno mnogo cenejšega in slabejšega tujega ▼ina, domač boljši izdelek pa zaostaja; tnje blago dobi nekoliko podobnosti z domačim izdelkom in se proda pod njegovim imenom in za njegovo ceno. Konsumenti mislijo, da druzega ni dobiti in se vdajo. Da se ti nedostatki odpravijo naj bi se dala konsumentom prilika spoznavati večkrat pristno domačo kapljo, jo takoreč študirati in točenje enake od svojih krčmarjev zahtevati V tem oziru deluje n. pr. prav koristno poiz-krrševalna klet kmetijske družbe v Ljubljani. Dokaz nje vspešnosti so njeni nasprotniki, katerim z redkimi poskušcvalnimi večeri v prometu gotovo prav nič ne. škoduje, a jim je zaradi vspešnega zasledovanja smotra »občinstvo z naravnimi domačimi pridelki seznaniti", trn v peti. Krčmerska obrt gotovo ni v nevarnosti, če ne sedi vsak mesec po nekoliko ur nekaj 100 gostov ravno za finimi litri po gostilnah. Takih poskusnih kleti naj bi bilo po istem vzorcu več v večjih konsumnih središčih in tudi po drugih deželah, kamor bi bil mogoč izvoz našega vina. Te in pa druge naprave bi bila naloga našega zadružništva. Za povzdigo prometa z domačim vinom bi pa nedvomno izvrstno služile pogosto prirejene vinske raztave in poskušnje, ki dado priliko spoznavati okus kon/.umcntov in na ta način podajajo vinorejcem pravo smer pridelovanja, ki pokažejo možnost vinorejcev, jih uče spoznavati svoje pomanjkjivosLi in napake, obenem pa dajejo pivcem priliko, da se seznanijo z domačim pristnim pridelkom, katerega se potem nauče ceniti in zahtevati po gostilnah. Seveda se- morajo vinorejci teku časa in razmer prilagoditi, opustiti svojeglavne osebne zahteve in prezirati stališče konzumentov. Morajo skušati čodalje bolj pridelovati to, kar je najprimerneje, vsaj v kolikor jim dopuščajo razmere. Napačno je tudi cene pretiravati brez ozira na kakovost, porabno vrednost in množico ponudbe. Cene najfinejših vin, kterih pridelovanje je, naravno, omejeno, kterih ponudba je ostala enakomerno razmerno majhna, bodo stalno precej visoke. Na te se pa ne smejo ozirati pridelovalci velikih množin konzumnega vina, katerega se mora zelo dosti porabiti. Ker naposled človek lahko tudi brez vina izhaja in si privošči pivo ali kaj druzega, je plačilna volja zlasti pri nižji plačilni zmožnosti onih krajev, kateri kozu-mirajo pravzaprav največje __množine vina, omejena. Zato pretirano visoke cene zničajo konznm in vinorejec je zopet na slabem. Vinorejci naj skrbe zato, da si pokrijejo pridelovalne stroške n druge izdatke s primgrnim dobičkom podjetnika, naj pa ne poskušajo oderuštva. Pa tudi krčmarji naj bi se tega načela držali. Seveda mora imeti vinorejec, ki ima omejen promet in je celo leto odvisen s svojim delom in kapitalom od vremenskih slučajnosti, razmeroma več dobička nego krčmarji ali prekupci, ki imajo neomenjen promet in mnogo manj riskirajo. (Žal, da je to danes narobe! Op. ur.) Mnogi večji vinorejci imajo po. mestih in sploh po prometnih središčih svoje vinotoče. Vspehi so zelo dobri. Njih ustanovitev in uredba sta zelo priprosta. Tako prodajo ti vinorejci svoj pridelek po mnogo boljši ceni na drobno kakor bi ga prodali na debelo, vstrezajo pa občinstvu zelo, ker mu dajo priliko zavživati dober in pristni izdelek po primerni ceni. Povsod v večjih mestih, n. pr. v Gradcu in na Dunaju ti vino-toči izvrstno barantajo. Pri nas si vinorejci mnogokrat na ta način pomagajo, da napravijo tak vinotoč doma, sredi vinskega kraja. Taki vinotoči sredi vinskih krajev med samimi vinorejci so manjšego splošno gospodarskega pomena, ker ne privabijo denarja od zunaj in k večjemu cene vin po gostilnah nekako regulirajo. Tudi se zamore le majhen del pridelka na ta način v vinskih krajih spečati. Mnogo važnejši bi bili vinotoči v večjih, če tudi oddaljenih konsumnih središčih, oatere bi se ustanovili vinorejci zadružnim potom. Te imajo že nekatere kletarske zadruge n. pr. dalmatinske. Ti vinotoči bi bili lahko tudi zaloge za manjše gostilničarje kakor n. pr. pivovarniške zaloge. (Naprej pride). Brzojavi. Praga 1. decembra. Po 7 tedenskem razgrajanju čeških tolovajev razglasila je vlada stroge odredbe. V Pragi se namreč niso vršile več demonstracije, temveč že revolucija. Postavljalo se je barikade, napadalo policijo, metalo kamenje na vojake. Zato je razglasila vlada preki sod in izjemno stanje (Standrecht und Ausnahmszu- stand). „Standrecht" je najstrožja ustavna odredba. Gostilne morajo biti ob 8. uri zaprte, vsako nabiranje ljudi je prepovedano in vsako zoperstavljanje proti oblasti se kaznuje takoj s smrtjo. Zdaj bode poulična tolovajska druhal pač mirovala. Ali 7 tednov dolgo je divjala. Pred proglašenjem izjemnega stanja je prišlo do velikanskih bojev med tolovaji in policijo. Kri je tekla na vseh straneh. Zdaj je baje „mir". Praga. 1. decembra. Zadnji dogodki so napravili tako razmerje, da bode bržkone državna zbornica r a z p u š č e n a. • To je tudi potrebno. Kajti dokler bodejo odločevali na Avstrijskem Kloufači in Hribarji, ne bode miru. Dunaj. 1. decembra. Cesar sam se je svoj čas izjavil, da ne mara hrupnih slavnosti ob priliki 60 letnice njegovega vladanja. Dunajski klerikalci so vkljub temu priredili razsvetljenje mesta. Velikanska množica se je zbirala po ulicah. V množici se je zgodilo mnogo nesreč. 4 oseb je umrlo, čez 20 pa jih je bilo težko ranjenih. To so posledice klerikalne vsiljivosti. Praga. 1. decembra. Češki paslavistični divjaki so trgali cesarske črno-rumene za-stavc iz poslopij. Iz tega je razvidno, da se gre tu za proti-avstrijsko gibanje. O izreji žrebet. Ko je kobila strila, potem mora skrbeti konjerejec, da izredi iz žrebeta s pravilnim obskrbovanjem zdravega čilega in krepkega konja. Da kobila žrebe rajše obliže, potrosi naj se po njem nekoliko soli. Kobilo ki je strila, naj se krmi previdno, naj se ji ne poklada pretečne klaje in priuči naj se jo le polagama na večjo množino klaje. Najbolje je, če se ji da potem, ko je strila, mlačno oblodo iz otrobov, pa tudi te naj se ji daje le po malem. Razen tega naj se ji poklada ječmenov zdrob ali druga enaka krma in sladko zdravo seno. Dokler kobila doji, naj se jo krmi dobro, poklada naj se ji ^e najboljši oves in najboljše travniško seno in poleg tega tudi zdravo ovseno slamo. Ako ima malo mleka, naj se ji daje razen ovsa tudi ječmenov zdrob. Srbno naj se pazi, da ne preide prenaglo od ene krme na drugo, Po 14 dneh po porodu rabi se kolibo že lahko za lažje delo, vendar pa ne več kakor po pol dneva, ker žrebe ne sme ostati predolgo brez matere. Spočetka naj se pušča žrebe h kolibi, da bo sesalo vsake tri ure. Paziti je treba, da se koliba ne segreje in če se je pri delu segrela, pomolze naj se jo najpoprej in pusti še le potem žrebe k nji. Ko se je vrnila koliba z dela, naj se ne pusti lačnemu žrebetu, da bi preveč na enkrat posesalo, ampak naj se ga parkrat vzame od matere in pusti ponovno k nji, da bo sesalo po malem pa večkrat. Tačas naj ostane žrebe v hlevu, paziti pa je treba, da se na kak način ne poškoduje. Nekaj tednov pozneje začne žrebe jesti seno in drugo krmo in takrat naj se mu daje mleka ali pa enake oblede, kakoršno dobiva mati in poleg tega ječmenov ali ovsen zdrob, slednjega pa le malo. Na sploh pa uspevajo mladi konji tem boljše, čim prej se privadijo na oves. Po 2 ali 3 mesecih približno lahko spremlja žrebe mater ^po lepih poteh in po polju. Če hočemo, da se žrebe dobro razvije, spustiti ga moramo na pašo, ker le tam se mu utrde in razvijejo mišice in kopita in takemu žrebetu ne bo škodovala pozneje ne mokrota, ne mraz in veter, pa tudi pri delu se ne bo utrudilo ziepa in bo vedno zdravo. V krajih, kjer se pečajo v velikem s konjerejo, si prave izreje žrebet brez paše ne mo.ejo niti misliti, kajti pokazalo se je na sploh, da se konj telesno najlepše razvije le na paši. Napačno je, če misli kdo, da izredi trdne, krepke in čvrste konje tam, kjer ni pašnikov. Paša je za konje velike važnosti. Če se goni kobilo z žbrebetom na pašo, goni naj se jih le na suh in zdrav pašnik, pašnik sam pa nai se tudi primerno ogradi in sicer tako, da se konji, ki se bodo tam pasli, ne poškodvajo. Na tem pašniku naj bo taka trava, po kateri se zamorejo ukrepiti kosti in mišice, pa tudi čiste in zdrave vode ne sme manjkati konju. Tam kjer se žrebeta pasejo, ne smejo biti tla opolzka ali pregladka in posebno na ilovnati zemlji se lahko pripeti, da se konj spodtakne in padel Če žrebe na paši pade, ima to lahko pozneje kaj slabe posledice. Pašnik, na katerem se žrebetu lahko zdrsne, sploh ni zanj. S tem pa nI še rečeno, da morajo biti tla trdna in trda, ampak za konje primeren pašnik mora imeti na površini toliko rahle zemlje, da poganja trava korenine lahko v globočino. Najprimernejši za konjski pašnik je njiva, ki je bila spremenjena v travnik in čimdalje se rabi za pašnik, tem trša postaja. Za pašnjo žrebet naj se porabi vselej le dober in rodoviten pašnik. Navadno se pasejo žrebeta skupaj z govedo, to pa radi tega, ker če je živina druge vrste ž njimi, tekajo veliko bolj sem pa tje, kakor če so konji sami. Kosti in mišice se pa ukrepe tem bolj, čim več žrebata tekajo. Ko je mrzlo in deževno vreme ali je padla močna rosa ali slana, se žrebet ne sme spuščati na pašnik. Poleg tega, da se žrebeta pasejo, poklada naj se jim tudi rajna suha klaja in oves. Navadno se odstavi žrebeta, ko so stara 3 ali 4 mesece, nekateri jih pa puste, da sesajo celo skozi 5 mescev, zopet drugi so temu nasprotni in pravijo, da postanejo žrebeta po predolgem sesanju premehkužna. Na vsak način pa se mora odstavljati žrebe le polagoma V istem razmerju, v kakoršnem zgublja kobila mleko, naj se poklada žrebetu vedno več in več drobnega sena - 6 - hi ovsenega zdroba. Če bi imela koliba ob odstavljanju še veliko mleka, na se jo parkrat na dan pomolze in namaže vime nekoliko s tropinovcem ali žganjem. Po odstavljenu kolibi včasih vime zateče; v takem slučaju naj se kobilo pomolze in drži pod vime posoda z gorko vodo, da se vime nekoliko spoti in namaže naj se ga nato večkrat na dan s prešičjo mastjo. Treba je pa tudi poskrbeti, da se kobila primerno sprehobi in da se ji daje le malo in manj tečne klaje. Snaga je za mladega konja toliko, kolikor polovica krme zato naj se ga pridno snaži vsak dan s ščetjo. Pasi naj se tudi, da se ga ne poloti mrčes in ako se se ga je pohotil, naj se ga skuša zatreti takoj. Po od-stavljenju naj se poklada žrebetu dobro in tečno seno, rezanico in nekoliko žitnega zrnja. Spočetka naj se mu daje 2'/, kg sena in '/a—1 kg ovsenega zdroba...Žrebe-tom, ki izvirajo od bolj lenih pasem, kakoršnese rede navadno na kmetih, da se lahko namesto ovsa pšeničnih otrobov, preš ali tropin i. t. d. Ta krmila naj sepoškro-pe ali namočijo najpoprej v vodi, zmeša naj si jih med rezanico in vsuje polem v žleb. Posoda,..v kateri se gornja krmila namakajo, mora biti vednčr-snffžna, zato naj se jo potem, ko se jo je opralo, nakaže., ajijapere po vrhu včasih tudi z apnenim beležem. M __ V drugem letu naj se poktada žrebetu manj ovsa, pa nekoliko več sena. Da bi se pokladalo seno samoj tudi bi ne bilo prav, ker dobi žrebe po preobilem uživanju sena prevelik trebuh ali vamp in postane leno. Poleti pa je paša za žrebeta prvi pogoj. Če se jih redi v hlevu, naj se jim poklada izven suhe klaje tudi nekoliko ovsa, meteljke ali lucerne, esparzete ali pa nemške detelje. Napaja naj se po- vsakem krmenju s čisto a ne premrzlo studenčnico. Če se poklada zelena, krma, je najbolje, da se napaja še nekoliko pozneje in ne takoj, ko je žrebe pojedlo krmo. Poleg sena naj mu da včasih tudi korenja. Korenje naj se razseka ali razreze nadrobne kose, pomeša med oves in tako poklada. ..Dajpstaneio žrebeta ješča in bodo laže prebavljala, naj1 se jim daje tudi malo soli, nikar pa ne preveč. Hlev v katerem so žrebeta, ne sme biti premrzel, kakor tudi- ne pregorak; biti mora tudi suh, posebno pa tlak, ker drugače se pokvarijo kopita. Lojtrenca ali jasli in korito ne smejo biti preveč na visokem, ker če je vse to preveč na visokem, se konju hrbet preveč zlekne. Pri mladih konjih je treba zelo paziti na čistočo. Žrebe naj se večkrat skrbno oštriglja, z vodo opere in dobro odgrne. Da se privadi žrebe vzdigavanju nog ali podkovanju, naj se mu večkrat noge privzdigne in po-tolče na podplat kopita s štrigljem ali kladivom. Ravna naj se ž njim vedno lepo. Mlade konje naj se izroči v obskrbovanje le zanesljivim osebam, ki nimajo navade tepsti ali dražiti jih, kajti žrebe se kmalu navadi grizti, brcati i. d. in če bi se ga hotelo odvaditi, treba je zato mnogo truda in potrpežljivosti. V tretjem letu starosti naj se žrebce loči od kobil. Ko je žrebe staro 21/, leti a!i ko je premenjalo zobe, naj se ga skuša privaditi na uzdo in opravo ter naj se vprega v voz z drugim starejšim konjem. Pri "urjenju. mladih konj v vožnji je glavna stvar lepo in potrpežljivo ravnanje, a paziti se mora tudi zelo na to, da se konja ne oplaši in če se je oplašil, naj se ga zlepa opozori, če se upire ali je štatljev, naj se mu taka slabost če je' mogoče takoj izbije iz glave. Ko dela, naj se mu da nekoliko več ovsa. Ko se ga misli ukrotiti, naj se mu krme ne odtegne, kajti to je napačno. Nastopi naj se raje takoj z ostrostjo, a vendar zlepa, kajti zgrda se tudi pri konju ne doseže ničesar. S petim letom konj doraste, konji težkih pasem celo poprej in takrat se ga rabi lahko za vsako delo. Žrebce naj se skopi, ko so stari 3 leta, izroči naj se pa skapljanje vselej le izurjeni osebi. Če pašnikov za konje ni, izredi se dobrega konja tudi v hlevu, gledati in skrbeti pa je, da se mlad konj veliko giblje na prostem, zato "se ga mora spustiti vsak dan na prosto, da se dodobra izprehodi in zleta. >Kmet«. Gospodarske. Sedaj osuaži vse orodje, ki ga ne rabiš in namazi ga dobro z vazelinom, da ne zarjavi. iVazelin ima to dobro, da ne postane žaltav in se vslepLtega. ne poloti železa, kakor katera druga tolšča. Stroje shrani na suhem. Žaganje in oblanje so malovredna 'naselji ker ne popijejo mnogo scalnice in se na gnojišču in- v zemlji zelo počasi razkrojuje in zemljo suše, zato jih ni priporočati za nastilj tam, kjer se rabi gnoj za suha zemljišča. Obskrbovanje konjskih kopit. Koiijerejčeva glavna skrb mora biti za kopita svojih konj, kajti kopita nosijo konjski život. Resničen je pregovor, da ima konj eno samo nogo, kajti če se ena pohabi, mu druge trič nič ne pomagajo. Da ostanejo kopita zdrava in da bo mogoče rabiti konja za delo, še ne zadostuje, da se mu if. v mladosti ista pravilno podrezujejo in da se ga vsakokrat pravilno podkuje, ampak je treba poskrbeti, da se jih tudi snaži, namaka in maže. Kadar se konj vrne z dela, omij mu noge, odstrani kamenčke, pesek in drugo, ki se. je slučajno vrinilo med podkve in kopita, kajti drugače tišči to na rog in podplat, napravijo se otiske in posledice tega je vnetje i. t. d. in če je tvar taka, da tudi sama gnije, povzroči gnitje strele in kopita. V nobenem konjskem hlevu bi ne smel manjkati čistilec za kopita ali kaveljčasto železce, ki se rabi za tako čiščenje. Osnaži konju kopito vsaj enkrat na dan skrbno, s tem odstraniš marsikaj, kar bi zamoglo nogi škodovati in preprečiš marsikatero bolezen kopit in če se je zabodel vani žebelj, rešiš konja celo smrti. Nato pomoči ščet v vodi in odgrni kopito dobro. Ko je konj enkrat podkovan, se kopito ne dotika več vlažnih tal in posebno sprednja kopita, ki so navadno na suhem, se usuše, postanejo krhka in se krčijo, vslud česar rog razpoka in posledica je, da se kopito odlušči, strela se krči in konj prične šepati. Da bodo kopita primerno vlažna, omij jih vsak dan z vodo ali deni konja v stajo, kamor si natrosil po tleh precej na debelo molerega žaganja ali ilovice ali pa omotsj mu nad kopitom krog noge mokro cunjo, katero privezi s lamnatim pa?om, nikar pa ne z vrvico: cunjo polii večkrat z vodo. Močiti smeš pa le suha kopita mokra in mehka pusti na miru z vodo. Zadnja kopita, ki so vedno bolj na vlažnem kakor sprednja, postanejo celo premehka, štela gnije i. t. d, zato skrbi, da bo stal konj tudi z zadnjimi nogami bolj na suhem in ne na gnoju in v scalnici. Da ostanejov kopita zdrava, pripomore rmiogo tudi mazanje kopit. Če rog pravilno in večkrat namažeš s pravim mazilom, bo rog voljan, se ne razsuši, pa tudi mokrota ne more vanj. Za mazanje suhih kopit je dobro olje ali pa mast. Ž njo namazi kopita vsaj dvakrat ali še bolje večkrat na teden prav dobro, pa ne samo doljni del, ampak še posebno gornji del kopita; ta del mora biti z mastjo do dobrega napojen. N.kar ne maži kopit z leščilom za čevlje ali z mazili, v katerih so saje, ker to kopito suši. Če so kopita že sama na sebi premehka in prhka, kakršna imajo navadno konji, ki stoje z nogami preveč na mokrem ali ki delajo v mokri zemlji in na blatni cesti i. t. d., maži kop'ta z drugo mastjo. Vzemi namreč enake dele voska, gostega terpentina, presičje masti in dolij k temu 3 dele lanenega olja. Če rog ali kopito slabo raste, vribaj konju v krono kopita ali v dlako nad kopitom (nikar na kopito!) nekoliko lorber-jevega olja. To ponovi vsaki 2. ali 3. dan. Ko pripelješ konja h kovaču, da ga podkuje ne dopusti, da bi pod-kov kar z žeblji vred odtrgal, ker se s takim odtrfava-njem podkove odtržejo lahko tudi koščeld roga in se kopito poškoduje ali pa ostanejo v kopitu koščeki žebljev, ki ovirajo poznejo zabivanje žebljev. Cc zadene zabiti žebelj na tak košček, pride prezgodaj skoziijto-pito in le malo drži ali ga celo odkrhue, se pa tudi lahko zasukne navznotraj in gre v podnohtnico ali konja se »zakuje«. Zahtevaj, da kovač- vse žeblje poprej docela potegne iz kopita in tako loči podkev. Ne dopusti, da bi kovač kopita, ki niso odveč razraščena, na krajeh močno odščipaval ali pilil. Ne dovoli mu pribiti prevročih podkev, ker tada podkev, ker tada podkev rog usuši in pokvari. Pazi da bo podkev, ki jo pribija, gladko sklepana in izkovana tako, da se kopitu popolnoma prilega. Zahtevaj, da izdela podkev po kopitu, a ne kopito po podkvi I Ce podkev poči ali se zrahlja, pelji konja takoj h kovaču, da ga grekuje, če pa kovača ni v bližini, odtrži mu jo sam takoj, ker drugače se kopito, ki ima tako podkev, pokvari t. j. odlcrhne se ali pa se zabode kak zrahljani "'■Žebelj v podnolrtnico, kar je še hujše. Pusti prekovati konja vsaj vsakih 6 tednov; če se podkev tudi trdno drži, nič ne de, rog se mora obrezati, ker drugače trpi kopito in ž njim vred tudi konj. D. Kompost ali mešanico premetaj, kakor hitro prične zmrzovati, ker vsled rahlosti jo mraz prešini mrčes v njej pozebe, zrahljana mešanica pa tudi rai hitreje. Listnica uredništva in upi vništva. A. K. Kalapos: Denar sprejeli, hvalal — Pen Anton: Dopise se sprejema brezplačno, ako so prin Novak T. štev. 30718: Z dne 3 1. 1906 vposl K 1-50 se je naročnina od 1. 7. 1907 do 31. 12. lj plačala. Naše pismo je torej pravilno. — Stražckj grada: Plačano do 1. 5. 1909. — Jos. MaršiJ, 12345: Naročnina ni plačana od 1. 6. 1907. Naro se mora naprej plačati, kar bi morali pač že Pismo pravilno. — Joh. Rakllša 30142: Naročiru plačana od 1. 9. 1906. Od leta 1907 sem košta list j na leto, ker izhaja tedensko. Pismo pravilno. — Iloil G. Maria Rast: Lepa hvala za vposlane znamk Kohne, Laporje : Plačano do 1. 5. 1909. Lepa lin Za koledar pošljite denar naprej ker je povzetje j drago I — Vsi odjemalci, ki so naročili koledar I poštnem povzetju, naj raje denar naprej plačajo, kei drugače drago poštno povzetje plačati morali. Tran Pp. Zg. Pulskava: Plačano do 1. 9. 1903. Naročnin plačati naprej, torej pismo pravilno. Loterijske številke. Gradec, dne 28. novembra: 31, 47, 26, 55, Trst, dne 21. novembra: 26, 1, 28, 6, i';i P' losi v V. M MG (iti v največji izberi ae dobi najceneje pri trgovina s papirjem v Ptuju. • Naprej-prodajalci dobijo 100 komadov ; K 3•- do K 6-. Pekovski učenec se takoj sprejme pri p. Fran/. Oobaj, Judcnburg '/.%. Štajersko. Plačilni pogoji po sporazum- ljenju. 78* Pohištva! v veliki zalogi, kakor tudi matrace, diva ni, otročje postelje, ptisMjie vloge, pod- Zglavuike itd. itd. po najnižji ceni, tudi na obroke, priporoča P. Srebre v Maribora, TegeUhoffova cesta 23 642 Kupil sem 4.000 ur-budilnf od falitne firme ; preje K k-zdaj K 240 komad s 3 leU garancijo: I'oslje pt/"* plačilu (tudi marke) Max Bohael Dunaj IV. Margaretenstrasse' Štev. 27/27. 752 XXXXXKKXX Okrajna šparkasa Rogatec je znižala obrestno mero za posojila z dne 1. januarjem 1909 tako le: za. hipotečna posojila ... od 6°jo na 5VI0 „ posojila na menice (Wechsel) od 7°|o na 6°|o „ posojila na osebni kredit . . . na 5'[2°[o Vloge se obrestujejo s 4!|20|o Obresti se pripišejo hranilnim vlogam vsakega pol leta in se od tedaj ednako kapitalu takoj obrestujejo. Rentni davek plača šparkasa sama, brez da bi kaj kapitalu vložnikov odtegnila. Zaradi dela ob zaključku leta bode šparkasa za promet strank od 18. decembra 1908 do 6. januarja 1909 zaprta. Okrajna šparkasa Rogatec 17. novembra 1908. 7»t Ravnateljstvo. 85 — 7 — Sine in azpad miaut iz mesta Ptuja z nekaj oralov zem- _ča se takoj proda. Vpraša se pri npravnistvu teea lista. 796 Oženj eni majer srna ^["Sb 15 do 25 glav goveje živine, katerega žena igrSKinorala 4 do 8 svinj in kuhinjo za 3 hlapce PraJlneoženjone) oskrbeti, se sprejme. — Plača 1K na mesec, stanovanje in hrana. Nastop ininoij prosinca 1901». Ponudi naj se v graščini Neu- 1. C": I '05,el' l10^'1 ^v. fetei" v Savinski dolini. Več 31^ moči se primerno plača. '793 Hiša « gospodarskim •aim «=» « ** . pre- poslopjem P° iepim vrtom in travnikom v vetjem trgu na spod. Sta-" D-; jerskem, kjer je tudi trgovina z lesom zelo razvita. V hiši ue* se nahaja že stara, dobro obiskana gostilna, kakor tudi a )e ttgovina mešanega blaga, se takoj z vsem blagom in opravo vred, po ceni in pod zelo ugodnimi pogoji proda. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo tega lista pod št. «28.. 797 IS. 44, Lepo posestvo - i", gornji Hajdini blizu cerkve in mesta Ptuja. Posestvo obstoji iz lepega sadnega vrta, 17 oralov (3 oralov gozda, 12 njiv, 2 travnik) hiša in »dani hlev, veliko prostora za slamo in vozove. fiena 12000 K, proda Tomaž Klasinc, Hajdina 27. '98 5*r C e po zahtevi vsakomur zastonj in poštnine prosto pošlje. 626 SINGER 0§t& SINGER ))DU TpJrifeva mašine najnovejša in t flj&ŽŽf fltt9£§ naših mašina. , IfM p^P prodajalnah. Singer Co., akc, dr. šivalnih strojev Ptuj, Hauptplatz 1. 772 Meščanska parna žaga. Na Reven lentnem trge (Lendelatz) v Ptej* »mvM klalnice in »linairako kite poatavljeaa jo nova parna tega vsakemu V porabo. Trnkoma m le« blodi, itd. po aaktevi takoj natega. Yiakdo pa ime tudi sam oblati, Trtati m apahati i. t. d. h pred osleparjenjem! Opozarjam cenjene čitateljc tega lista, da posnemajo tujci v zadnjem času zopet moje inzerate ter da prodajajo navadne plebnatc ure, ki se jili dobi povsod po K 3—. kot prave „xelezafakr RuskopP1. Prave »železniške Roskopf-ur«, katere prodajam že mnogo let v polno tadavoljnost c. k. državnih železnic, se dobijo le z z^orajšno varstveno marko po mnji firmi in so vsa druga naznanila navadne sleparije. Moja originalna ..železniška KoskflpP koSta brez sekundnega kazalca K 7"—, s sekundnim kazalcem K 8—. 8 leta garancija. Se pošlje po povzetju Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrassa 27/27 nrar, sodn. zapri«, eenilnik in strokovnjak Katalog s 5000 slikami zastonj in Stnine prosto. I Pozor! Pozor! Cttaj! Pakraške želodčne tt^SK»^ kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodca in črevih, — osobito so priporočajo — pri zaprtju in nerednem od-. vajanju — pehanju, —i kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetja ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da le naroča naravnost od: n ■ •■»■« P. J um Se ca, »78 lekarnarja v Pakracu at. 200 (Slavonija. Lancaster od K 26—, flobert-puške od p K 850, pištole od K 2, samokresi g| od 5'—. Popravljanje po ceni. 587 0 B| === Cenik s slikami franko. = NJ F. Dušek., Opočno št. 104 na državni železnici, Češko. Tovarna za poljedelske stroje C. Prosch-a v Celovca priporoča izboljšane vitale (Gi.pe.1) mlaiilnico z najnovejšimi tečaji (lagerji) laliko tekoče. Dalje stroje za re/a-nico delati, trijerje in mline za šrot. 782 Kupcu se postavi vsak stroj na njegovo zelezn-čno postajo vo-znine prosto. Prodaja se tudi rut obroke, ceniki se pošiljajo po-7oo stnine prosto in zastonj. Lastna zaloga v Mariboru v Viktringhof ulici. T ptujskem mestnem soparnem kopališču if dobijo odsihmal kopeie s hlaponom po »lede-Sfk jako anitenih cenah. Vsak navaden dan sfe I uri poptldan in vsake nedeljo in vtak praznik ■e V.H uri predpildan za 60 vin. (30 krajcarjev.) ** Veaetvi ptujskega mestnega kepaliiča (Fettasaf BadeanstaltV Pri letošnii dri&inii Gospodska ulica št. 11. — Herrengasse Nr. 11. se zamorc sledili le pri dobrem nakupu. Pokrijte torej svojo potrebo na perilu za postelj in telo, na oblekah za ffnspode, dame in etroke, na potrebščinah za neveste samo direktno pri fatri-Kantu- I'iSite nam in pošljemo vam zastonj in poštnine prosto naš najnovejši krasno ilustrovani umetno tiskani cenik. Iz njega priporočamo posebno: 44 vinarjev OstaUkl (feSti) ** w,nariBW pri metra i,rBZ napa|i pri metra 6—12 m dolgi pi izvolitvi v lodnu, barhentu za obleke, flanelu za arfljce, stolih za zimsko obleko, cajg za postelj, oksford, plavi druk, pikč, stolih za bluze, cajg za predpasnike, antlje, vse garantirano cisto-burvno. Manjši resti 1—3 m dolgi gorajsnega blaga pri metru 2c po 40 vinarjev. Žeiske trikotne srajce zelo gorke......od K 230 naprej Žeiske trikotne hlače, mehke za zimo . . . . od K 1-70 „ Moike trikotne srajee z ovratnikom ali brez . od K 2— „ Mni mantclji za dečke za 6— 14 letne . . . od K 650 „ Molki lodni mantelji za vsako velikost.... od K 11-40 „ Žemka zgornja krila, najboljši Suit.....od K 5-50 „ Dokre težke dekne za konje, krijejo celega konja od K 3— „ in mnogo druzega. Pišite po katalog na 683 Gebr. Reichart, fabrikanti Dornbirn 20, Vorarlberg f-Palni/r*. i* Jkmeriko y/aU'rt xc/i/v i^vbra. po cem' in xw7iesl/ivtypotova/i na/se ol>rne/t? v .S)'ul'//tiffclvdvors/ce u/ice2&. -"S&a/wvrs/iutO*y'asniUi ti žgano, olje, riž, sladkor, čaj, rum, vonjave, petrolej, milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko blago; nadalje priporoča raznesiini smodnik, črni in rujavi smodnik za lovce, posebno fini. lovski smodnik v škatlah, drobni svinec, kapice, patrone za puške in revolverje itd. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, kajnita 40%-BO kalijevo sol za gnojenje travnikov, njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenckislega amonjaka in superfosfata za gnojenje vinogradov. ^——— Postrežba jako urna in solidna. ■ Vzdržanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter oostranjenju neprijetnega za-1 masenja (Stuhiverstopf.-.ng.. Dobro, iz zdravilnih ze-f lenjav pripravljeno, apetit in preba\ Ijenju, pospešujte sK stvo, ki odstrani znane posledice i ezinernosti, nrpafsel jate, prehlajenje, zamaSenje, sestava preobilne kisline i »Sodbrennen". napenjapje itd. in krčue hoiečine odsti "" zmanjša dr. nosa balsam za želodeo iz apoteke B. Fragner v Pragi. Vsi deli zavitka nosijo po- 3 varilo! starko. stavno deponiraš*- varstveno z zvonovi kakor v stolpu I-a kvaliteta, 3 oteži, bije cele in polovične ure, budi z močno glavnim stol-povim zvonom, cifemica ki sveti po noči, lepo polirano okvirje, meri 30 cm. 3 leta garancija. Pošiljatev po povzetju. Max Bolmel, Dunaj IV. Margaretenatrasse 27/27. Katalog s 6000 slikami zastonj in poštnine prosto. 690 Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, t. kr. dvorni liferant „ium schwerzen Adlor" PRAGA, Kleinaeite 203 kot Nuaiu gflf Postna pošiljatev vsak dan. "Vbu 1 eels steklenica 2 K, V, stekl 1 K. Po pošli proti napi BB-gOuSiltaivi K 1-50 se 1 malo steklenim:, K 2-80 • T| pa l" veliko steklenico, K 4-70 2 v.:liki, K »■— I NkP I * velike, K 22— 14 velikih steklenic franko % I vseh staciouov Avstro-Ogrske p- silji. Depoti I I | v arnt'-sxh sv-trijssih Ceno perje za postelj ena kila sivega, slišanega K 2-—, na pol belega K 2-80, j K 4"—, prima mehke K o'—, visoko prima, najboljša vrsta K peresje (daunen) sivo K 6—, belo K 10"—, od 5 kil naprej frj Gotove postelje iz lesnega, rdeče, plavc, rumeno ali belega inleta (Nanking), I tuhna, velikost 170X1'6 cm. z 2 glavnima bklzinoma, 80X851 dobro napolnjene, z novim, sivim, čistim, krepkim in trajnim jem K 16—. Napol-daune K 20—, daune K 24—, tuhna K 12—, 14—, 16—, glavne blazine K 8—, 250, 4-, posl povzetju, zavoj gratis, od K 10-— naprej franko Max Berger, Desehenitz št. 229, BOhmerwald. i Kar ne dopade, denar nazaj ali izmenjava. Cenik zastonj in fruj Napak je misliti, da se „dobra kava" pripravlja le iz ..samHi kavinih zrnc", nikakor — kajti dober pridatek pOVlKSa kavino moč, njeno barvo & njen okus. — To je resnično; prepričajte se blagovoljno s poskusom pristnega ••l^ranckovega" pridatka za kavo. Štiri polne dni v Rimu z vožnjo tja in nazaj za 120 kron Podpisani biro priredi OTT* vožnjo v Rim, "3MB 0d Gradca dne 2. januarja 1909 1.45 zjutraj. Odhud od Rima dne 7. januarja 1909 zjutraj. Prihod v Rini dne 3. januarja 1909 zjutraj. Prihid v Gradcit dne 8. januarja 1909 popoldr.e. Polna eskrna In lodslvo v Rliru. — Vcinja Giadec- Rim in razsj k«8ta v I. razredu K 320-—, v II razredu K 220'—, v III. razredu K 130'— Naznanila in prospi-kt pri podpisanem biro S. Schwarz, Gradec, Anncnstrasse 61. — Vožnja samo v brzovlakih Vožnja z 1 dnevnim prestankom v Klorenci in Benetkah kosta 130 kron več. — Naplaček 10 kron, oslanek v obrokili vsaki teden 10 kron; zadnji obrok se plača pred nastopom potovanja. Vsa plačila na Union hank in Graz, Bisrmirkpl. I. Konto: S. Schwarz, biro za potovanja Gradec, potovanje v Rim.* Stirl polni dnevi v Rimo, I dan v Florencu, I v Benetkah, tja in nazaj 160 K. Konso naznanil 26. decembra |908. 793. Sfranilnica (Sparkassa) Čekovnemu računu št. 808051| pri c. kr. poš-tno-hranilničnemj uradu. Mestni de-[narni zavod. priporoča se glede vsa- Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s Strankami ob delavnikih od 112 ure. kega med. hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, islotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občenje z avst. ogersKo Danko. Ravnateljstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanfee v Ptuju. 1