ŠTEVILKA
I H O XIVII, i JULIJ 2015 CENA l.GOEUR
BREZPLAČNO
Oran zada 1,5 I
Od 3. do 8. julija 2015
obiščite EUROSPIN
IIU POSKUSITE lUAŠE IZDELKE
Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega borta pri blagajni, prejmete
BREZPLAČNO
Oranžado 1,5 I
B<ni volja ufl» cd 1 do S. julija 201S 11 tamn ptt -"ifrc' bczpbien Izdelek Bor. se Hf n^tn^ci n iiiup sc lafta m^tmi ^lln 1 t»fl.	boni U Ornilialff
^ W fesMo na ¿jlogi v ;gv<-m
Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPIN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331

Oglasi
Javni razpis
za sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva za leto 2015 v občini Rečica ob Savinji
Besedilo razpisa in prijavni obrazci so vlagateljem na voljo od dneva te objave, na naslovu: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji in na spletni strani občine: http://www.ob-cina-recica.si. Razpis je objavljen tudi na občinski oglasni deski.
Zadnji rok za oddajo vlog je 31. julij 2015,
I
2	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Bo več šolarjev brezplačno kosilo 1. septembra ali šele naslednje leto?..............4
Rečica ob Savinji:
Festival nevladnih organizacij in
civilne družbe Savinjske regije...........................5
BSH Hišni aparati Nazarje:
Letos 70 novih zaposlitev, načrtujejo nadaljnje zaposlovanje........................................6
Občinam še manj denarja:
Za drugo polletje predlagana
nižja povprečnina.................................................6
Občina Gornji Grad:
Prejemniki priznanj s svojim delom zaznamovali življenje v občini..........................7
Tretja stran
Strojni krožek Savinjska dolina:
Prikaz uporabe kmetijskih strojev...................8
PGD Grušovlje:
Devet desetletij izpolnjenega zaupanja...... 11
20. Pesem pomladi v Bočni:
110 let organiziranega petja...........................12
Petletnica Rečiških pobov:
Pripravili bogat glasbeni program................17
Izjema, ki potrjuje pravilo
V	slovenskem parlamentu se redkokdaj zgodi, da bi bil kakšen predlog sprejet soglasno. Praviloma je tako, da če nekaj predlaga koalicija, ji nasprotuje opozicija, če pa nekaj predlaga slednja, ji nasprotujejo vladne stranke. No, pred nedavnim smo bili priča izjemi, ko so poslanci državnega zbora v prvem branju soglasno potrdili višji cenzus za brezplačna kosila v osnovnih šolah.
Predlog spremembe zakona sta vložili opozicijski stranki Združena levica in Zavezništvo Alenke Bratušek, predlog pa je sicer nastal v društvu Petka za nasmeh, kjer upajo, da bo končna odločitev o šolski prehrani sprejeta čim prej in da bo sprememba cenzusa veljala že z novim šolskim letom. Karkoli drugega bi bilo po njihovem mnenju nedopustno zavlačevanje.
Kdo pa sploh je društvo Petka za nasmeh? Predsednik društva Milan Jakopovič: »Društvo Petka za nasmeh je nastalo, ker sem se kot posameznik spraševal, kaj lahko storim, da bi bilo čim manj žalostnih zgodb. Ideja je bila že na začetku postavljena tako, da lahko z nekim majhnim vložkom pomagamo. Našo pomoč dobi neposredno otrok, nihče drug je ne more izkoristiti, saj mu prek šole zagotovimo topel obrok.
V	24 urah se nas je nabralo zadosti, da smo lahko suvereno obljubili, da bomo lahko pomagali plačati šolske stroške otroku skozi celotno šolsko leto. Sistem je tak, da vsak prispeva pet evrov mesečno in iz teh »petk« mi sestavimo skupino na podlagi cene šolskega kosila. Šole nam pošljejo položnico in mi jo plačamo.
Zadeva se je širila prek spletnih omrežij, pozneje smo ustanovili društvo, da smo lahko tran-sparentno poslovali. Prvo leto smo imeli na koncu šolskega leta 42 otrok, sodelovali smo z vedno več šolami, danes pokrivamo stroške 83 otrok, od prehrane do plačevanja šol v naravi. Ko otroka prevzamemo, se s pogodbo zavežemo, da bomo krili njegove celotne stroške. Večini skušamo zagotoviti tudi delovne zvezke za prihodnje šolsko leto.«
Humana poteza, se strinjate? Res je, toda dokler bo v naši družbeni ureditvi obstajala potreba za tovrstnimi humanitarnimi aktivnostmi, s to ureditvijo ne moremo biti zadovoljni. Obratno. Takšni primeri kar kričijo po potrebnih spremembah, ampak veste kaj? V tako obsežnem državnem aparatu, kot ga imamo, je zagotovo nekdo plačan za to, da spremlja stanje, denimo, na področju osnovnošolske prehrane in poroča o spremembah, ki se dogajajo. Ta »nekdo« svojega dela očitno ni opravil. Pa bo za to tudi odgovarjal? Bojim se, da ne in da bomo še naprej odpravljali posledice problemov, namesto da bi se ukvarjali z njihovimi vzroki.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 27, 3. julij 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015
3
Tema tedna
OBETA SE ZVIŠANJE CENZUSA PRI SUBVENCIONIRANJU OSNOVNOSOLSKEGA KOSILA
Bo več šolarjev brezplačno kosilo 1. septembra ali šele naslednje leto?
Konec junija so poslanci v prvem branju soglasno potrdili višji cenzus za brezplačna kosila. Cenzus trenutno znaša 18 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka na člana družine v lanskem letu, društvu Petka za nasmeh pa je s sprožitvijo peticije za zvišanje cenzusa in s podporo strank, ki so nato predlog vložile v obravnavo, uspelo le-tega zvišati na 36 odstotkov. S tem bodo osnovnošolci iz socialno ogroženih družin imeli na voljo poleg malice tudi brezplačen kakovosten topel obrok. V društvu Petka za nasmeh upajo, da vlada s sprejemom ne bo zavlačevala in bo odločitev o šolski prehrani sprejeta čim prej, torej letošnjega septembra in ne šele naslednje leto.
TRENUTNA MEJA ZA UPRAVIČENOST DO BREZPLAČNEGA KOSILA ABSURDNO NIZKA
Sedanji cenzus za šolska kosila znaša 18 odstotkov, kar v praksi pomeni, da otrok matere samohranilke, ki mesečno zasluži več kot 358 eurov, pravice do brezplačnega kosila nima. Trenutno je torej meja za brezplačno kosilo 180 evrov dohodka na družinskega člana, kar je po mnenju predstavnikov društva Petka nedopustno. Po njihovih podatkih namreč kar 30.000
osnovnošolcev živi v družinah, ki na mesec na družinskega člana prejmejo manj kot 360 evrov, a niso upravičeni do brezplačnega kosila. Poslanci so tako v prvem branju soglasno podprli predlog za spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in s tem zagotovili brezplačno kosilo dodatnim 28.000 otrokom. Skupaj bi bilo po uvedbi spremembe zakona upravičencev nekaj manj kot 45.000. Predlog spremembe zakona so na pobudo društva Petka za nasmeh v državni zbor vložili v
Združeni levici in Zavezništvu Alenke Bratušek.
DO SPREMEMBE ZAKONA NA POBUDO DRUŠTVA PETKA ZA NASMEH
prepričani, da vlada ne bi smela zavlačevati s sprejemom prenovljenega zakona, otrokom bi moral biti zvišan cenzus omogočen že s 1. septembrom. Vendar pa je bilo v razpravi poslancev raz-
V društvu Petka za nasmeh so brati zaskrbljenost vlade, da bi za
Vesna Lešnik, ravnateljica OŠ Nazarje:
»Zavedamo se, da je finančno stanje v mnogih družinah kritično, kar je tudi vzrok, da zadnjih nekaj let izvajamo projekt brezplačne šole, s katerim vsem učencem naše šole zagotavljamo brezplačno udeležbo pri vseh aktivnostih, ki jih organiziramo. Zato povišanje cenzusa za subvencionirana kosila pozdravljamo.« (Foto: MŠ)
Andreja Hramec, ravnateljica OŠ Mozirje:
»Povečanje števila kosil zaradi nove zakonodaje nam ne predstavlja nikakršne ovire. Na potrebo po spremembi zakonodaje na tem področju smo že dolgo opozarjali, zato nas sprememba cenzusa veseli.«
(Foto: ML)
Rajko Pintar, ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji:
»Povečanje števila kosil ne bi predstavljalo za našo šolo nikakršnega problema. Bili bi ga samo veseli.«
(Foto: ML)
(Foto: MS)
Peter Podgoršek, ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji:
»Na OŠ Rečica ob Savinji morebitno zvišanje števila dnevnih obrokov ne pomeni nobene posebne dodatne obremenitve. Šola že sedaj pripravlja kosila tudi za zunanje abonente. Šolska kuhinja mnogokrat pripravi obroke tudi za različne zunanje prireditve, kjer število pripravljenih obrokov večkrat tudi za polovico presega število učencev na naši šoli. Zvišanje cenzusa subvencioniranja osebno torej pozdravljam.«
Lilijana Bele, ravnateljica OŠ Gornji Grad:
»Glede na to, da imamo za malico, kjer je prag upravičenosti 43 odstotkov, subvencije za kar 160 učencev (od skupno 197), je torej videti, da je socialno stanje v naši občini zaskrbljujoče, čeprav nam pogled na upravičence včasih pokaže povsem drugačno sliko. Še vedno niso vsi »tisti pravi« upravičeni do subvencije oziroma tisti, ki so, le-te ne dobijo. Večna težava in večne dileme! Ukrep te vrste je sicer za pozdraviti, če res rešuje družinske težave in je dober za otroke. Pa se v praksi pojavi tudi, da upravičenec brezplačnega kosila sploh ne je ali zelo neprimerno ravna s hrano, ki jo prejme, zato bi morali več delati tudi na primernem odnosu do podarjenega.«
(Foto: SS)
4	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Tema tedna, Aktualno
osnovne šole več subvencioniranih kosil organizacijsko predstavljalo problem, poleg tega je razprava razkrila nestrinjanja, kako se lotiti ureditve šolske prehrane. A v društvu Petka menijo, da bo sistem šolske prehrane prenesel pričakovana povečanja in, da so tovrstne skrbi le zavlačevanja vlade glede povečanja cenzusa.
Njihova ideja za peticijo je dozorela marca, odziv jih je presenetil, saj so v dobrem mesecu zbrali 15.000 podpisov. Naslednji korak je bil, da skušajo pridobiti poslansko skupino, ki bi prisluhnila njihovi pobudi. Naleteli so na razumevanje poslanskih skupin ZL in ZaAB. Predlog so sicer poslali na vse vladne stranke, vendar od nobene niso prejeli niti vljudnostnega odgovora.
ZA KOSILA BO POSKRBLJENO TUDI NA ZGORNJESAVINJSKIH ŠOLAH
Zaradi trenutno zelo nizkega cenzusa, število učencev, ki v naši dolini prejemajo brezplačno kosilo, sploh ni visoko. V minulem šolskem letu je pristojno ministrslvo OŠ Mozirje zagotavljalo sredstva za subvencijo kosil za 39 učencev, na OŠ Ljubno ob Savinji 21 učencem, v Nazarjah je bilo teh učencev 18, kar predstavlja okoli osem odstotkov vseh, v Gornjem Gradu pa 27.
Pričakovano v zgornjesavinj-skih osnovnih šolah večinoma niso zaskrbljeni glede zvišanja cenzusa. Nekoliko previdnosti je vendarle na mestu, menita ravnateljici Vesna Lešnik iz OŠ Nazarje in Lilija-
na Bele iz OŠ Gornji Grad. Kot pravi Lešnikova, povečanje števila kosil za nadaljnjih 20 obrokov ne bi smelo povzročati prevelikih skrbi, »v kolikor pa bi bilo povišanje števila kosil precej večje, bo obstoječi kader seveda dodatno obremenjen, zaposlovanje novega kadra pa bi pomenilo zvišanje cene kosil. Pri tem nas še vedno zavezujejo predpisi o zmanjševanju števila zaposlenih za en odstotek letno, zato bi to lahko pomenilo dodatne težave.«
Da je ukrep načeloma izvedljiv, če so le njegovi pobudniki domislili vse vplive njegovega izvajanja, se strinja tudi Beletova. A jo skrbi, da »temu vse prevečkrat v slovenski praksi ni tako. V tem primeru gre za možno povečanje števila zaposlenih, kar ni v skladu z usmeritvami za javni sektor, pa šole to smo. Gre za potrebo po večjih sredstvih države za plačila šolam, saj le-te ne morejo delati več uslug za isti denar.«
Tatiana Golob
Ko bo zakon, ki ureja subvencioniranje šolskih kosil, stopil v veljavo, staršem na pristojni center za socialno delo ne bo potrebno vlagati nobene vloge za subvencioniranje. Šole namreč potrebne podatke o upravičenosti pridobijo iz sistema na osnovi ugotovljenega dohodka iz odločbe o otroškem dodatku.
FESTIVAL NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN CIVILNE DRUŽBE SAVINJSKE REGIJE NA RECICI OB SAVINJI
Kako ustvariti pogoje za pozitivne spremembe
Na dan državnosti so v Medgen borzi na Rečici ob Savinji odprli 1. Festival nevladnih organizacij in civilne družbe Savinjske regije (NVO
cialne inovacije, ki omogočajo, da bosta človek in delo spet postala gonilna sila razvojnega procesa,« je med drugim dejal Prislan.
Pozdravne besede je prisotnim namenil Srečko Prislan, vodja projekta in predsednik Sveta za razvoj NVO SR (desno), odprtje festivala pa je pripadlo državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade Tadeju Slapniku.
SR). Udeležence je pozdravil Srečko Prislan, vodja projekta in predsednik sveta za razvoj NVO SR, ter povedal, da v naši dolini deluje več kot 240 različnih nevladnih organizacij, v katerih je veliko človeškega potenciala, ki lahko pripomore k spremembam v dolini na področju združevanja in k realizaciji različnih idej.
»Festival je praktičen primer, kako je mogoče ustvarjati pogoje za pozitivne spremembe v korist vseh. Te pa ne prinaša obstoječi družbeni sistem, politične stranke ali oblastne strukture, temveč le so-
želim, da v okviru festivala izmenjate veliko izkušenj, se povezujete in se tako pripravljate za prihodnost,« je dejal Slapnik.
V uradnem delu dogodka so udeleženci prisluhnili delavnici e-pravnik. V njej je direktor Zavoda Ipak in Stičišča NVO RS iz Velenja dr. Stanko Blatnik predstavil, kako
je mogoče s pomočjo spletne aplikacije ustanoviti društvo ali kako drugo organizacijo civilne družbe.
V popoldanskem času so se udeleženci družili v Varpoljah ob športnih igrah: malem nogometu, balinanju, košarki in odbojki na mivki ter na pikniku.
Marija Šukalo
Slavnostno odprtje dogodka je pripadlo državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade Tadeju Slapniku, ki je med drugim zadolžen, da spremlja razvoj različnih pobud s področja podjetništva mladih in drugih ranljivih družbenih skupin. Slapnik je poudaril, da je zelo pomembno povezovanje posameznikov, civilne družbe in nevladnih organizacij že na lokalnem in regionalnem nivoju. Slednje pripomore k iskanju odgovorov na izzive današnjega časa in ustvarjanju novih delovnih mest. »Pozdravljam vaše dosedanje delo in vam
Hiter vpogled v podatke o priznanih pravicah iz javnih sredstev
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pred kratkim na svoji spletni strani emddsz.gov.si objavilo novo aplikacijo, ki omogoča vpogled v podatke o pravicah iz javnih sredstev. Starši in drugi upravičenci pogosto prezgodaj ali po nepotrebnem vlagajo vlogo za določeno pravico iz javnih sredstev. In tudi nasprotno, pogosto pozabijo na pravočasno oddajo vloge, ko se jim pravica izteče in s tem začasno ostanejo brez priliva iz te pravice. Da bi se tem nezgodam izognili, je sedaj na uradni spletni strani ministrstva objavljena vstopna točka, kjer lahko vsak preveri, kdaj mu poteče ka-
terakoli od pravic iz javnih sredstev.
Vpogled v podatke o priznanih pravicah iz javnih sredstev je možen na podlagi EMŠO in davčne številke upravičenca, najprej pa je potrebno opraviti registracijo. Za uspešno poizvedbo upravičenec vpiše EMŠO in geslo, ki ga je izbral pri registraciji. S tem mu je omogočena informacija, kdaj se mu določena pravica izteče. S številčnejšo uporabo opisane aplikacije bo precej olajšano, in kar je še pomembneje, manj moteno delo zaposlenih na centrih za socialno delo, ki dnevno odgovarjajo na številne klice s poizvedovanjem o poteku priznanih pravic.
TG
5	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Gospodarstvo, Politika
BSH HIŠNI APARATI D.O.O. NAZARJE
Letos 70 novih zaposlitev, načrtujejo nadaljnje
zaposlovanje
Lansko leto so v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati zaključili uspešno, proizvedli so več kot sedem milijonov aparatov. Na področju zaposlovanja sledijo potrebam proizvodnih procesov glede na načrtovan obseg naročil in dogovorjenih projektov. Tako so letos zaposlili 70 novih sodelavcev. V kolikor bodo potrjena predvidena naročila, v drugi polovici leta načrtujejo dodatne zaposlitve.
NIŽJI DOBIČEK NA RAČUN SPREMENJENIH TRANSFERNIH CEN
Po pisanju časnika Dnevnik je družba BSH med stotimi največjimi podjetji v Sloveniji s celotnim prihodkom nekaj več kot 247 milijonov evrov na visokem dvajsetem mestu. Kljub temu je bil lansko leto v primerjavi z letom 2013 njihov dobiček precej nižji. Kot sporočajo iz BSH, je takšen rezultat »v največji meri odraz spremenjenih transfer-nih cen; 90 odstotkov proizvodnje podjetje v Nazarjah proda v okviru skupine BSH v druge države po transfernih cenah, metoda kalkulacije teh cen pa se je spremenila -znižala. Nemški BSH se je reforme lotil sistematično in v vseh državah
poenotil metodo kalkulacij trans-fernih cen.«
V letu 2014 je bila v primerjavi z letom poprej nižja tudi bruto dodana vrednost na zaposlenega. Ta je
stavlja več kot polovico obstoječe strukture, in termičnih aparatov za pripravo napitkov. Načrte za letos so prilagodili spremenjenim okoliščinam - predvsem ruski in ukra-
Konec leta 2014 je bilo v BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje skupaj zaposlenih 1.215 oseb. Letos so doslej zaposlili 70 novih sodelavcev.
(Fotodokumentacija: Marija Lebar) lani znašala 42 tisoč evrov, med jinski krizi. Načrtovane rezultate že
tem, ko je bila v letu poprej 65 tisoč evrov.
DOBRA PRODAJA NOVEJŠIH PROIZVODOV
Usmeritev podjetja bo tudi v letu 2015 ostala v proizvodnjo aparatov za pripravo hrane, ki pred-
presegajo, predvsem po zaslugi dobre prodaje novejših produktov z višjo dodano vrednostjo.
Novost so med drugim kavni aparati nove generacije - popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.6 in vgradni popolnoma avtomatski kavni aparat IC6. Omenjena apara-
ta sta bila deležna zlatega priznanja za inovacije Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice.
15 MILIJONOV ZA NALOŽBE
Letos bo nazarski BSH, kot v prejšnjih letih, v raziskave, razvoj in tovarno skupaj vložil 15 milijonov evrov. Pripravljajo tudi nekaj novosti: »BSH bo na sejmu IFA septembra 2015 predstavil veliko novosti, med njimi tudi novosti iz tovarne v Nazarjah,« pravijo v sporočilu in dodajajo, da skladno s politiko družbene odgovornosti Skupine BSH tudi v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje premišljeno izkoriščajo naravne vire in preverjajo ter zmanjšujejo vplive na okolje. V letu 2014 je podjetje zato prejelo nagrado okolju prijazno podjetje.
Njihova proizvodnja je sezonskega značaja, pri čemer tudi obseg zaposlovanja sledi dogovorjenemu obsegu naročil. Konec leta 2014 je bilo skupaj zaposlenih 1.215 oseb. Letos so doslej zaposlili 70 novih sodelavcev. Dodatne zaposlitve so predvidene v drugi polovici leta, če bodo naročila potrjena.
Marija Lebar
OBČINAM ŠE MANJ DENARJA
Za drugo polletje predlagana nižja
povprečnina
Na ministrstvu za finance so se v ponedeljek, 22. junija, sestali predstavniki vlade in slovenskih občin, da bi se dogovorili glede financiranja občin v letošnjem drugem polletju. Predlog ministrstva je, da bi občine dobile 514,22 evra na prebivalca, s čimer predstavniki občin niso zadovoljni.
Znano je, da so se pogajanja o povprečnini za letošnje leto zavlekla krepko v januar in pristala pri 525 evrih na prebivalca za prvo polovico leta 2015. Za drugo polovico je bilo s strani vlade napovedano znižanje te vsote, pa tudi nekateri sistemski ukrepi, ki bi občine razbremenili nalog in s tem pome-
nili znižanje stroškov.
Državna sekretarka Mateja Vraničar je povedala, da je bil v zvezi z nižanjem stroškov za občine narejen napredek, vendar manjši od pričakovanega. Zato predlagajo za drugo polovico leta povprečnino v višini 514,22 evra na prebivalca. Omenjeni sestanek je bil po njenem namenjen ugotovitvi, ali obstaja interes za sklenitev dogovora v obliki, kot so jo predlagali. Dodala je, da je potrebno vprašanje višine pov-prečnine razrešiti takoj, če naj bi državni zbor spremembo obravnaval še na zadnji predpočitniški seji v juliju.
Po besedah dr. Ivana Žagarja, predsednika Skupnosti občin Slovenije (SOS), je bilo sporno že znižanje povprečnine s 536 na 525 evrov v prvem polletju. Zato je predlagal, da naj sedaj znesek ostane enak kot v minulih šestih mesecih, zniža pa naj se, ko se bodo občinam znižali tudi stroški. Bojan Kon-tič, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, je opozoril, da mora biti pri procesu iskanja finančnih učinkov v ospredju znižanje stroškov v povprečju, stroški pa morajo biti nižji za večino občin in ne le za nekatere. Povedal je tudi, da podpira predlog SOS. Izkazalo se je namreč, da dosedanji način ni
ustrezen, saj se ministrstva v večini primerov ne odzivajo, kot bi se morala.
Mateja Vraničar je priznala, da analize učinkov iz naslova sprejetega ZUJF-a še nimajo. Povedala je, da bodo v naslednjih dneh preverili opozorila predstavljena na tokratnem sestanku, vendar ima vlada omejene možnosti za ohranitev višine povprečnine na zdajšnji ravni, vsekakor pa ji je v interesu sklenitev dogovora in nadaljevanje začetega dela na nižanju stroškov za občine. Dogovorili so se še za naslednji sestanek konec junija.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015
Iz občin
OBČINA GORNJI GRAD
Prejemniki priznanj s svojim delom zaznamovali
v« ■•	•	i h« •
življenje v občini
Zadnji petek v juniju je v okviru praznika gor-njegrajske občine potekala proslava s podelitvijo občinskih priznanj. Zlata grba občine sta prejela Alojzija Suhovršnik in družina Zavolovšek. Podeljena sta bila tudi dva grba občine, tri priznanja občine in Kocbekovi priznanji.
Občina Gornji Grad praznuje svoj praznik 30. junija, na dan, ko je leta 1928 kralj Aleksander kraju podelil naziv mesta. Gornji Grad letos tudi praznuje 875 let od ustanovitve benediktinskega samostana, ki je močno vplival na razvoj kraja in njegovo prepoznavnost. Za benediktinci so namreč v Gornji Grad prišli ljubljanski škofje, ki
so imeli v kraju letno rezidenco, zgradili pa so tudi po prostornini največjo katedralo v Sloveniji.
Župan Stanko Ogradi je v svojem govoru izpostavil nagrajence, katerih delo je zaznamovalo življenje v občini. Spomnil se je tudi na dni, ko se je pred 24-timi leti rodila in pod očaki Triglava zagledala svojo samostojnost slovenska dežela.
Povzel je projekte, ki jih je občini uspelo realizirati v zadnjem letu. Med temi so: ureditev dveh novih učilnic na podružnični šoli v Bočni in izgradnja mostu na lokalni cesti Sluga-Nova Šti-fta-Černevska rida. Uredili so okolico občinske stavbe s preplastitvijo ceste, kraj je bogatejši tu-
Prejemniki priznanj gornjegrajske občine v družbi župana Stanka Ogradija (v sredini). (Foto: ŠS)
OBČINA NAZARJE
Domačija v Vologu poslej varnejša
pred vodo
V Vologu sta izvajalsko podjetje Samo Ri-bežl s. p. in njegov podizvajalec v potoku Letošč zgradila nov oporni zid. Potok je ob naraslih vodah stalno ogrožal bližnje objekte, zlasti pa gospodarsko poslopje na domačiji Remic.
Nov oporni zid je dolg 15 metrov in visok 1,60 metra ter debeline 25 cm. V vodi je močno temeljen in dobro armiran z gradbeno mrežo. Investicijo je izvedla Občina Nazarje, saj ARSO, ki je pristojen za urejanje vodotokov, v tem času še ni imel izbranega koncesionarja in tudi še ni dobil od države planiranih 160.000 evrov, kolikor naj bi bilo letos namenjenih za redno vzdrževanje vodotokov na območju občine Nazarje.
Marija Lebar
Novi oporni zid bo izboljšal poplavno varnost v Vologu. (Foto: LM)
Nagrajenci občine Gornji Grad za leto 2015
ZLATI GRB OBČINE
sta prejeli Alojzija Suhovršnik, ki je s pro-stovoljstvom zaznamovala delo številnih organizacij v občini, najpomembnejšo sled pa pušča za sabo s svojim delovanjem v Kulturnem društvu Lojze Savinšek Nova Štifta, kjer mesto predsednice neutrudno opravlja že od leta 1999, in družina Zavolovšek za prisotnost na družbeno-gospodarskem področju, s katero se povečuje prepoznavnost občine Gornji Grad znotraj in zunaj meja Slovenije. Družina vodi uspešno družinsko podjetje GTC 902, ki je ključnega pomena za obstoj in razvoj gostinsko-turistične ponudbe v občini.
GRB OBČINE
sta prejela Marija Poličnik za dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo v krajevnem odboru Rdečega križa Nova Štifta in Jure So-vinšek za aktivno in predano delo v Športnem društvu Nova Štifta.
PRIZNANJA OBČINE
so prejeli Janez Pustoslemšek za pomemben doprinos k športnemu udejstvova-nju otrok in odraslih, Kulturno društvo Bočna
za 110 let delovanja in Društvo upokojencev Bočna za 30 let delovanja.
KOCBEKOVO PRIZNANJE
za devetletno prizadevno delo v šoli in najboljši učni uspeh sta prejeli Metka Vodušek in Aleksandra Ugovšek.
di za kar nekaj parkirišč. Preko poletja bodo na podružnični osnovni šoli Nova Štifta in na telovadnici gornjegrajske šole izvedli menjavo strešne kritine.
Praznovanje pa brez glasbe ne bi bilo popolno, zato sta himno uvodoma zapeli Katja in Nastja Stenšak, na odru pa so se zvrstili še nekateri učenci nazarske glasbene šole. Sestri Aja in Daša Urlep sta skupaj zaigrali dve skladbi na harfo in prečno flavto, na prečno flavto sta zaigrali tudi Klara Repenšek in Vita Purnat. Slednjo in Jasno Purnat na violini je na klavinovo spremljal Vojko Zavolovšek. Zaključek je pripadel Urhu Pečniku, ki je raztegnil meh harmonike.
ŠS
7	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Politika, Gospodarstvo, Organizacije
OBČINSKI ODBOR SDS REČICA OB SAVINJI
Predstavili delo odbora in stranke
Rečiški občinski odbor Slovenske demokratske stranke je 22. junija v Spodnji Rečici pripravil letno konferenco. O delu odbora je spregovoril predsednik Franci Šon. Povedal je, da se je udeležil številnih sej stranke na regijskem in državnem nivoju. V občinskem odboru stranke so bili zelo aktivni pri zbiranju podpisov Majniške deklaracije 2014 in pri zbiranju podpisov proti zapiranju arhivov Udbe.
Sredi lanskega aprila so gostili člane poslanske skupine stranke, ki je v rečiški občini obiskala nekatere podjetnike. Člani odbora so se udeležili pogovornega večera v Mozirju na temo zapiranja arhivov
Delo odbora je predstavil Franc Šon, aktivnosti stranke v državnem zboru pa poslanka Nada Brinovšek. (Foto: Marija Šukalo)
Udbe. Bili so tudi aktivni pri predstavljanju kandidatke na lanskih volitvah v državni zbor Nade Brinovšek v domači občini.
Rečiški občinski odbor SDS ima predstavnika tudi med svetniki, tako so prisluhnili Mariji Visočnik Melavc, ki je poročala o delu občinskega sveta. O dogajanju na državnem nivoju je spregovorila poslanka Nada Bri-novšek. Med drugim je predstavila aktivnosti pri spremembah na področju nujne medicinske pomoči, prizadevanja stranke glede zakona o fiskalnem pravilu. Povedala je tudi, da bo poletno srečanje privržencev stranke v Bovcu zadnji vikend v juliju.
Marija Šukalo
MOZIRJE
Veselo pred dnevom državnosti
ZDRUZENJE ZA MEDSOSEDSKO POMOČ -STROJNI KROŽEK SAVINJSKA DOLINA
Na predvečer dneva državnosti se je lepo število domačinov zbralo na košarkarskem igrišču, ob katerem je bil postavljen kres. Člani KD Jurij so poskrbeli za kulturni program, zbrane pa je nagovoril tudi župan Ivan Suhoveršnik.
Govornik se je ozrl na leta, ko je nastajala sedanja država, na slogo, ki je botrovala skupnim odločitvam, in ponos, ki je vel med ljudmi. Vse to je živo tudi še danes, čeprav v manjši meri, kot leta 1991, ko se je Slovenija zapisala na politični koledar sveta. Suhoveršnik se je vprašal, koliko smo pripravljeni sami storiti, da nam bo bolje. Names-
to, da čakamo, da trenutna kriza mine, bi bilo potrebno zopet strniti vrste in stopiti skupaj. Le tako bodo vidni rezultati, pred vsemi pa boljša in svetlejša prihodnost.
Predsednik KD Jurij Jure Repen-šek se je zbranim zahvalil za tako dobro udeležbo. Ob ubrani pesmi iz grl Kolednikov in ob recitacijah slovenskih pesmi je bil prižgan kres, ki je razsvetlil in ogrel za ta čas precej hladen večer. Zbrani so se ob okusnem golažu zadržali dolgo v noč. S tem pa je bil namen, da se družijo prijatelji in dostojno obeleži dan, ko se je rodila Slovenija, dosežen.
Benjamin Kanjir
Prikaz uporabe kmetijskih strojev
Udeleženci predstavitve so dobili informacije o delovanju in sestavi različnih strojev. (Foto: Primož Vajdl) V soboto, 20. junija, so člani Stroj- stroj lahko pobližje ogledali. Po teo-
Zbrani so se ob kresu zadržali dolgo v noč. (Foto: Benjamin Kanjir)
nega krožka Savinjska dolina v sodelovanju s podjetjem Zupan Trade d.o.o. organizirali prikaz delovanja strojev za spravilo krme iz travinja. Predstavitev je potekala ob cesti Na-zarje-Radmirje, na križišču proti Rečici ob Savinji. Predstavljeni so bili stroji znamk Pöttinger ter Bogballe.
Na samem začetku so organizatorji predstavili vsak stroj posebej. Prisotni so tako dobili informacije o delovanju in sestavi različnih strojev, kot so diskaste bočne in čelne kosilnice, vrtavkasti obračalniki in zgrabljalniki, samona-kladalne prikolice ter trosilci umetnega gnoja. Poleg tega so si vsak
retičnem prikazu je sledila praktična ponazoritev delovanja strojev. Obiskovalcem je bil prikazan celoten proces spravila krme iz travinja - od začetnega košenja in obračanja trave, zgrabljanja v redi do samega pobiranja pokošene trave.
Po končani predstavitvi so obiskovalci lahko sodelujoče povprašali za nasvete, saj je bila večina strojev na prikazu v lasti članov strojnega krožka. Sodeč po lepem obisku in velikem zanimanju obiskovalcev za delovanje strojev je organizacija takšnega dogodka v Zgornji Savinjski dolini več kot dobrodošla.
Primož Vajdl
8 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015
ŠMARTNO OB DRETI
Veterani vojne za Slovenijo počastili dan državnosti
Organizacije, Iz občin, Gospodarstvo
Slovence v enotnem boju za samostojno in neodvisno državo, o čemer so prej več stoletij sanjali naši predniki.
V kulturnem programu so nastopili veteran Brane Gradišnik, učenci podružnične osnovne šole iz Šmartnega ob Dreti in harmonikarji Primo-
ža Zvira. Slednji je uvodoma na harmoniko zaigral slovensko himno. Obe veteranski organizaciji sta ob tej priložnosti podelili nekaj priznanj zaslužnim članom, po uradnem delu pa so udeleženci nadaljevali druženje v sproščenem pogovoru.
KF
Veterani vojne za Slovenijo so se ob letošnjem dnevu državnosti srečali v Šmartnem ob Dreti.
(Foto: Brane Gradišnik)
TOMAŽ PECOVNIK NA 1. MEDNARODNI ZNANSTVENI KONFERENCI ŠPORTNEGA TURIZMA
O športnem turizmu Zgornje Savinjske doline v Portorožu
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline in Policijsko veteransko društvo (PVD) Sever za celjsko območje - odbor Mozirje sta v nedeljo, 21. junija, v športnem centru Račnek v Šmar-tnem ob Dreti pripravila proslavo v počastitev dneva državnosti in veteransko srečanje. Udeležence je uvodoma nagovoril župan občine Nazarje Matej Pečovnik, ki je poudaril pomen upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi pred 25 leti in učinkovito obrambo domovine v vojni za Slovenijo.
V imenu OZ VVS je spregovoril predsednik združenja Maks Slatinšek, ki je obudil spomin na pomembne dogodke v procesu osamosvajanja Slovenije pred četrt stoletja, nato pa je izpostavil nekatere aktualne dileme, zaradi katerih je mnogo veteranov vojne za Slovenijo danes nezadovoljnih in razočaranih, saj se niso borili za nepravično, neuspešno in neučinkovito državo.
Udeležence slovesnosti je v imenu PVD Sever za celjsko območje nagovoril podpredsednik društva mag. Darko Repenšek, ki se je osredotočil na pomen domoljubja in ostalih vrednot, ki so pred dvema desetletjema in pol povezovale
Tomaž Pečovnik, podjetnik iz Strmca nad Lu-čami, je na prvi mednarodni znanstveni konferenci športnega turizma v Portorožu predstavil izkušnje ter z lastnim zgledom in razvojem projekta prikazal, kako pomembno je izkoriščati naravno okolje, kmetije in gozd za izobraževanje, športne aktivnosti ter turistično povezavo s posameznimi projekti.
Na konferenci je bilo slišati teme, ki so se dotikale turizma s športom iz krajev Zgornje Savinjske doline (o ribištvu, kolesarskih poteh, poho-dništvu, športu z gorništvom ter drugo). Pečov-nik je ob tem predstavil preoblikovanje kmetije v gorskem svetu kot priložnost za privabljanje različnih športnih skupin v novozgrajeni objekt sredi gozdov, ki nudi tako naravne možnosti rekreacije in športa kot krepitev telesa za amaterske in poklicne športnike.
Vključil se je tudi v razpravo na okrogli mizi, ki je zajela različne vidike k razvoju trajnostne športno-turistične ponudbe v Sloveniji in sodelovanjem s tujino, primere dobre prakse, vseži-vljenjskega učenja na tem področju ter številne druge teme. Tomaž Pečovnik, ki je skupaj s partnerico Jožico Škrubej v petnajstih letih izvajanja programov šole in vrtcev v naravi pridobil dobro-
Tomaž Pečovnik: »Športni turizem se prične v
vrtcu.« (Foto: Jože Miklavc)
došle izkušnje na področju športnega ter mladinskega turizma, je besede podkrepil z dokumentarnim filmom. Njegove izkušnje so bile skozi razpravo udeležencev lepo sprejete.
Jože Miklavc
f - \ REČICA OB SAVINJI
Občina zaenkrat ne bo prevzela pogodbene pošte
Na eni izmed prejšnjih sej občinskega sveta je župan Vincenc Jeraj seznanil svetnike o nameri Pošte Slovenije, da zaradi racionalizacije ukine poštno poslovalnico na Rečici ob Savinji. Takratni sklep je bil, da občinska uprava pripravi izračun, kaj bi pomenilo za občino, če bi ta prevzela izvajanje pogodbene pošte. Na nedavni seji je župan svetnike seznanil s simulacijo, ki so jo pripravili na občini.
Pred tem je omenjeno tematiko obravnaval odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Ta je predlagal občinskemu svetu, da naj odločitev za začetek izvajanja pogodbene pošte zadrži. Svetniki so se s podanim predlogom strinjali in sprejeli sklep, da so se seznanili z informacijo o pogodbeni pošti in potrjujejo predlog odbora o zadržanju začetka izvajanja.
Marija Lebar
v_J
9	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Organizacije, Iz občin, Oglasi
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI NAZARJE
Na Čreti so se poklonili žrtvam druge svetovne vojne
Ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje so se v juniju odvijale številne prireditve. Mednje sodi tudi pohod in kolesarjenje na Čreto. Tega je pripravila nazarska krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline v sodelovanju s krajevnim odborom in Planinskim društvom Nazarje. Drugo junijsko soboto so se ga udeležili številni pohodni-ki in kolesarji. Medtem ko so kolesarji na pot krenili iz Nazarij, so re-kreativci pohod pričeli na Farban-ci, na severnem delu Dobroveljske planote. Na startu sta udeležence pozdravila župan Matej Pečovnik in predsednik KO Nazarje Ivan Turk ter jim zaželela varen korak.
Podali so se do spomenika padlim na Paglavci ter naprej do spomenika padlima partizanoma Veri Šlander - Lojzki in Dušanu Krai-
Pohodniki so se podali do spomenika padlim ter naprej do spomenika padlima partizanoma Veri Šlander - Lojzki in Dušanu Kraigherju - Jugu na
Tolstem vrhu. (Foto: MŠ) gherju - Jugu na Tolstem vrhu. Tu nik, župan občine Nazarje Matej
so se s kulturnim programom, ki so ga oblikovali pohodniki, pevci in re-citatorji, poklonili vsem žrtvam druge svetovne vojne. Slavnosti govor-
Pečovnik je izpostavil, da se je že leta 1941 na območju Črete nahajala Savinjska četa, ki je slabo oborožena in maloštevilna izvajala sa-
botaže na območju Spodnje Savinjske doline. Ob tem je poudaril, da je prav krajevni praznik Nazarij posvečen dogodkom druge svetovne vojne. »Slovenski narod je za osvoboditev utrpel številne žrtve. Partizanske enote so bile na strani zmagovalcev, zato nas tega ne sme biti sram. Ponosni smo lahko na narodnoosvobodilni boj. Od zmage mineva sedem desetletij in kot je bil slovenski narod razdvojen v času vojne, je razdvojen tudi danes. A potomci partizanskih borcev ne smemo dopustiti, da kdor koli spreminja zgodovino, na katero smo lahko ponosni,« je med drugim povedal Pečovnik.
Ob zaključku so se pohodniki vrnili na mesto starta, kjer sta jih čakala okrepčilo in sproščeno druženje.
Marija Šukalo
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Sprememba prihodkov s strani države zahtevala
rebalans proračuna
V juniju so svetniki na seji občinskega sveta v Mozirju obravnavali odlok o spremembi proračuna za letošnje leto, sprejeli so pravilnik o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav. Odločali so tudi o prošnji za nakup ali upravljanje objekta s pripadajočim zemljiščem na Brdcah in podali pozitivno mnenje k izbiri direktorice Centra za socialno delo Mozirje Marjani Veršnik Fale.
ZA SKORAJ 110 TISOČ EVROV VEČ PRIHODKOV
Na osnovi realizacije proračuna v prvih štirih mesecih je bil potreben rebalans proračuna, s katerim so se svetniki strinjali. Največje spremembe so bile po besedah župana Ivana Suhoveršnika na dohodkovni strani pri obsegu sredstev iz naslova dohodnine, ki so nižja od planiranih, pri finančni izravnavi gre za sredstva, ki jih prej niso planirali, višja so sredstva s strani države za investicije. Prihodki so se tako povečali za skoraj 110
tisoč evrov, temu primerno so prilagodili odhodke.
FINANČNA SREDSTVA ZA MALE ČISTILNE NAPRAVE
Sprejeli so pravilnik o nepovratnih finančnih sredstvih za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav (MČN) v občini Mozirje. Višina nepovratnih sredstev, za katere lahko zaprosijo občani, je omejena na petdeset odstotkov dejanskih stroškov za postavitev MČN oziroma največ 250 evrov na populacijsko enoto (prebivalca), s tem da občina sofinancira število enot, ki je sorazmerno s številom prijavljenih oseb na naslovu postavitve MČN. V letošnjem letu je za ta ukrep v proračunu občine zagotovljenih 10.000 evrov.
PARCELA Z OBJEKTOM NA
BRDCAH ZA PET LET V NAJEM
Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje je lani na občino naslovil prošnjo o najemu ali odkupu objekta na Brdcah s pripadajočim zemljiščem. Želijo namreč urediti prostor
za različne športne aktivnosti za najmlajše občane, člane kluba in ostale. Vsako leto pridobijo dovoljenje za uporabo žičniških naprav in očistijo teren. Prav tako imajo sklenjene pogodbe tako z Nadškofijo Ljubljana, ki je lastnik dela zemljišča, in elektro podjetjem.
Ker so lani kmalu po prejemu prošnje na občini dobili še vlogo za uporabo zemljišča Brdce v javno dobro s strani športnega društva DaSki team, je občinska uprava pripravila sestanek z obema dru-
štvoma. Zadevo je obravnaval tudi odbor za gospodarske javne službe ter predlagal, svetniki pa so predlog potrdili, da se za obdobje petih let parcela z objektom odda v najem Gornjesavinjskemu smučarskemu klubu s sklenitvijo ustrezne pogodbe. Vsa vlaganja kluba v objekt se bodo kompenzirala z najemnino. Poudarili so tudi, da mora biti na zemljišču omogočeno nemoteno izvajanje aktivnosti drugim društvom in občanom.
ŠS

Zadruga mozirje
Prodajamo zaloge po znižanih cenah
v PE KP Spodnja Rečica ZKZ - v stečaju.
Prodajalna z znižanimi cenami zalog bo odprta od 6.7.2015 do 10.7.2015 in od 20.7.2015 do 24.7.2015 od 7. do 15. ure.
10	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Organizacije, Oglasi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUŠOVLJE
Devet desetletij izpolnjenega zaupanja in
humanosti
V Grušovljah so trije zanesenjaki leta 1925 ustanovili požarno brambo, predhodnico sedanjega prostovoljnega gasilskega društva, ki je ob svoji devetdesetletnici v soboto, 20. junija, pripravilo odmevno slovesnost. Na njej so podelili visoka priznanja ter se zahvalili botrom, ki so pripomogli k nakupu novega gasilskega vozila.
nejših dogodkov v devetih desetletjih življenja društva, sledili so nagovori in pozdravne besede gostov. Janko Žuntar, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije, predsednik savinjsko-šaleške gasilske regije in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, je poudaril dobro sodelovanje med društvom in zvezo. »Prepriča-
Odlikovanje GZS, ki sta ga predala Janko Zuntar (desno) in Slavko Bric (levo), je v imenu društva prevzel predsednik Janko Prislan.
Po slovenski himni, ki jo je Moj- ni ste lahko, da hodite po pravi poti
ca Kuhar zaigrala na klarinet, je po-vezovalka dogajanja Polonca Ko-lenc Ozimic v imenu gostiteljev izrekla prisrčno dobrodošlico vsem gostom. Predsednika PGD Grušo-vlje Janko Prislan je v nagovoru poudaril pomoč, ki so jo člani društva v vseh letih namenjali sočloveku, medsebojno tovarištvo in zaupanje ter številne ure prostovoljnega dela v vseh devetih desetletjih delovanja. Zahvalil se je vsem, ki so ali bodo še v bodoče k temu prispevali.
Tajnica društva Anita Prislan je predstavila kroniko najpomemb-
Skrb za novi kombi je prevzel voznik Jure Prislan, ključe pa mu je izročil poveljnik društva Jože Žerak (desno).
za posebne zasluge je prejel Janko Prislan, Gasilska zveza Slovenije pa je odlikovala PGD Grušovlje s plamenico I. stopnje, ki jo je predal Janko Žuntar. Že teden pred tem so v Grušovljah pripravili društveno slovesnost, na kateri so zaslužnim podelili priznanja društva in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline.
Rečiški župnik Marko Rakun, tudi sam ponosen član društva, je opravil blagoslov avtomobila GVM 1. Ključe je prevzel voznik novega kombi-ja Jure Prislan. Opravili so še predajo zaščitne opreme za posamezna društva, nato je sledila veselica v izvedbi Ansambla Toneta Rusa.
Tekst in foto: Marija Lebar
in prav zaradi tega je potrebna zahvala vsem generacijam, ki so uspešno utirale to pot, pa tudi vsem vam, ki danes pogumno stopate po humanih stopinjah predhodnikov,« je med drugim povedal.
Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj se je v imenu vseh, ki lahko računajo na pomoč grušo-veljskih in ostalih gasilcev v občini, zahvalil, jubilantom pa čestital ob visoki obletnici in k pridobitvi, kakršna je gasilski kombi.
Sledila je podelitev odlikovanj Gasilske zveze Slovenije. Odlikovanje
Župan Vinko Jeraj je predal ključe novega gasilskega vozila predsedniku Janku Prislanu.
I
Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 11
Kultura, Čestitke
110 LET ORGANIZIRANEGA PETJA IN 20. PESEM POMLADI
Praznik petja obogatili še folkloristi
in godba
V Bočni so v soboto, 20. junija, slavnostno proslavili 110-letnico organiziranega petja v kraju in 20. prireditev Pesem pomladi. Slavnostna govornica je bila predsednica Kulturnega društva Bočna Anita Ugovšek. Podeljena so bila srebrna, zlata in častna Gallusova priznanja, dogajanje pa je povezovalo zborovsko petje.
»Pred stodesetimi leti je skupina isto mislečih ljudi pod vodstvom takratnega učitelja Branka Zemljiča ustanovilo prvi pevski zbor. V letu, ko je naša mala vasica dobila svojo faro, je hkrati dobila tudi društvo, ki nas že toliko časa razveseljuje in povezuje,« je uvodoma povedala modera-torka programa Petra Marovt in dodala, da je njihov moški zbor tretji najstarejši v Sloveniji. Omenila je zgodovino petja v Bočni ter številne zbo-
Oba bočka zbora in folklorni plesalci so z nastopom počastili dolgo zgodovino prepevanja v kraju.
(Foto: ŠS)
Domači folklorni plesalci so zaplesali ob pesmi V Savinjskem gaju, ki jo je prepeval domači ženski zbor. (Foto: ŠS)
rovodje, ki so skrbeli za ubrano petje vsa ta leta, ter Mitjo Venišnika, ki je bil pobudnik, da se je leta 1995 rodila Pesem pomladi.
Zahvalo vsem, ki so dolga leta skrbeli, da se je pesem prenašala iz roda v rod in z njo širila slovenska kultura, je v govoru izrazila Anita Ugov-šek. Skupaj s strokovno sodelavko mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Simono Zadravec je podelila sedem srebrnih, deset zlatih in 16 častnih Gallusovih priznanj. O tem, kako edinstven kraj je Bočna, je spregovoril tudi župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi. Krajani so svojo enotnost pokazali, ko so po vojni ponovno gradili svoj kraj, pesem pa jih je pri tem povezovala takrat, pred tem in še sedaj.
Na prireditvi seveda ni manjkalo ubranega zborovskega petja, s katerim se ponaša prireditev Pesem pomladi. Poleg moškega in ženskega pevskega zbora iz Bočne, ki ju vodita Matjaž Železnik in Jože Pustoslemšek, ter njihove folklorne skupine, so nastopili še otroci iz boč-kega vrtca, katerih zborček nosi ime Pikapolonice, vodi ga Petra Krajnc. Prepevale so Ljudske pevke Pušeljc. V goste so prišli še pevci moškega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje, ženski pevski zbor Kulturno umetniškega društva Oplotnica, moški pevski zbor Zarja iz Radmirja in kvartet Sončnice. Pred svečanostjo pa je pred kulturnim domom nastopila Godba Zgornje Savinjske doline.
ŠS
I
12
Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015
Zgodovina in narodopisje
Spomini na nekdanje drvarje (16)
Piše: Aleksander Videčnik
DELAVSKI ČASNIK SPROTI OBVEŠČA
V	Delavski pravici številka 36/1940 so zapisali: »... Tovariši, spet so dovoljeni sestanki!« in v nadaljevanju: »Prazni želodci nas silijo, da se oprimemo naše delavske organizacije JSZ in gremo v borbo za kolikor toliko človeško življenje.«
Že 6. oktobra 1940 so se zbrali pri Korošcu na Ljubnem na širšem sestanku. Delavski časopis je zapisal: »Ni treba dokazovati, da naši pasivni kraji trpijo zaradi divje draginje živeža, ker je Gornja Savinjska dolina oddaljena od prometnih središč. Zato je delavstvo pri nas še posebno prizadeto. K temu je treba upoštevati, da je dosti delavcev pri nas, ki niso redno zaposleni. Če pa so, denimo žagarji, zaposleni, pa ti pride majhna voda ali kaj drugega in delavec zopet ne pride do svojega zaslužka. Otroci doma pa hočejo kljub temu kruha. Pri tej draginji in še nerednemu zaslužku dati otrokom kruha je mogoče le tedaj, če bi delavec mogel delati čudeže, da bi kruh pomnožil.« Kolikor vemo, je ta članek pisal znani borec za delavske pravice Franc Nareks z Ljubnega.
USPEŠNI ZAKLJUČEK POGAJANJ
V	časopisu Delavska pravica št. 47/1940 poroča dopisnik z Ljubnega o uspešnem zaključku kolektivne pogodbe za žagarske delavce v občini Ljubno. Doseženo je bilo plačilo 55 din na splav. Vendar so se pogajanja za boljše pogoje nadaljevala vse do 3. novembra 1940, ko so končno dosegli plačilo 70 din na splav. Dopisnik poudarja, da je uspeh posledica dobre organiziranosti in skupnega nastopa v okviru sindikalne organizacije. Da bi povezali delavce Zadrečke doline, so 24. novembra 1940 člani lesne skupine delavcev iz Šmar-tnega ob Dreti sklicali sestanek v gostilni Alojza Mikuža v Gornjem
Gradu. Pozvali so vse delavce od Nove Štifte do Šmartnega ob Dreti k udeležbi, češ da gre za izboljšanje delavskega položaja v tem delu sreza Gornji Grad.
JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA V SOLČAVI
Da so bili delavci tudi v Solčavi dobro organizirani, je dokaz v raznih pogajanjih za boljše plače, ki so uspela. Tudi skupina JSZ je bila številčna, posebno ker so vključevali tudi delavce iz Luč. Kot pričajo razni zapisniki, so se delavci z velikim veseljem vključevali v de-
lavsko organizacijo. Edina težava je bila, da niso mogli iz svojih vrst izbrati dobrega vodstva. Delo v letih 1938/39 je tako malo zastalo.
Na začetku leta 1940 so imeli občni zbor in izvolili novo vodstvo na čelu z Gregorjem Krumpačni-kom. To je bil vztrajen in odločen borec za delavske pravice. Podpredsednik je postal Jurij Seličnik, tajnik Kristijan Prodnik, blagajnika Franc Komar in Vinko Praprotnik, gospodar Anton Knez, odbornik Albin Riher, v nadzorni odbor pa so izvolili Janeza Ošepa, Petra Štebe-ta in Miho Plesnika.
JSZ NA LJUBNEM
Kot kaže, so bili delavci na Ljubnem takoj za nazarskimi, kar se tiče uspešnosti. To potrjujejo izjave, ki so bile zbrane od še živečih delavcev v času zbiranja podatkov za preteklost delavskega gibanja v naši dolini. Delavci v Zadrečki dolini so imeli prav v Ljubencih najboljši vzor, tako so pripovedovali. V zvezi s tem se omenjajo imena Nareks, Trbov-šek, Golob, Part in še druga. Našteti so bili glavni predstavniki lesnih delavcev na Ljubnem, to lahko razberemo tudi iz raznih listin.
Nadaljevanje prihodnjič.
JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA
LJUBLJANA — DELAVSKA ZBORNICA
TELKFON I
ČEKOVNI RAČUN i(. 121M
Opr. St.
foiiMkdio .Mi', G/K
LJ ubij ana»
18.9.194o.
P.n.
Strokovna skupina lesnega delavstva,
Jmartno ob Dreti.
V zadevi sestanka, ki,hi se moral vršiti minulo nedeljo,dne 15.septembra t.l, v Smartnem ob Dreti sporočamo sledeče:
Za navedeno nedeljo 3mo imeli prijavljene sestanke in sicer dopoldne,v Solčavi, popoldne pa pri Vas. V soboto, dne 14.aept. nam je pa srezko načelstvo v Gornjemgradu brzojavno sporočilo, da se navedena sestanka ne smeta vršiti. Eljub temu pa je šel naš zastopnik v soboto zvečer vseeno v uolčavo in je v nedeljo iz Solčave vprašal srezko načelstvo, zakaj so sestanki prepovedani^ nakar so mu sporočili, da Ije to ukazala banska uprava v Ljubljani.
-"- V-Solčavi se je vseeno vršila širša seja, to se pravi, nek razgovor tako medseboj, pri katerem ja je bil navzoč tudi orožnik. TovJiovaČ, ki je bil v Silčavi, ie imel namen popoldne vseeno iti v Šmartno ob Ureti, da Vam bi bil pojasnil vso stvar^frer je pa v popoldanskih urah začelo silno deževati , imel pa ni nobene nutomobilske zveze, ¡¡tu s kolesom ni bilo mogoče iti v Šmartno,ter ga zato ni bilo k Vam.
Hi smo se informirali sedaj na 3anski upravi, zaiej prepovedujejo sestanke, pa so se izgovarjali, da je bila tukaj neka pomota. Zato bomo sedaj imeli lahko pri Vas sestanek in hi se isti naj vršil v nedeljo.dne 29.septembra 194o. ob pol dr UR i urj popoj.dga. Vršil bi se ravno tam, ¿ot ste ga imela namen sedaj imeti.
Objavo za sestanek smo v "Pravici" že napisali. Mislimo, da bo tudi za Vas prav, da se sestanek .vrši]: navedeno nedeljo.
Dopoldne istega dna bo isestanek tudi v Nazs rji h in bo tako naš zastopnik na obeh krajih lahko en dan opravil.
Ako Vam bi pa bilo za navedeno nadel jo nemogoča, da spravite ljudi skupaj, nam pa sporočite pravočasno.
Sestanek bomo prijavili srezkemu načelatvu mi iz Ljubljane.
Poskrbite za dobro udelažbo!
^/Tg/S. načelniki
Krščansko soc.pozdrav!
Tajnik:
r
\

Dopis JSZ, ki omenja prepoved sestankov v dolini.
13	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Politika, Organizacije, Ljudje in dogodki
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Obiskali Bruselj in evropski parlament
Občinski odbori Slovenske ljudske stranke (SLS) v Zgornji Savinjski dolini so se odzvali povabilu poslanca v evropskem parlamentu Franca Bogoviča in organizirali obisk Bruslja ter parlamenta. Gostitelj Bogovič in njegovi sodelavci so obiskovalcem predstavili delo te za Evropsko unijo tako pomembne institucije. Med sodelavci evroposlanca Franca Bogoviča je tudi Mozir-jan Jure Bizjak, ki se je svojih rojakov še posebej razveselil.
Udeleženci izleta so to priložnost izkoristili tudi za ogled zanimivih in kot je povedal regijski koordinator SLS Jakob Presečnik, tudi urejenih in lepi mest, kot so Nürnberg v Nemčiji, Bruselj in Gent v Belgiji in Luksemburga. Domov so se vrnili bogatejši za številne lepe vtise.
Marija Lebar
Zgornjesavinjski obiskovalci pred evropskim parlamentom
(Fotodokumentacija Jakoba Presečnika)
PROJEKT STAREJSI ZA STAREJSE
Z delom prislužili obisk evropskega parlamenta
Evropski poslanec Ivo Vajgl je junija v Bruselj povabil vodstvo projekta Starejši za starejše in pokrajinske koordinatorje, ki delajo v projektu. Iz celjske pokrajinske zveze društev upokojencev (PZDU) sta v Bruselj odpotovali pokrajinski koor-dinatorki Karlina Mermal, ki vodi Savinjsko koordinacijo, Ivanka Tofant, ki vodi koordinacijo Celje - vzhod, nekdanji predsednik PZDU Celje, sedaj podpredsednik Emil Hedžet in tri društvene koor-dinatorke iz Vrbja, Rogaške Slatine in Šentjurja.
V evropskem parlamentu jih je sprejel gostitelj Ivo Vajgl, pridružili so se tudi slovenski poslanci Franc Bogovič, Igor Šoltes in poslanka Romana Tomc. Gostitelj Ivo Vajgl je v nagovoru rekel, da so si koordinatorke vstopnico v parlament prislužile z vztrajnim prostovoljnim delovanjem v projektu.
Predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak je na konferenci predstavila slovenski projekt Sta-
rejši za starejše. Na njej so prisostvovali tudi predstavniki poslancev za vprašanja starejših, sogostiteljica, avstrijska poslanka slovenskega rodu, Angelika Mlinar, poslanka Marian Harklin,
poslanec Heinz K. Becker, direktorica ga centra za prostovoljstvo Gabriella Anne Sophie Parent.
Evropske-Civico in
ŠS
Predstavniki celjske PZDU v Bruslju (Fotodokumentacija Karline Mermal)
3. FESTIVAL KIPARJENJA Z MOTORNO ZAGO
Zgornjesavinjčani letos zmago prepustili drugim
Tretji festival kiparjenja z motorno žago v Gradišču nad Stično je potekal drugi junijski vikend, del tridnevnega druženja kiparjev je bilo tudi državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju. Tudi letošnje tekmovanje ni minilo brez Zgornjesa-vinjčanov. Kar štirje so se potegovali za naziv najboljšega kiparja, medtem pa je besedne niti vlekel še peti, Nejc Slapnik, ki je bil moderator prireditve.
Lanskoletni državni prvak Tadej Brgles in Solčavani Matija Vav-
Zgornjesavinjski udeleženci festivala so tokrat zmago prepustili drugim tekmovalcem. (Fotodokumentacija Tadeja Brglesa)
di, Vincenc Roban in Matija Cigljar so se pomerili v družbi 18 kiparjev iz Slovenije in Hrvaške. Žal se letos niso uvrstili med najboljše, so pa s svojim znanjem in izdelki vseeno očarali tako strokovno komisijo kot obiskovalce prireditve. Medtem ko so se Solčavani udeležili le tekmovanja, je Brgles sodeloval na festivalu vse tri dni in izdelal mlinarja. Udeleženci so namreč izdelovali kipe, povezane z okoliškimi kraji.
ŠS
14 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015
Organizacije, Oglasi
BERT SAVODNIK GOSTIL ALEKSANDRA LUCUJA
Novinarsko pravilo je, da poveš, kaj si zvedel,
ne pa, kje
KUD Utrip Rečica ob Savinji je v okviru prireditev ob občinskem prazniku pripravil večer Berta Sa-vodnika z gosti. Tokratni sogovornik je bil novinar Aleksander Lucu.
V	Medgen borzi - Centru za druženje mladih sta se govorca dotaknila različnih dogodkov, ki odražajo pretekli in današnji čas.
Pisec odmevne rubrike Šepet v »Nedeljcu« rad poudari, da že od svojega 17. leta dalje piše in da drugega v življenju ni niti počel. Luc, kot ga kličejo prijatelji, je novinarsko pot pričel kot novičar pri Delu in kariero nadaljeval pri Tovarišu. Vrsto let je bil gonilna sila satiričnega Pavlihe. Za to obdobje pravi, da je preko satire povedal veliko resnih stvari, saj je ekipa imela veliko »korajže«.
Potem je sledil projekt Nedelo.
V	njem je dobil nalogo: »Zamisli si
Aleksander Lucu (levo) je v pogovoru z Bertom Savodnikom med drugim povedal, da je pogosto dregnil v osje gnezdo. (Foto: Marija Šukalo)
tako rubriko, ki bo prodajala časopis. In kot kaže, mi je to tudi uspelo. Z Alenko Žavbi sva začela pisati o ljudeh. Do tedaj se namreč posameznikov ni izpostavljalo. Skozi raziskave in pisanje o posamezni-
kih in njihovih povezavah sem ugotovil, da so vse zakulisne povezave pripeljale do takega stanja, kot ga imamo sedaj. Kljub temu pa mislim, da nam ne glede na sorodstvene vezi in povezave ni treba črta-
ti poštenosti,« je bil kritičen Lucu. Prepričan je, da v družbi ni več socialnega čuta, da ljudje ne razmišljamo več o sosedu, temveč gledamo, kaj bi pograbili.
Velikokrat je dregnil v osje gnezdo, ob tem pa si prislužil številne grožnje. Ker je vedno veljal za dobro obveščenega novinarja, do sedaj ni imel opravka s sodiščem. »Novinarsko pravilo je, da poveš, kaj si zvedel, ne pa, kje. Pri tem imava z Žav-bijevo v tandemu veliko mrežo dobrih obveščevalcev, ki so preverjeni,« je o svojem delu spregovoril dolgoletni raziskovalni novinar, ki zatrjuje, da ne bere anonimk in ne gre po njihovi sledi. »Anonimke so slovenski nacionalni šport, v katerem je veliko neresnice. Bolje se je opreti na dobre »poročevalce«, je med drugim poudaril Aleksander Lucu.
Marija Šukalo
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI
Ribiški čuvaji s policisti nad krivolov, akcije bodo redne
V petek, 12. junija, ponoči so čuvaji Ribiške družine Ljubno ob Savinji skupaj s tremi policisti in njihovimi službenimi psi izvedli eno od skupnih akcij preprečevanja morebitnega krivolova ob reki Savinji
in pritokih. Ljubenski ribiški družini je država s koncesijo v upravljanje zaupala reko Savinjo s pritoki od izvira do jezu v Grušovljah, za upravljanje pa družina državi plačuje kar pet tisoč evrov koncesni-ne letno. Koncesijska pogodba na-
tančno opisuje zahteve, ki jih družina mora izpolnjevati, ena od teh pa je stalno izvajanje čuvajske službe.
Tokrat so policisti na obhodu legitimirali le nekaj nočnih tabornikov na neregistriranih tabornih
mestih, krivolova pa niso zabeležili. V primeru krivolova je zagrožena kazen v višini najmanj okrog 300 evrov za vsak posamezen prekršek, kar praviloma znese približno 900 evrov kazni (ribolov brez dovolilnice, ribolov s prepovedano vabo
in ribolov s trnkom z zalustjo).
Morebitne že uplenjene ribe se zaračunajo posebej, tako da so v minulem obdobju krivolovci, zoper katere je naša čuvajska služba podala podatke ribiškemu inšpektorju, plačali globo v višinah od 1.000 do 2.000 evrov, zaradi neplačila pa je eden od njih moral prestati uklonilni zapor. Ob podatku, da kilogram porcijskih postrvi (trije kosi) stane 7 evrov, je popolnoma jasno, da se krivolov ne izplača.
Ob dejstvu, da člani ljubenske
ribiške družine na letni ravni v vode svojega okoliša vložijo za več deset tisoč evrov vzgojenih potočnih postrvi, lipanov in amerikank, je na drugi strani nerazumljivo, da se ves denar od morebitnih glob, ki jih izreče ribiški inšpektor, steče v državno blagajno namesto v ribiško, kot lahko kdo zmotno misli. Ribiči so policistom hvaležni za sodelovanje. Tudi na tak način se dokazuje, da so policisti ljudje za ljudi in venomer pripravljeni pomagati.
ŠS
Ribiški čuvaji so skupaj s policisti pripravili akcijo preprečevanja krivolova, Akcije bodo ponavljali nenapovedano, tako podnevi kot ponoči. (Foto: ŠS)
ZAHVALA!
V teh dneh smo tudi do naše Šmelove domačije dobili lepo novo asfaltirano cesto. Res je bilo potrebno čakali nekaj let, je pa zato danes veselje in zadovoljslvo še toliko večje. Zato bi se rad zahvalil predvsem občini, kot investitorju, vsem sosedom, izvajalcem in vsem, ki so po svojih močeh pomagali, da smo prišli do tega cilja. Istočasno so se uredile tudi parcelne meje na tem območju, ki so preveč let zaradi neurejenosti, bolj delile, kot zbliževale. Zato imamo sedaj lepo priložnost, da ob novo asfaltirani cesti in dokončno urejenih mejah obrnemo nov list medsosedskih odnosov z željo, da bi naša in prihodnje generacije, živeli v slogi in razumevanju v prihodnje.
Jože Dešman z družino Raduha 44, Luče
15	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Ljudje in dogodki, Organizacije
MOZIRSKI GAJ
Alojziji praznovali s spominom na kanonika Žagarja
V nedeljo, 21. junija, ko so praznovali svoj god Alojziji, so se pri kapelici sv. Valentina v Mozirskem gaju z mašo, ki jo je daroval Janez Ferencek, župnik iz Apač, spomnili nekdanjega mozirskega kanonika Alojzija Žagarja, po katerem so pred štirimi leti poimenovali posebno vino iz Steyerjevih trt. Stekleničko tega so po kulturnem programu ponudili na javni dražbi v korist šolskega sklada Osnovne šole Mozirje.
Zasajene Steyerjeve vinske trte v Gaju, eni od teh je bil ob sajenju boter prav kanonik Žagar, so v lanskem letu že četrtič obrodile nekaj decilitrov žlahtnega vina iz trt dišeči traminec ter avtohtona radgonska ranina. Mošt je vinogradnik Danilo Steyer v kleti v Plitvici done-goval, Danijel Grudnik iz Mozirja, tudi osrednji organizator prireditve, pa poskrbel za unikatno uste-kleničenje.
Po maši, ki so jo pospremili pevci MePZ Društva upokojencev Mozirje, je množica prisotnih doživela lep kulturni program s tenoristom Gregorjem Verbučem, citrarko
Urško Vedenik ter učenci mozirske osnovne šole pod vodstvom Ro-zike Kanjir. V avkciji male 2 dl stekleničke Alojzijevega vina je kljub množici nekajkrat več udeležencev kot prejšnja tri leta, dražilo nekaj manj dobrodelnežev, ki so na koncu zbrali 670 evrov. Nekateri so za to vložili precej svojih prihrankov.
Po sistemu dražitve je zadnji položil bankovec v pletnar nekdanji Mozirjan Emil Pocajt. Alojzijeve-
ga vina se je zelo razveselil in povedal, da bo našlo mesto na posvečenem kraju na njegovem domu.
Prireditelji družini Steyer in Grudnik ob sodelovanju s pevci, z glasbenikoma, osnovnošolci, tremi voditelji, EHD Mozirski gaj ter žu-pnišč Mozirje-Šmihel in Apače, so denar darovali mozirskemu šolskemu skladu za izvajanje izvenšol-skih programov za socialno ogro-
Alojzijevo vino
(Foto: Jože Miklavc)
žene učence. Denar je že tretje leto zapovrstjo prevzela ravnateljica Andreja Hramec in se v imenu otrok in družin, ki bodo deležne delne pomoči, zahvalila prirediteljem ter izvajalcem programa. Prost vstop v Mozirski gaj na alojzijevo in možnost udeležbe pri maši na prostem je tokrat izkoristilo zares rekordno število obiskovalcev.
Jože Miklavc
Danijel Grudnik, Emil Pocajt in Jože Steyer, oče vinogradnika Danila Steyerja (od leve) (Foto: Jože Miklavc)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUCE
Kulturni dogodek ob obisku skupine iz Vodic
V Lučah so se junija srečali pevci in glasbeniki dveh društev upokojencev, in sicer so v goste prišli Vodičani. Obisk je trajal dva dni, osrednje dogajanje pa je bil kulturni dogodek, ki so ga priredili s skupnim udejstvovanjem. Domačini so za dobrodošlico kulturnikom iz Vodic pri Ljubljani pripravili zajtrk z masovnikom, skuto in jogurtom, sledil je ogled Ivanove hiše in cerkve. Popoldne je bil na vrsti kulturni program ter pogostitev v naravnem okolju pri hiški ob Savinji. Obiskovalci so prespali v Lučah. Naslednji dan so se odpeljali na izlet v Logarsko dolino, tako da so odnesli iz teh krajev veliko lepih vtisov.
S petjem se je začelo, ko so Vodičani občudovali kulturno dediščino v Lučah. Društvo upokojencev Vodice šteje 500 članov in pravijo, da se včasih prištevajo k Ljubljančanom, drugič pa h Gorencem. Kot kulturniki so se predstavili z ansamblom, katerega značilnost je, da člani skupaj s harmonikarjem igrajo na piščali, vdelane v korenine. Sledil je nastop Plesočih žabic. Upokojenke kljubujejo letom s pridno vajo plesa in nastopi. Sledil je pevski zbor, ki v letošnjem repertoarju opeva rože. Vsako leto izbirajo temo in z njo tudi ustrezne skladbe. Za to priložnost so se na-
Lučani so gostili vesele Vodičane. (Foto: Slavica Tesovnik)
učili Savinjsko dolino. V zadnji točki so z ansamblom Ropotavčki zaključili z Golico.
Sledil je pozdrav Tinke Kladnik in nastop domačinov. Moški zbor, v katerem prepeva tudi Tončk Mlačnik, ki je avtor mnogih njihovih pesmi, je zapel pesmi Pri oknu in V vinogradu. Ženski zbor in kasneje mešani zbor so poleg
drugih ob harmoniki zapeli Dekle je na pragu stalo. Eno leto pa že vadi ansambel z ropotali in za konec so zaključili poskočno, kar se da. Druženje se je nadaljevalo in prvo tovrstno srečanje se je uspešno zaključilo po izletu v Logarsko dolino.
Slavica Tesovnik
16	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Kultura, Ljudje in dogodki
KONCERT VOKALNE SKUPINE REČIŠKI POBI NA REČICI OB SAVINJI
Ob jubileju pripravili bogat glasbeni program
Velik šotor, postavljen na rečiškem nogometnem igrišču, je 19. junija pokal po šivih. V njem so se namreč zbrali številni privrženci vokalne skupine Rečiški pobi in ljubitelji lepe pesmi. Fantje so pripravili nepozaben koncert, ki je občinstvo navdušil v toliki meri, da so obiskovalci nastopajočim poklonili stoječe ovacije.
Dogodek je odraz petletnega trdega dela vokalne skupine, ki jo sestavljajo Blaž Robnik, Jan Potočnik, Urban Jakop, Peter Trogar, Mark Žerov-nik, Lovro Brezovnik, Matija Veninšek, Dejan Iko-vic, Filip Pfeifer in Klemen Trogar. Fante je združila ljubezen do petja. Sprva so prepevali le ob šan-kih, na pobudo Matijevega očeta Janija pa začeli resno vaditi. Da bi izpilili troglasno petje, jim je štiri leta pomagal profesor Jani Šuligoj. Danes pevci	Rečiški pobi so večer pričeli z narodnimi in ponarodelimi napevi. (Foto: Marija Šukalo)
delujejo kot sekcija Kulturnega društva Rečica ob Savinji pod vodstvom Matije Veninška.
Da bi bila petkova zabava nepozabna, so glavni akterji dogodka medse povabili vokalno skupino M.J.A.V., instrumentaliste in pevce The Moonlighting Orchestra, Tamburaški orkester Šmartno pri Litiji in Viteze Celjske. Vse skupaj je v celoto povezal ter večeru dodal šaljivo noto vo-diteljski par Laura Kladnik in Franci Podbrežnik - Solčavski.
Slavljenci so se v svojem bogatem glasbenem programu sprehodili skozi pisano paleto narodnih napevov, se podali do Dalmacije, obiskovalcem približali zabavne ritme domačih in tujih avtorjev ter številne priredbe.
Ob zaključku koncerta so se slavljencem pridružili vsi nastopajoči. (Foto: Marija Šukalo)	Marija Šukalo
OBČINA LJUBNO
w
Župan ponosen na uspehe devetošolcev
Pred uradno podelitvijo spričeval in zaključkom šolanja tokratne generacije ljubenskih devetošolcev je za najboljše izmed njih župan Franjo Naraločnik pripravil sprejem. Na sprejemu so se svojim učencem pridružili tudi razredničarki Maja Logar in Jožica Osovnik ter ravnatelj Rajko Pintar.
Župan je potem, ko so mladi povedali, kam nameravajo po zaključeni osnovni šoli, izrazil ponos na uspehe mladih Ljubenk in Ljubencev, ki jih dosegajo na različnih področjih svojega udejstvovanja. Gotovo je odličen uspeh in dobra podlaga znanja, ki so ga osvojili na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji, garancija za nadaljevanje uspešne učne, študijske in poklicne poti. »Naša želja je, da se po končanem študiju vrnete v domači kraj. Glede na načrte tukajšnjih gospodarstvenikov je verjeti, da se bodo za vas kot mlade strokovnjake našla tudi delovna mesta,« je med drugim dejal župan.
Generacijo je pohvalil ravnatelj Pintar in dejal, da so pravzaprav devetošolci že izoblikova-
ne osebnosti. Skupaj z učiteljicama je zatrdil, da bodo zdajšnjo generacijo na šoli kar pogrešali. Župan jim je predal priložnostna darila, obenem
pa naročil pozdrave in dobre želje tudi za tiste devetošolce, ki jih na sprejemu ni bilo.
Marija Lebar
Letošnja generacija najboljših ljubenskih devetošolcev v družbi župana Franja Naraločnika (levo), ravnatelja Rajka Pintarja in učiteljic Maje Logar in Jožice Osovnik (prvi trije z desne)
(Foto: Marija Lebar)
I
Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 17
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI
Tominškova kašča je obnovljena
Najstarejša znana kašča v Zgornji Savinjski dolini je Tominškova kašča v Rovtu pod Menino. Po znanih podatkih je najverjetneje najstarejša lesena kmečka kašča na celjskem in druga najstarejša v Sloveniji. Datirana je z letnico 1686, torej bo naslednje leto stara 330 let. Kot taka ima velik kulturni pomen lokalnega in po mojem mnenju tudi nacionalnega pomena. V tej rubriki sem jo opisal med prvimi, saj je bila nenazadnje prva kašča, ki so mi jo domačini podrobneje predstavili že prva leta mojega bivanja v dolini.
Kar nekaj zadnjih desetletij se ji ni dobro godilo. S propadom Tominškove kmetije je propadala tudi kašča. Na srečo so jo okoli leta 2000 prekrili z valovito kritino in jo s tem zaščitili pred razpadom. Februarja leta 2012 jo je Občina Nazarje odkupila, meseca maja istega leta je bila kašča očiščena navlake in zavarovana, urejena je bila okolica kašče.
V letošnjem letu je bila deležna temeljite obnove, pri kateri so sodelovali Občina Nazarje, krajevna skupnost Šmartno ob Dreti, Muzej Vrbovec, nekatera podjetja in številni krajani, ki so podarili predmete za etnološko zbirko v njej. Glavni del obnove je opravil Jože Kaker iz Luč. Zamenjal je nosilno lego, ki je bila povsem preperela in bi se lahko zato streha že prvo zimo podrla. Neprimerno kritino je zamenjal s cepljenimi skodlami (šikl-
ni). Postavil bo še lesene žlebove, uredil hodnik (gank) in pravilno postavil stiskalnico za sadje (prešo). Urediti bo treba tudi pode v pritličju.
Urejen je dostop do kašče, posekana so bila drevesa, ki bi lahko v neurju ogrozila stavbo, krajevna skupnost je pred kaščo postavila mizo s klopmi, okolica se sproti vzdržuje. V kašči je sedaj zbirka ročnega orodja in drugih uporabnih predmetov podeželja, tudi kopije dokumentov o kašči. Obnoviti bo treba še skrinje za žito (košte) in izdelati kroniko zgradbe.
Obnova kašče je le prvi korak k njeni oživitvi. Napeljati bo treba vodo in urediti čajno kuhinjo, da bodo lahko obiskovalcem ponudili primerne napitke in prigrizke, predvsem izdelkov okoliških kmetij. V občini Nazarje so številni objekti kulturne dediščine, zanimivi za organiziran ali posamezen turistični obisk, ki jih bodo med seboj povezali in skupaj oglaševali. Obnovljena Tominškova kašča bo sestavni del tematske poti po Rovtu.
Marijan Denša
Tominškova kašča ima novo streho iz cepljenih skodel. (Foto: Marijan Denša)
18	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Organizacije, Ljudje in dogodki
MOZIRSKE KOPELCE
Domačini očistili bazen
Mozirjani, predvsem Tračani, so se v juniju lotili čiščenja nekdanjega krajevnega bisera, ki je domačinom v preteklosti nudil poletno osvežitev. Slednje se v zadnjih letih poslužujejo le še otroci, ki tako marsikatero poletno počitniško urico preživijo napol potopljeni v osvežujoči hladni vodi.
Kopelce domačini s pomočjo otrok od blizu in daleč ter gasilcev vsako leto očistijo blata, ki
ga je preko leta s sabo prinesla voda struge, ki jih napaja. Občina je pred leti poskrbela, da se je uredil bazen in njegova okolica, čeprav slednje ni in po higienskih merilih ne more biti javno kopališče. Je pa pomembna točka, ki poleg ostalega leži tik ob regionalni cesti in s tem turistom kaže urejenost oziroma neurejenost tega dela Mozirja.
Skozi kopelce sedaj teče čista voda, del Sa-
Kopelce domačini s pomočjo otrok od blizu in daleč ter gasilcev vsako leto očistijo blata.
(Foto: Ciril M Sem)
Skozi kopelce teče del Savinje, ki se odcepi pri
Delejevem jezu. (Foto: Ciril M Sem) vinje, ki se odcepi pri Delejevem jezu in je v preteklosti poganjal žage. Ob obilici sončnih dni se bo voda segrela za par stopinj, kar bo dovolj, da se bo imela mladež kje ohladiti in poigrati.
Benjamin Kanjir
SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO
Raziskali del Bolgarije
Savinjsko gozdarsko društvo vsako leto za svoje člane organizira različne ekskurzije, kjer se po navadi seznanijo z gozdovi ter naravnimi in kulturnimi znamenitostmi obiskanega področja. Letos so organizirali ekskurzijo v jugovzhodni del Bolgarije, kar je bila dolgoletna želja članov društva.
-
Spominska slovesnost na Menini
Občine in Združenje borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline z borčevskimi organizacijami iz Celja, Kamnika, Maribora in Zasavja v soboto, ob 11. uri, na Menini planini organizirajo spominsko slovesnost ob 70. obletnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini in 70. obletnici osvoboditve. Slavnostni govornik bo Franc Sever Franta. V programu sodelujejo Godba Zgornje Savinjske doline, MPZ Bočna, učenci OŠ Gornji Grad in enota Slovenske vojske.
SI
Člani Savinjsko gozdarskega društva so se letos podali v jugovzhodni del Bolgarije.
(Fotodokumentacija SGD)
Potovanje je do Srbije potekalo z vlakom, naprej pa z avtobusom. V Bolgariji so najprej obiskali glavno mesto Sofijo, kjer za ogled ni manjkalo kulturno zgodovinskih spomenikov, saj so se v zgodovino te države vpisali Rimljani, Grki, Turki, Sovjeti, sedaj pa Evropska unija. V centru prestolnice so na trgu Sv. Nedelje z enega mesta videli pravoslavno in katoliško cerkev, mošejo in sinagogo, ki postavljene v pravokotniku simbolizirajo sožitje med verstvi. Obiskali so tudi eno najlepših bolgarskih mest Plovdiv, najmanjše bolgarsko mesto Melnik,
kjer pridelujejo najboljša bolgarska rdeča vina, en dan pa namenili tudi ogledu gozdov v okolici Trigrada v Rodopih, kjer območje pokrivajo pretežno iglasti gozdovi.
Gozdarji so jim predstavili njihov način gospodarjenja z gozdovi, ki je podoben našemu. Za zahodni del Rodopov so značilni številni kraški pojavi, so pa tudi območje izjemne biotske raznolikosti. Ogled Bolgarije so zaključili z obiskom znamenitega samostana Rila, ki je uvrščen v dediščino Unesca.
ŠS
19	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Šport, Informacije
V DRUGO DESETLETJE SMUČARSKO-KOLESARSKE BLAGOVNE ZNAMKE BELI ZAJEC
Na Golteh še drugi, daljši stezi za gorske
kolesarje
Gorski kolesarji Beli zajec ob testiranju rdeče in modre proge na Golteh, Bojan Napotnik v sredini.
(Foto: Jože Miklavc)
Pred kratkim so sodelavci podjetja Beli zajec šport na Golteh uredili še dve drugi, lažji in daljši progi za gorske kolesarje na osnovi projekta zavoda Aliansa. V soglasju z lastniki zemljišč in v sodelovanju z družbo Golte d.o.o. je podjetnik Bojan Napotnik s svojimi kolegi, gorskimi kolesarji uredil traso ter profilne objekte novih kolesarskih stez. Te se skupaj z najstrmejšo Medved-jak začnejo in zaključijo pri spodnji, istoimenski trisedežnici.
Ob 10-letnici delovanja je poleg izobraževanja in poučevanja smučarjev ter izvajanja servisne smučarske službe na Golteh Kolesar-ski center tako podjetno razširil dejavnost in omogočil, da gorskim kolesarjem ni potrebno »noreti« po gorskih brezpotjih in neokrnjeni naravi planin, kjer jih po strani gledajo lastniki, naravo-varstveniki ter ljubitelji planin.
Beli zajec šport (White rabbit outdoor) je zaščitena blagovna znamka za športne avanture v naravi. Beli zajec se je rodil leta 2005 kot smučarsko društvo, ki je prevzelo koncesijo šole smučanja Golte. Že na začetku so društvo registrirali kot eno izmed društev Smučarske zveze Slovenije (SZS) in eno od osnovnih organizacij Zveze učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. Leta 2008 se je dejavnost Smučarskega društva (SD) Beli zajec ločila na dva povsem neodvisna poslovna subjekta. SD Beli zajec in White rabbit outdoor. Leto 2013 pa je bilo pomembno zaradi ustanovitve tekmovalnega tima.
AKTIVNOSTI NA GOLTEH SKOZI VSE LETO
Poleg šole smučanja, izposoje smučarske in druge športne opreme, delovanja servisa in športne trgovine, organizacije športnih avan-
tur, oddajanja apartmajev, organizacije športnih prireditev, izvajanja teambuildingov, podjetje zaposluje od dveh do 15 sodelavcev, večinoma kot sezonske zaposlitve študentske populacije.
V zadnjem letu so okrepili dejavnost tako imenovanega kolesar-ski centra, ki je na Golteh naredil odločne korake, tudi s promocijo v skupnem katalogu s poslovnimi partnerji. Učinki se s poletno sezono že kažejo, saj je v gondoli ter na trisedežnici Medvedjak pogostokrat srečati kolesarje, ki so nad temi pridobitvami navdušeni.
Strokovni vodja Bojan Napotnik je o novih pridobitvah povedal: »Na Medvedjaku smo naredili
tri proge. Črna za ekstremne »downhill« kolesarje po strmem terenu s skoki, bandami in lesenimi zidovi poteka z vrha Medvedjaka čez Poljano na gozdni otok Limono. Rdeča je enduro proga za turno, vsegorsko kolesarjenje, s startom na Medvedjaku ter odmikom od črne steze. Odcepi se že kmalu po startu, proti koncu pa priključi na modro, ki poteka kot družinska za začetnike gorskega kolesarjenja in po travniku, gozdu ter ima nekaj lesenih nezahtevnih mostov.«
Kolesarski spusti z vrha Golt so logična posledica dejstva, da je možen »vzpon« kolesarjev z gondolo.
PRILAGAJANJE TRENDOM S STROKOVNIMI REŠITVAMI
»Od lanske jeseni smo najprej zgradili eno (črno), ki smo jo preizkušali od 1. maja dalje, nato smo dodali še dve lažji liniji, ki smo jih odprli 6. junija. Izgradnjo prog na Golteh sem vodil in izvajal sam skupaj s sodelavci, somišljeniki, prijatelji in poslovnimi partnerji, ki so mi pomagali z materialom ter gradbeno mehanizacijo. Svoje so opravili tudi delavci družbe Golte d.o.o., tako smo s skupnimi močmi in zelo racionalnimi stroški uspeli obvladati raznotere ovire ter odpreti tri težnostno različne proge za gorsko kolesarjenje,« je še povedal Napotnik.
Odprtja novih dveh poti so se udeležili gostje iz Avstrije, vozniki in zastopniki več vodilnih gor-sko-kolesarskih znamk. To kaže na čezmejno poslovno in športno sodelovanje, za kar si vsi vpeti v razvoj in dogajanje na Golteh že dolgo prizadevajo.
Jože Miklavc
Novitete v Knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE:
Ivanji, Ivan: Stalinova sablja : [zgodbe balkanskega podzemlja], Probst, Jennifer: Poročna past, Burrowes, Grace: Ženin v kiltu, Dare, Tessa: Ne zavrni markiza, Cross, Ethan: Oče strahu, Nes-bo, Jo: Leopard, Ashford, Jane: Poročna stava, Flynn, Gillian: Ostrina, Kenner, Julie: Plameni poželenja, Reed, J. C.: Predaj se ljubezni, Horvat, Jože: Domorodje, Moderndorfer, Vinko: Brskanja.
STROKOVNA LITERATURA:
Krebelj, Peter: HTML in CSS za začetnike, Grilc, Mirjam: Omake, prelivi in namazi, Kaloh, Dejan: Od Nagodeta do Janše : kronika novo-
dobnega montiranega sodnega procesa Patria, Kordež, Bine: Kam je izginilo deset milijard?, Go-ljat, Andrej: Med v pijačah in jedeh, George, Susan: Kdo vas je pa izvolil?, Bowers, Chris: Novak Bokovič; športni državnik.
MLADINSKA LITERATURA:
Krušič, Ljuba: Najmlajša aleksandrinka, Doria, Živa Viviana: Čudežna skleda medu, Si-mukka, Salla: Bela kot sneg, Avsec, Albina: Čudežna nogavička, Pogorevc, Pavlina: Mali ježek Joško, Esenko, Ivan: Kako živijo zveri, Esenko, Ivan: Kako živijo živali, ki ne poznajo šale, Green, John: Lažna mesta.
20 Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015
Šport
ŠPORTNO DRUŠTVO DASKI TEAM MOZIRJE
S skupnim druženjem zaključili zimsko vadbo
Člani DaSki teama so junija končali z organizirano vadbo in s tem zaključili ciklus druženja z okoli 35 malimi športniki za to šolsko leto. Od septembra do sedaj so se dobivali v mo-zirski športni dvorani in s premagovanjem različnih poligonov ter igranjem iger krepili svoje psihofizične sposobnosti.
Otroci so z veseljem in pridno prihajali na vadbo. Smučarski učitelji in animatorji društva so zadeve z obilico aktivnosti uspešno obvladovali. Slednji so v božično-novoletnem času na Golteh organizirali tečaj smučanja za najmlajše, ki je bil dobro obiskan, prav vsi udeleženci pa so osvojili osnove tega športa. Poleg tega tečaja so za še mlajše organizirali dodatne tri. Zadovoljni so bili tako otroci kot njihovi starši, saj so lahko uživali v na novo naučenih spretnostih svojih malčkov.
V društvu so skrbeli tudi za člane alpske šole smučanja, torej svoje tekmovalce. Z njimi so bili pred zimo na pripravah v tujini na ledenikih. Ob prvem snegu so se preselili na Golte. V času zimske tekmovalne sezone so za tekmovalce organizirali kar šestdeset treningov, svoje sposobnosti in znanja pa so lahko pokazali na 25 tekmah. S tekem so se praviloma vračali z medaljami za najboljše.
Med največje uspehe štejejo štiri prva mesta, eno tretje in dve četrti na mednarodnih tekmah v Švici, Italiji in Avstriji. Na domačih pokalnih tekmovanjih so osvojili šest prvih, dve drugi in eno četrto mesto. Aktivni so bili tudi na regijskih tekmovanjih, kjer so zasedli dve prvi ter po eno peto, šesto, sedmo in enajsto mesto.
Kljub dejstvu, da je zimska sezona zaključe-
na, člani tekmovalne ekipe in trenerji ne mirujejo. Držijo se gesla, ki sestavlja ime njihovega društva, torej druženje, animacija, smučanje, kolesarjenje, informatika, in redno trenirajo. Največ so na kolesih, saj kolesarijo na Golte, Smre-kovec, Čreto, Dobrovlje, tudi na Črno na Koroškem se podajo, na Solčavsko in še kam. S tem krepijo vzdržljivost in pridobivajo nova znanja. Tudi letos bodo letni del vadb zaključili na poletnem taboru na morju.
Benjamin Kanjir
MEDNARODNI ATLETSKI MITING V MARIBORU
Maja Mihalinec ponovno blestela
Dan pred državnim praznikom se je v Mariboru odvijal mednarodni atletski miting. Na njem je nastopila tudi Zgornjesavinjčanka Maja Mihalinec. Mihalinčeva, sicer članica AK Velenje, je tekla na 100 in 200 metrov. V šprintu na 100 metrov je zmagala in dosegla čas 11, 61 sekunde.
Na 200 metrov je Mozirjanka lovila normo za svetovno prvenstvo v Pekingu. V tekmi s Sabino Veit ji je Mihalinčeva morala priznati premoč in s časom 23,23 zasedla drugo mesto. Žal sta obe tekmovalki zaradi premočnega vetra ostali brez norme.
Marija Šukalo
Člani DaSki teama so junija končali z organizirano vadbo in s tem zaključili ciklus druženja z okoli 35 malimi športniki za to šolsko leto. (Foto: Benjamin Kanjir)
4. BOCKI TEK
Tekači, kolesarji in rolkarji združili moči
V četrtek, 11. junija, so otroci, člani šolskega športnega društva Atlet iz Gornjega Grada, tekli na Bočkem teku. Proga, dolga 4,5 kilometra, je bila mala malica za redne tekače, ki jih k tej obliki športa preko celega leta spodbuja mentorica Jelka Grudnik. Startali so pri šoli na bočkem griču ter preko Bočne in Čepelj pritekli do cilja pri Mlinarju na Kropi. Najmlajši tekači so imeli malce drugačen program, saj so tekli le na 400-me-trski razdalji, od Friceljnov do Mlinarja.
Udeležba tekačev je bila velika, kar 58 jih je bilo na seznamu, ki so pretekli progo. Tekačem pa so se kot spremstvo pridružili številni kolesarji, rolkarji in tudi mamice z vozički, ki so spadale v »posebno kategorijo«. Kot na vseh velikih tekmovanjih so imeli vozilo za spremstvo, okrepčevalnice s pijačo in brezplačno osvežitev na progi, ki so jo omogočili bočki gasilci. Ti so po želji tekače pošpricali z vodo. Nagrada za uspešen tek je bilo v prvi meri
zadovoljstvo otrok, nato medalje ter v nadaljevanju prijetno druženje vseh udeležencev ob dobro-
tah, ki so jih pripravile mame in babice otrok.
SS
Bočki tek postaja tradicija, saj so letos tekli že četrtič. (Foto: SS)
Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 21
Šport
POHOD PO LEPI NJIVI
Izvedli že enajsti tradicionalni pohod
V nedeljo, 14. junija, so člani Športnega društva Lepa Njiva organizirali enajsti tradicionalni pohod po mejah domačega kraja. Na njem se je zbralo preko petdeset ljudi željnih dobre hoje.
Prvi pohod je bil organiziran leta 2003, ko se je v mislih nekaterih krajanov porodila ideja, da bi prehodili celotno pot po mejah Lepe Njive. Že takrat so bili organizatorji enotnega mnenja, da bi pohod potekal vsako leto in postal tradicija za majhen kraj, kot je Lepa Njiva. Pohod nato ni bil izveden do leta 2006, ko so se člani športnega društva odločili, da to dejavnost uvrstijo med svoje vsakoletne plane ter poskrbijo, da pohod končno postane tradicio-
nalen. Od takrat dalje je bil izveden vsako leto in zmeraj po različnih poteh, da so lahko poho-dniki med potjo spoznavali vsak kotiček kraja ter občudovali danosti narave.
Tudi na letošnjem pohodu so pred samim startom podelili majice najbolj zvestim udeležencem. To so tisti, ki so se pohoda udeležili petkrat oziroma desetkrat. Pohodnike je pot vodila mimo zaselkov Ržiše in Zavarše proti zaselku Krnice in ob meji z Brezjem po severozahodni strani nazaj proti začetni točki, kjer je vse udeležence čakalo zasluženo okrepčilo. Celotna hoja je trajala dobre štiri ure.
Primož Vajdl
Med pohodniki je prevladovalo prijetno vzdušje.
(Foto: Primož Vajdl)
Nogomet na milnici v Nazarjah
V Nazarjah se bodo na športnem igrišču ob Dreti letos tretjič zapored merili ljubitelji nogometa na milnici. Organizator dogodka, Športno društvo Vrbovec Nazarje obljublja za to soboto veliko razvedrila in smeha. Na napihljivem in z milnico obogatenem igrišču naj bi se pomerilo več kot 15 ekip iz raz-
ličnih krajev naše doline in širše.
Celodnevno druženje igralcev in njihovih navijačev bodo popestrili z različnimi aktivnostmi. Ljubitelji bencinskih hlapov se bodo lahko podali na testno vožnjo z razstavljenim avtomobilom, za otroke pa bodo pripravili razvedrilne igre.
Marija Šukalo
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Druga tekma z malokalibrsko pištolo drulov
21. junija so člani Strelskega društva Gornji Grad organizirali drugo tekmo z malokalibrsko pištolo drulov na strelišču Lovske družine Gornji Grad v Zagradišču. Tekmovalci so imeli pet nabojev za preizkus in deset za oceno.
Zmagal je Borut Kolar (83 krogov), drugi je bil Ciril Kolar (81) in tretji Boris Purnat (77). Ker šteje za
končno uvrstitev boljši rezultat, je končni vrstni red streljanja z MK pištolo drulov sledeči: 1. Borut Kolar (83 krogov), 2. Ciril Kolar (82) in 3. Boris Purnat (77).
Za naslov prvaka kombinacije je začasni vrstni red naslednji: 1. Peter Bezovšek (295 točk), 2. Tomaž Tro-gar (293) in 3. Boris Purnat (289).
PB
Strelci z malokalibrsko pištolo drulov na liniji (Foto: Tomaž Trogar)
STRELSKI KLUB MENINA
Zmagovalna trojka zelo izenačena
V četrtek, 11. junija, so se na strelišču v Zagradišču pomerili strelci na tekmi s puško optika (veliki kaliber 7 mm in več). Tekmovanje so organizirali člani Strelskega
kluba Menina, zmagal pa je njihov član Jože Grudnik pred Marjanom in Primožem Prodnikom iz Lovske družine Solčava.
ŠS
Primož Prodnik, Jože Grudnik in Marjan Prodnik (z leve) so bili najboljši trije na tekmovanju. (Fotodokumentacija SK Menina)
Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 22
Kronika, Zahvale, Oglasi
POLICIJA SVETUJE
Vlomilci niso na dopustu
Policisti opozarjajo na osnovne samozaščitne ukrepe pred odhodom na počitnice in poudarjajo, da vlomilci niso na dopustu. Opozorite sosede, da boste dlje časa odsotni. Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo, najemite sef ...
Na samozaščitno ravnanje ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju, kjer nas ne poznajo. Med letovanjem v tujini je denar najbolje menjati v menjalnicah oziroma bankah in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem. Pa tudi drugače, na primer med obiski lokalov, ni priporočljivo razkazovati denarja.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi prtljagi na letališčih, avtobusnih in železniških postajah. Vidno označena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom lahko nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje.
Prav tako moramo biti pozorni na predmete, ki jih nosimo s sabo na dopust in so najpogosteje predmet napada: digitalna tehnika (fotoaparati, kamere ...), mobilni telefoni, osebni nakit in ostali predmeti (kolesa, surfi, smuči ...). Predvsem je pomembno, da teh predmetov ne puščamo brez nadzora na mestih, kjer so nepridipravom lahko dostopni.
Ministrstvo za notranje zadeve se zaveda svoje vloge, ki jo imajo njegove službe za ugoden razvoj turizma. Policijske dejavnosti v zvezi s turizmom potekajo vse leto. Turistični ciklusi imajo nekaj vrhuncev, ki terjajo več policijske priso-
tnosti in pozornosti, večinoma pa gre za dejavnosti, s katerimi si policija prizadeva zagotavljati čimveč-jo stopnjo varnosti skozi vse leto.
Temeljni cilj aktivnosti policije v turistični sezoni je turistom zagotoviti varno počutje, da se bodo radi vračali v Slovenijo in da bodo zadovoljstvo prenesli tudi na druge.
Drugo izhodišče je uresničevanje strategije »državljanu prijazne policije« v turistični sferi. Gre za niz dejavnosti, ki jih razvijamo že dalj časa (urejeni objekti in uslužbenci, prijaznost pri stikih z državljani, vidnost, dostopnost, dajanje informacij o varnostni problematiki ter drugih zanimivih in potrebnih podatkov itd).
Za doseganje želene stopnje varnosti ni dovolj samo dejavnost policije, zato policija v okviru priprav na turistične vrhunce vzpodbuja tudi sodelovanje in razvoj odgovornosti drugih subjektov (osebje v turističnem gospodarstvu na vseh nivojih, inšpekcijske službe, carina, vzdrževalci cest, AMZ itd.).
Pomembno je mednarodno policijsko sodelovanje, zlasti s sosednjimi državami, s katerimi ima Slovenija dobre stike, kar bistveno vpliva na kakovost in hitrost varnostnega dela.
Načrtovanje policijskega dela izhaja iz ocene varnostnih razmer, ki sodijo v policijsko pristojnost in ki upoštevajo tako značilnosti varnostnih razmer v tujini, povezane s turističnimi tokovi, kakor notranje varnostne okoliščine (kriminaliteta, javni red in mir, cestni promet, mejna problematika).
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	IZČRPAL GORIVO
Mozirje: V noči na 26. junij je neznani storilec na parkirišču podjetja v Mozirju iz delovnega stroja izčrpal pogonsko gorivo. Nastala je materialna škoda v višini okoli 300 evrov.
•	VLOMILEC V DELAVNICI
Bočna: V noči na 27. junij je neznani storilec vlomil v prostore podjetja v Bočni. Storilec je vlomil skozi vrata proizvodnih prostorov in vstopil v delavnico. Od tam je odnesel dve motorni žagi, laserski merilec in orodje makita. Skupna vrednost ukradenega znaša okoli 3.000 evrov.
Skozi življenje sem hitel. Sprejel, kar mi je dalo. Postoril pa bi rad še to in to, a časa premalo je bilo.
V SPOMIN
Minilo je dvajset let, od kar nas je zapustil dragi
Franjo BUDNA
z Ljubnega ob Savinji 21.3.1933 - 2.7.1995
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spominjate nanj.
Vsi nj'egovi
ZAHVALA!
V nedeljo, 21.6.2015, ob 14. uri smo imeli blagoslov križa in čebelnjaka pri Marinšeku, Bočna - Otok 40. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri organizaciji. Posebna zahvala družini Zavolovšek iz Otoka in g. župniku Ivanu Šelihu.
Matek Ciril, Otok 40
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
23	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Za razvedrilo
Cvetke
MESTNI SIR
V eni od gostiln pod Menino planino smo pred kratkim zasledili, da za malico ponujajo ocvrti mestni sir. Pa smo vklopili sive celice, da bi ugotovili, kaj pravzaprav nudijo za malico. Seveda je šlo za čisto običajni mesni sir, nov naziv pa najbrž ni pomenil čisto nič drugega kot približevanje mestnemu načinu življenja vsaj v kulinariki, če že v zdravstvu ne.
^ Ocvrti
mesfrv' s/t
Krompir■ solctfa
nnFSPR TEK*7
INSTRUKCIJE NA VISINSKEM NIVOJU
Ob obisku ljubenskih pevcev se je na Travniku dogajalo tudi tole. Franjo Naraločnik, ljubenski župan (v sredini): »Mitja, katero struno naj primem, da začnemo tisto ljubensko flosarsko?«
Mitja Venišnik, zborovodja MePZ Ljubno: »Kar ta zgornjo, pa še pomagam ti lahko ...«
Andrej Ermenc, direktor Komunale Mozirje (modro iz ozadja): »Oba bosta pa ja zmogla!«
NEKAJ KAPLJIC DEŽJA IN VINA
V Mozirju, kjer je v parku cvetja na prvi poletni dan potekala spominska maša v čast kanoniku Alojziju Žagarju, se je množica ljudi v skoraj lepem vremenu zaskrbljeno ozirala v nebo. A je padlo le par kapljic dežja, nekaj več, kot je bilo vina v mali flaški, ki je bila predmet dobrodelne dražbe. Prisotni pa so nazdravili s »steyerjem«, car Milan je ponujal, podžupan Roman Čretnik (desno) in župan Ivan Su-hoveršnik (drugi z desne) sta vino hvalila, apaški župnik Janez Fe-rencek pa ga je sproti blagoslavljal.
24	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Križanka, Informacije
sestavil: peter udih
pollasta krivulja. viba
VOTEL PREDMET ZA PRENAŠANJE ALI HRANJENJE ČESA
PRIPRAVA ZA OŽEMANJE
ličinka majskega hroíca
VULKAN NA V. SICILIJE
moten. MlŠlCAST Človek
ZNAMKA CESKIH KAMIONOV
anton nanut
domaèa pernata
žival
skrivni policijski agent. tudi
Spioelj.
ovaduh
VOZILO Z
enim sedežem
škatlica za shranjevanje določenega predmeta
konjske uzde
kdor se ukvarjaš klesanjem
SRBSKA IGRALKA (DJURtClN)
značilnost glftf na prvotno pripadnost izvor
si koreo-graf (iko)
dvojna nota. ovojnica
sestavija-. f'" pravnih listin
ang. plemiški naslov
ang. pisateljica (austen)
b. planet po oodaljeno-st1 od sonca
nočno popivanje
kemijski simbol za renu
REAKTIVNO LETALO
kij. tolkaû
danski biokemik (henrik)
tovarnav celju
17 Crka gr. alfabeta
kitajsko ljudsko glasbilo
veleposlanik
KEMIJSKI SIMBOL ZA GALIJ
TROPSKA CVIJALKA
NAVZKRIŽNA OPLODITEV PRI RASTLINAH
SLABäALNI IZRAZ ZA ITALIJANA
Matična kronika za mesec maj
POROKE:
Robert Remenih iz Skorna in Mateja Ročnik iz Zavodnja
Mitja Hvala iz Gore in Mateja Jereb iz Rovt
Roman Krošelj in Staša Erjavec, oba iz Trbovelj
Marjan Bizjak iz Gotovelj in Melita Kveder iz Podloga v Savinjski dolini
Matej Korošec in Danica Rženičnik, oba iz Lepe Njive
Tadej Hauptman in Sabina Bec, oba iz Trbovelj
Aleš Rezar iz Ločice ob Savinji in Tina Dervarič z Rečice ob Paki
SMRTI:
Marija Krefl iz Kokarij Gjurgjica Josipa Ribežl iz Pustega polja Frančiška Poličnik iz Gornjega Grada Martin Mikek iz Radegunde Alojz Robnik iz Podvolovljeka Jakob Metulj iz Konjskega Vrha Marija Novak iz Okonine Elizabeta Marovt z Ljubnega ob Savinji
-^
Slovarček:
DAM - danski biokemik (Henrik); KIN - kitajsko ljudsko glasbilo; SE RT - španski slikar (Jose Maria);
v_J
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
MAKSIMUM, APRETURA, DAMA, ZAK, POČITNICE, VIISIIL. OKIT, ARTOTEKA, KORALA, NARCISA, JAPI, ADI, NEČKE, ACKER, GM, GAL, RAVNALKA, RIBA, OPANEK, IST, ALUMINIJ, LASNIK, MARACANA, DRSALO
v_>
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 28. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek,	ob 19.00. Šmihel nad Mozirjem Otvoritev kmečkih iger in okrogla miza Mladi in zadružništvo
3. julij	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Klepet z Jernejem Nejcom Goličnikom, udeležencem oddaje MasterChef
	ob 9.00. Športno igrišče Nazarje Nogomet na milnici
	ob 10.30. Travnik pri Domu kulture Velenje Poletje na travniku - Sobotne lutkarije
	ob 11.00. Menina planina Spominska slovesnost ob 70. obletnici osvoboditve
Sobota, 4. julij	ob 13.30. Šmihel nad Mozirjem Začetek kmečkih iger
	ob 19.00. Šmihel nad Mozirjem Zabava z ansamblom Golte
	ob 20.00. Pred Domom kulture Velenje Mozzajik festival 2015, koncert skupine Pop Garage
	ob 20.30. Rečica ob Savinji Večer pod trško lipo z ansamblom Franca Miheliča
Nedelja, 5. julij	ob 10.00. Robanov kot 14. Pohod po poteh Robanovega Joža
Ponedeljek, 6. julij	ob 9.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Poletne pravljične delavnice
Torek,	ob 9.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Poletne pravljične delavnice
7. julij	ob 21.00. Titov trg Velenje Aglaja (Belgija) - plesni spektakel z zastavami
Sreda, 8. julij	ob 9.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Poletne pravljične delavnice
Četrtek,	ob 17.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Pevske delavnice ob kitari
9. julij	ob 20.30. Velenjski grad Samohranilec - monokomedija Renata Jenčka
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca simentalca, teža 120 kg; gsm 031/783-666. Prašiče in piščance, blojlerje za do-pitanje, možna dostava, Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam račke (jedo polže) in par gosi, podarim petelinčke; gsm 051/341-733.
Prodam prašiče, 100-130 kg za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam bikca simentalca, težkega 140 kg; gsm 051/319-040. Brejo telico sivko, pašno, prodam; gsm 041/793-519. Prodam bikca križan, mesni tip, star 7 dni; tel. 03/5835-239. Prodam bikca simentalca, cena po dogovoru; gsm 051/427-480. Prodam bikca čb, 200 kg, in teličko rj/lim, 200 kg; gsm 031/868-475. Teličko čb, težko 300 kg, in te-
ličko čb, 200 kg, prodam; gsm 031/759-873.
ŽIVALI - KUPIM
VOZILA - PRODAM
Prodam super ohranjen motor 125 m2. Za več informacij pokličite; gsm 041/881-276.
VOZILA - KUPIM
DRUGO - PRODAM
Prodam koruzo 041/510-219.
v zrnu, gsm
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	NUDIM RAZREZ LESA
in razrez lesa za ostrešja; gsm 041 783 987.
Gregorc Martin, Dol-Suha 9, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569.
Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE,
za različne starosti. Gsm 031/836-378. www.zau.si
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	SEČNJA IN SPRAVILO LESA
Nudimo sečnjo in spravilo lesa; gsm 051/361-956.
Gorič Borut s.p., Trnovec 8, 3332 Rečica ob Savinji.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790.
kratko; gsm 051/358-408. Prodam prehodni otroški avtose-dež, kengurujček in elektronsko varuško; gsm 040/554-165. Prodam 1 m3 suhih češnje-vih desk, cena simbolična; gsm 031/295-331.
Prodam dva kom pvc vrata, mik, bela, trajna zasteklitev z žaluzijami stara eno leto, 150 EUR/kom; gsm 041/265-511.
Prodam zamrzovalno omaro za simbolično ceno; gsm 031/717881.
Po ugodni ceni prodam lesene gaj-bice za krompir ali jabolka; gsm 041/261-565.
NEPREMIČNINE
Stanovanje v okolici Mozirja oddam mlajšemu paru; gsm 051/788-049.
Na Ljubnem prodam dobro ohranjeno hišo; gsm 031/852-471. Ugodno prodam stanovanje v centru Mozirja, 2,5-sobno - 57 m2; gsm 070/870-321. Poslovni prostor - prodajalna v centru Mozirja, oddam; gsm 041/650-151.
OSEBNI STIKI
Star sem 46 let. Poročiti se želim s punco do svojih let; gsm 031/860668.
Prodam suha bukova drva, cepljena na meter, možnost razreza na

^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic ^ vsak petek na Sj www.savinjske.com
26	Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015	I
Ej, Oglasi
* * •	**	• W	* # • E
Oktet Žetev
f -j / 4
' ■ 1_ , r 1» * * | t 1 * i *
s j L ij ' s. .
Ansambel Golte predstavlja novo polko Najbolj no-AtLAt ra noč. Ob tem je Andrej Rak l \ j . dejal: »Veseli smo, da lahko ' j predstavimo novo skladbo, ^z^ ki je nastajala kar nekaj časa. Po glasbeni plati je polka, razen odličnega besedila Vere Šolnic, v celoti naše delo.«
(Foto: Martin Frece)
Ob izidu skladbe je izšel tudi nov video spot: »Kot vedno, smo tudi tokrat želeli, da bi bil spot nekaj drugačnega, posebnega. Ob domislici, da bi v spotu nastopil pes, so ideje kar deževale. Tako nam je uspelo narediti nekaj novega. Psička Kiara pa se je zares izkazala in presegla naša pričakovanja.«
(Foto: Martin Frece)
Hvala vsem, ki ste omogočili nepozaben koncert Okteta Žetev z gosti.
Oblina Luče KUD Raduha Luče EMPK d,o.o. EJektfO Ugovšek d.o.o. Biomasa d.o.o. KL5 Ljubno cLo.o. BSH Hišni aparati d.o.o. Rihter d.o.o.
Parket a rstvo Bojan Čop ar s. p. Šport center Prodnik Eitrasd.o.o.
Mizarstvo Potočnik Janez s,p. Čcrnivsek Jofe s.p. Irfesd.o.o, Voicr Blaž 5.p. Elektroenergetika d.o.o, Kea
Marjeta Terbovšek s,p.
G c o-storitve, Primož Hren s.p.
Mekr d.o.o.
Marko Logar s.p.
Jožef Melavt s. p.
Ate3 Krančič s.p.
Jurjevec Matjaž s.p.
Lučka Trgovina
Robnik Franc i.p.
Damijan Krivec s .p.
Franc Srlecs.p.
MoliČnik d.o.o. Robnik d.o.o. Petra Moličnik s.p. Marica in Marko Murko Aiojz s.p. Hiša Raduha Miroslav Rednaks.p. Novak Damijan s,p. Špeh d.o.o. Skok-m d.o.o, Noend 5.p. Veterina M02ti je Sojan Bider s.p, K Z Šaleška dolina JP Komunala Zaščita LukaČ
Pečnik impiantati David Pečnik
Perizion Na Razpotju
Hotel Plesnik
Jani Golob s,p.
Maroš d.o.o.
Tip les d.o.o,
Piccrija 902
Občina Solčava
Občina Rečica ob Savinji
Občina Ljubno
Občina Mozirje
Občina Nazarje
I
Savinjske novice št. 27, 3. julij 2015 27
Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev
je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.
mK
.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
^ Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovita darilo