Kotiček gospoda doropoljskega Blagorodni g. Doropoljski! Tudi jaz Vam hočem danes pisati. Zahvaljam se Vam za Vaše prijetne me-sečne »Zvončke«, ki me vsakokrat jako razvesele. V šolo tne jako veseli hoditi. ker se učim mnogo lepega in zanimivega. V šoli imamo jako prijazno gospodično. Drugič Vam pišem kaj drugega. Pozdravlja Vas Vaša hvaležna Marija 2 i b e r n a, učcnka 3. razr. II. odd. v Senožečah. Odgovor: Ljuba Marija! Vidim, da si hvaležna deklica. Lepa lastnost je to — kras mladega srca. Kdor je z malim zadovoljen, ta je velikega vieden. Cestiti gospod Doropoljski! Jaz sem zvesta čitateliica »Zvončka«. Vedno prebiram prejšnje letnike. Obisku-jem II. razred meščanske šole v zavodu de Notre Dame v Šmihelu. Doma sem v Beli Krajini. To je krasan del naše ljube domovine. Priliko jmam opazovati prele-pe narodne noše. Zal. da »preljuba gospa moda« izpodriva narodna odela, ki so značaj in podoba ljudstva. Vezenje na odelih je prava narodna umetnost. Ta bi se morala ohraniti, ne na izlo/.bah in v muzejih, ampak med ljudstvom. Ali ne bo moda zasužnila s svojo menjavo še vseh tistih krajev, kjer je Ijudstvo zvesto na-rodni noši? Z železnico pride marsikatera novost v naše kraje, pa izginila bo tudi marsikatera navada. ki sedaj diči na.še ljudi. V naši občini so bili še pred štiri-desetimi leti vsi »beli«, danes so vsi »pi-sani«. Med nami je 861etna ženica, ki hra-ni narodno obleko za mrtvaški oder. Ona trdi, da bo na sodni dan vstala v tisti obleki, v kateri je bila položena v grob. Ona pravi: »Bog bo zahteval sodni dan Slovence nazaj, ki jih je dal slovenskemu narodu!« Lepo je slišati starico: »Belokranjica rojena, Belokranjica živela, Belokranjica umrla!« Jaz mnogo čitam. Lepo Vas pozdrav-Ijam Mirosava Kvedrova. Odgovor: Ljuba Miroslava! ' Iz Tvojega pisma priobčujem le nekaj odstavkov. Izpustil sem tiste vrstice, ki preveč govore o — meni. Pokazal sem jih pa tistima, ki so jima namenjene. Za-hvaljata se Ti za lepe, presrčne besede. Upam, da si s tem tudi zadovoljna. — Kar pišeš o narodni noši, je vse — žal — resnično. — Tvoj spis »O počitnicah« priobčim prihodnjič. Cenjeni gospod Doropoljski! Danes kot vprvič si dovoljujem Vam pisati. Va? kotiček v »Zvončku« me jc razveselil, da tudi jaz Vašemu blagorodju Hodim v 7. razred ljudskih šol v Idriji. Imam še dva brata in dve sestri, Mirko 18 1., Cveto 16 1., Ljubica 15 1., Vojka 8 1. in iaz 13 1. Prosila bi, da bi moje pisemce z rizbo posneli. Prosi Vas za odgovor! Zdravka Lapajnetova. Odffovor: Ljuba Zdravka! Rad bi priobčil tudi narisano mačeho. aii posnetek bi ne bil lep, ker si risbo napravila le bolj površno. Potrudi se t.i'ii ) bolj, pa Ti ustrežem tudi v tem po-gledu! Velecenjeni g. Poropoljski! V začetku počitnic smo se preselili v Hotederšico k stricu, ko se pa začne šola. se bomo kam drugam — najbrže v Ljub-Uano. Tukaj je jako lepo. Dne 26. maja mi je umrl papa. ki je bil orožn. straž-niešter. Imeli smo ga jako radi in nam je 264 nuuo za njim, tako da ga ne moremo po?abiti. ?edaj nie boli noga in moram Iežati v postelji. Jako rad čitam »Zvonček«. Rad bi postal duhovnik. Če hočete, Vam pošljem v kotiček kako povest. — Stric mi je pnvedal, da mi prinese iz Ljubljane povest »Turki pred sv. Tilnom«. Dva strica sta šla od tukaj k vojakom, eden je pa ostal doma. Prosim, da mi odgovorite na to pi-semce! Z velespoštovanjem Stanislav Krašovec, Hotederšica pri Logatcu. Odgovor: Liubi Stanislav! Izrekam Ti iskreno sožalje ob smrti dobrega očeta, želim, da Ti noga kmaiu ozdravi, in nričakujem omenjene povesti za svoj kotiček. Velecenjeni r Doropoljski! Danes Vam pišem prvič. Star sem 9 let. Hodim v 3. razred. »Zvonček« prav rad čitam. Hotel sem Vam že večkrat pisati. a vedno sem odlašal. Ko sem pa uvidel, da z odlašanjem ni nič, Vain ho-čem danes pisati. Komaj čakam na vsak »Zvonček«. Z odličnim spoštovanjem Vladko Kante v Sežani. Odgovor: Ljubi Vladko! Z odlašanjem pa res nič ni! — Ako bi se prej lotil pisanja, bi bila tudi midva že stara znanca. No, pa sem vendar ve-sel, čeprav sva se seznanila šele sedaj! Dragi gospod Dnropoljski! Tukaj smo veseli in zadovoljni. Vi-dimo trte zasajene in travnike zelene. Vidimo še visoke gore. Res hladna Krka teče vmes. Jaz sc igram gredice, kop-Ijetn rožice in sadim, dokler je čas. Ci-tala sem v »Zvončku« Vaše cenjeno ime. Pri nas je vse veselo, vse je v cvetju, vse v zelenju. Zdaj pa Vas iz srca pozdravlja nova prijateljica »Zvončka« Tončka Ooriškova, učenka II. razr. na Vinjem vrhu pri Beli cerkvi na Dol. Odgovor: Ljuba Tončka! Ko si ini pisala svoje pismo, je bilo pri vas pač vse v cvetju in zelenju. Ali sedaj se bliža mrzli zimski čas — pa je gotovo cvetje in zelenje ovenelo. Toda vzlic temu je še vedno lepp tam, kjer si doma —- saj je vsakemu človeku doma najfepše. Čestiti gospod Doropoljski! Ker Vam drugi toliko pi.še.io, želim Vam tndi jaz kaj pisati. Toda, ker Vam prvič pišem. sama ne vem, kaj bi Vam pisala; upam, da mi ne boste zamerili. Jaz kai rad čitam »Zvonček«. Rada bi videla. da bi tudi meni kaj napisali v svoj kotiček. kako besedo v odgovor, kaj ne, da mi boste? Prihodnjič Vam hočem pi-sati o našem lepem slovenskem kraju. Srčno Vas pozdravlja Eniilija Kobalo v a, učenka II. raireda v Šiiiarjah pri Ajdovščini, Primorsko. Oueovoi: Ljuba Kmilija! No, dobro! Ker prijavljam Tvoje pi-scmce s tem odKovorom, smem pričakn-vati, da nam prihodnjič kaj napišeš o le-pom slovenskem kraju, kjer si doma. * Dragi g. Doropoljski! 2e dolgo sem želela Vam pisati. Sedaj se mi je izpolnila ta želja. Zdaj Vam ho-čem pisati o svoji mladosti. V šolo hodim v I. razred II. r.dd. Stara sern 9 let. Naj-rajša čitam Vaš kotiček v »Zvončku«. Tudi pravljice in pesemee rada čitam. Prosim, bi še smela Vam kdaj pisati? Lani smo bil na izletu pri Št. Jungerti, ki ie biizu nas. Igrali smo se veliko iger. Naibolj mi usajatay igri »Prostnr irnaino sredi kroga« in »Ce otroci vljudni so«, ker se zraven poje. Za božičnico sem do-bila hranilnico, ki bi je še Vi ne znali odpreti. Tako umetuo ie napravljena. Pri-šla mi je z Japonskega. Moj brat Stanko je bil tam. ker je mornar. Letos je biia huda zima. Ptičice so letale okolo naše hiše. Smilile so se mi, zato sem jim na-stavljala zrnja in drobtinic. Sedaj me že poznajo in me spremljajo. ko nosim drva iz drvarnice. Na vratih me počakajo, da pridem ven. To je moje največje veselje. Srčno Vas pozdravlja Liudmila Kodermano va, nadučitelieva hčerka v Pirešci. Odgnvor: Ljuba Liudmila! Pač boš tudi letošnjo zimo pridno kr-mila ljube stradajoče in zmrzujoče ptičke. Ootovo se Ti pridruži velik krog dobrn-srčne slovenske tnladine. — Tvoj brat ie gotovn veliko pripnvedoval o svojem dalj-nem pntovanjn. Ali bi nam ne hntela ne-kaj te«a povedati v prihodniem svnjem