" Pred tremi leti je na pepelnièno sredo film re`iserja Mela Gibsona Kristusov pasijon do- `ivel svetovno premiero in vzburil duhove. Kljub izrednim nasprotovanjem je dosegel ne- prièakovan finanèni uspeh, predvsem od pro- daje vstopnic, pa tudi ko je kasneje izšel v VHS in DVD formatu. Pred letom dni je celo osrednji slovenski dnevnik, ki je v èasu pred- vajanja filma v kinu prinašal predvsem nega- tivno nastrojene kritike, izvedel prodajno ak- cijo filma na DVD-ju, pri èemer so bili izb- ljuvki izpred dveh let kar naenkrat pozabljeni. Imperativ èim veèjega zaslu`ka je seveda bo- troval pozitivno usmerjeni kampanji. Ka- korkoli ̀ e: film je v treh letih poleg oblice šun- da, pa tudi osebnih èustvenih izlivov prene- katerih gledalcev na svetovnem spletu, ki so bili nad filmom navdušeni ali pa so ga na smrt zasovra`ili, izzval mnoge strokovne razprave, katerih sad so bili tudi številni èlanki in knjige s prodornimi analizami filma. En izmed naj- bolj izpostavljenih, predvsem pa najbolj prob- lematiènih vidikov filma je gotovo nazorno, skoraj dveurno prikazovanje nasilja. & #  $ Pred samo premiero filma so bili glavni nasprotniki filma osredotoèeni predvsem na problematiko antisemitizma, ki naj bi ga film spodbujal in netil. Kali tega so seveda naš- li v ukradenem scenariju. Ko pa se je film za- èel predvajati in je postalo jasno, da so bile tovrstne kritike pretirane, so argumenti an- tisemitizma slednjiè — tudi zaradi specifièno ameriške situacije — obtièali v slepi ulici. Te- daj so — ne povsem neupravièeno — našli novo tarèo: nasilje. Kristusov pasijon dejansko pri- kazuje nenehne izlive nasilja nad Jezusom, ko je njegovo telo scefrano na košèke, s èi- mer film po eni strani prinaša prikaz èloveške zlobe, po drugi pa vzdr`ljivosti, ki presega vsakršno èloveško moè. Od vsega je gotovo za mnoge gledalce najte`je gledljiv dvodelen prizor bièanja, vendar pa zaradi zelo reali- stiène upodobitve vlog v filmu izpade tudi to zelo avtentièno.1 Neprestano nasilje v filmu pravzaprav moèno in uèinkovito predstav- lja pogled na nasilje, navzoèe v sodobnem sve- tu, ki pa si ga ne `elimo priznati ali ga ne `e- limo odpraviti, ampak se morda celo nasla- jamo nad njim. Svet, ki dejansko u`iva v pri- kazovanju nasilja, se torej licemersko zgra- `a nad nasiljem v Gibsonovem filmu.2 V nekem smislu bi lahko rekli, da film niti ne prikazuje celotne resniènosti, vsaj èe sprej- memo pripovedi in zapiske mistikov, ki so “do`iveli” Kristusovo trpljenje. V tem se z njimi strinjajo mnogi zgodovinarji. Strokov- njaki, ki so sodelovali pri filmu, so morali priskrbeti podatke, kakšno je bilo ravnanje Rimljanov z zaporniki, kako je izgledalo bi- èanje in kako kri`anje. Preuèili so tudi mnogo študij o turinskem prtu, saj so znaki tovrst- nega trpljenja na odtisu še kako pomenlji- vi, ker ka`ejo posledice muèenja pri bièanju in kri`anju, toliko bolj, èe je to res pristen mrtvaški prt, v katerega so po smrti zavili Je- zusa. Mnoge zgodovinske študije potrjuje- jo, da je naèin bièanja, kot je prikazan v fil- mu, še kako avtentièen: najprej so obsojenca ranili s šibami, nato so mu z bièem povzroèili odprte rane, temu je sledilo trganje mesa z %0%-    #  #  !  %#  #  # bièem, prepletenim z ostrimi delci kosti ali `eleza. Strokovnjaki se sicer ne strinjajo v ne- katerih podrobnostih, vendar so soglasni gle- de osupljive neprizanesljivosti kazni.3 Presenetljivo je bilo `e dejstvo, da Ame- riško filmsko zdru`enje4 filmu ni podelilo oz- nake NC-17.5 Mnogi filmski kritiki so bili preprièani, da je razlog dejansko v tem, da gre za verski film ter je zato prejel oznako R (Restricted),6 z obrazlo`itvijo, da vsebuje pri- zore nazornega nasilja.7 To pa seveda popol- noma dr`i: v Kristusovem pasijonu prevladuje nasilje in je pravzaprav šokantno. To potr- juje tudi sam Gibson: “Hotel sem, da je šo- kantno. In tudi ekstremno. Da potisne gle- dalca èez mejo. In tudi ga. Mislim, da ga po- tisne èez mejo. Tako, da spozna to neizmer- nost. Neizmerno `rtvovanje in vidi, da lahko nekdo to zdr`i in se kljub temu vrne z lju- beznijo in odpušèanjem, kljub ekstremni bo- leèini, trpljenju in zasmehovanju.”8 Sydneyski kardinal George Pell gleda na to v èisto zgodovinski perspektivi in èasovni umešèenosti samega filma, saj pravi, da “Kri- stusov pasijon pripada prelomu 20. stolet- ja — najbolj krutemu v zgodovini èloveštva — prav zaradi nasilja, ki je zelo konkretno in nepretrgano, pri èemer je prizor bièanja celo bolj grozen od kri`anja samega”.9 Prav zato obstaja nevarnost, da bi “drastièno in realistièno prikazovanje trpljenja in smrti okrnilo osrednje sporoèilo odrešenja ter lah- ko zbudilo odpor pri tistih, ki slabo poznajo evangelije,”10 opozarja kardinal Karl Leh- mann. Pri tem se nehote zastavlja vpraša- nje: Ali ima potemtakem Gibsonov film odrešenjsko vrednost ali pa je samo še en od prikazov nasilja v filmih, ki ga je naša kultura tako `eljna? Z drugimi besedami: ali nasilje v filmu in navdušenje gledalcev izvira iz evangelijskih pripovedi ali je to le modni odziv pop kulture?11 Kar se evangeljskih poroèil o trpljenju tièe, je gotovo eno: intenzivno in krvavo nasilje v filmu ne temelji toliko na evangelijih, am- pak predvsem na videnjih redovnice, misti- kinje Ane Katarine Emmerich.12 Gibson naj bi se pri tem oddaljil od evangelijev in se pre- veè naslonil na Emmerichovo. Prav zaradi tega naj bi bilo v filmu nasilje bistveno, saj je celotna zgodba osredinjena na boleèino, kar naj bi se seveda napajalo pri mistiènem trpljenju Emmerichove.13 Ne glede na to, ostri kritiki oèitajo, da je prav brutalno nasilje tisto, ki v film vnaša ne- katoliškega duha, saj je prav v nasprotju z ne- prestanimi izjavami Vatikana in tudi ame- riških škofov, ki nasprotujejo pretirani upo- rabi nasilja v filmih.14 Eden najvidnejših nas- protnikov filma, komentator Frank Rich, je v izbljuvku svojega gneva Gibsona celo ob- to`il, da je za lep zaslu`ek ustvaril pornograf- ski film z orgazmiènimi brizgi krvi in osta- limi telesnimi tekoèinami, napolnjen z upo- èasnjenimi posnetki vrhuncev in udarno glas- bo. Po njegovem film ni niè drugega kot ho- moseksualni obred z grozljivim sadomazo- hizmom za vse, ki radi gledajo lepe mlade moške, ko jih slaèijo in na dolgo `ive odira- jo.15 Kot je bilo razvidno iz slovenskih me- dijev, so se ob teh izjavah — veè kot oèitno — napajali tudi mnogi slovenski kritiki in pri tem seveda ponavljali iste floskule. Tovrst- nemu gnevu vsekakor nima smisla namenjati veèje pozornosti, medtem ko si prepletenost Gibsonovega filma z akcijskim `anrom go- tovo zaslu`i bolj podrobno analizo.    #  # Dejstvo je, da Kristusov pasijon ne zaob- jema zgolj bibliènega `anra. Še veè: zaradi moène naslonitve na Emmerichovo je bila zvestoba temu `anru veèkrat celo postavljena pod vprašaj, s tem pa tudi njegova zgodo- vinska toènost. V skrajnih vidikih so filmu pripisovali celo maèistièno brutalnost ak- cijsko-pustolovskih filmov in nadnaravno grozo surove (horror) tradicije Edgarja Al- "    lana Poeja in Stephena Kinga. Slednji `a- nr naj bi se odra`al v znaèilnostih, kot so podzemna jeèa, verige in okovi, sadistièni krvniki, nedol`na devica, masivne kamni- te zgradbe in nadnaravna groza, kar so de- jansko sestavni elementi filma, še zdaleè pa ne osrednji in kljuèni.16 Dosti bolj zanimiv je akcijski vidik filma. Mel Gibson je v intervjuju za Hollywood Je- sus News izjavil, da “ne obstaja veèja junaška zgodba, kot je ta, o najveèji ljubezni, ki jo lahko ima nekdo, ki da svoje `ivljenje za ne- koga. Kristusov pasijon je najveèja avantura vseh èasov. Mislim, da je najveèja ljubezenska zgodba vseh èasov; Bog postane èlovek in ljudje ubijejo Boga. Èe to ni akcija, kaj je po- tem sploh akcija?”.17 Lahko bi rekli, da po eni strani film pred- stavi Kristusa kot Bo`jega Sina, ki je v intim- nem odnosu z Bogom, saj ga klièe “abba”, oèka. Predstavi ga tudi kot èloveka, ki trpi in umre, in kot Boga, ki opogumlja svoje pri- jatelje pri mizi zadnje veèerje, naj verujejo vanj, ki je pot, resnica in `ivljenje. Pod tem vidikom je prikazan kot oseba, ki v svoji èlo- veškosti zelo trpi in ki je v svoji bo`ansko- sti sposoben s èloveštvom vzpostaviti obèes- tvo, saj je v sebi zdru`il vse ljudi s seboj.18 Po drugi strani pa je Jezus prikazan kot moški z misijo, kot mo`at moški, ki kljubuje verskim in politiènim voditeljem in ki na svo- ji poti naredi vtis na `enske.19 Ponavadi je Je- zus prikazan kot razmeroma vitek, celo suh- ljat, medtem ko je Jim Caviezel postaven, ple- èat in lepo grajen moški, kar preprièljivo de- luje tudi v odnosu do njegovega poklica te- sarja. Takšna filmska upodobitev je bolj prist- na, kot je to sicer v navadi, saj je prikazana verodostojna, celo naturalistièna podoba Je- zusa, èigar telesno in duhovno trpljenje je še kako realistièno.20 Film skuša biti èimbolj zvest realizmu, vendar pri izjemnem in okrut- nem nasilju nad Kristusom prestopi meje rea- listiènega okvira. Mnogi kritiki namreè oèi- tajo filmu, da prikazuje takšno trpljenje in muèenje — še posebej v dolgotrajnem in mu- kotrpnem prizoru bièanja —, ki bi ga noben èlovek ne mogel pre`iveti ali pa vsaj prestati pri zavesti. Toda ta Èlovek je sposoben prev- zeti okrutnosti, ki jih noben navaden èlovek ne more. V tem je prikrito teološko sporo- èilo: to ni navaden èlovek. Ta Èlovek lah- ko prenese veè, trpi veè, ker je uèloveèeni Bog. Pretirano nasilje dejansko `eli poudariti Bo`jo naravo `rtve in tako ka`e na Jezuso- vo bo`anskost.21 Toda pri vsem tem se pojavi problem: Kristusov pasijon na nek naèin predstavi Jezusa kot heroja v vojnem filmu. Gibson je namreè z Jezusom naredil svojo verzijo hollywood- skega akcijskega junaka — trpeèega junaka. Boleèina in muka ne izzvenita v trpljenju, ampak postaneta akcija ter na koncu pooseb- ljata junakovo zmago. Absolutno bistvo tr- peèega junaka namreè ni v `ivljenju in smrti, ampak v junaškem, pogumnem, popolnem trpljenju za “stvar”.22 Seveda je v tem primeru “stvar” kljuènega pomena za vse èloveštvo — odrešenje! Gibson je v svojem Jezusu ustvaril posled- njega filmskega akcijskega heroja. To vidimo `e v Getsemaniju, ko v prvem prizoru `e ta- koj prepoznamo junaka: je moèan, na pogled lep, bel Amerièan, kar hollywoodski filmski leksikon navadno povezuje z definicijo “mo- ralno dober”. Sledi, da tudi gledalci, ki ne poz- najo kršèanskega ozadja filmske zgodbe, na podlagi tovrstne upodobitve ugotovijo, da smo pravkar spoznali junaka tega filma.23 To spoznanje se samo še bolj utrdi, ko ob satanovih skušnjavah, kljub oèitni in veliki notranji stiski, Jezus smelo vstane in udar- no stre kaèi glavo. Pravzaprav je to samo uvod v herojski obraèun, ki bo — seveda na popol- noma nekonvencionalen naèin — sledil na koncu filma. Drug, zelo klasièen herojski mo- tiv sreèamo na kri`evem potu, ko Jezus pade pod te`o kri`a. K njemu priteèe mati in ga "   # tola`i, on pa se obrne k njej in ji pogumno zagotovi: “Glej, mati, vse delam novo”. Ka- mera nato sledi njegovemu junaškemu dvigu (katerega moè poudarja tudi glasbena pod- laga), ko si znova oprta kri` na rame in se z obnovljenimi moèmi bojevito odpravi na- prej.24 Prizor ko Gibsonov Jezus še prav oèit- no pooseblja hollywoodskega akcijskega he- roja, pa je gotovo bièanje: noben èlovek, naj bo še tako moèan, ne bi mogel pre`iveti tega neizmernega muèenja. Samo filmski heroj lahko.25 Še veè: po vsem tem iz`ivljanju je še sposoben na Kalvarijo nesti cel kri` (ne samo preènega tramu)! Elementi superjunaštva so vidni tudi v po- larizaciji dobro-zlo. Negativec, ki je v našem primeru hudiè osebno, je zloben skozi ves film, a na koncu ga pozitivec — Jezus s svo- jo smrtjo unièi. Èetudi izgleda, da satan s svo- jim nasiljem obvladuje in vlada svet (najsi- bo med svetnimi kot tudi verskimi vodite- lji!), imata Jezus in Bog Oèe strategijo, s ka- tero bosta unièila satanovo kraljestvo. Gre torej za tipièno hollywoodsko prikazovanje filmskega junaka in negativca.26 Veè kot oèit- no èrno-belo prikazovanje likov — kot odraz boja med dobrim in zlim — torej temelji na podlagi klasiène hollywoodske matrice do- brih in slabih fantov (pozitivcev in negativ- cev). Med pozitivnimi liki se znajdeta celo Pilat in njegova `ena Klavdija, ki sta vizualno simpatièna, kot so tudi vsi ostali vodilni liki: "    Jezus in Marija Magdalena (ki ju igrata naj- lepša igralca!), Jezusova mati Marija, Janez in Simon iz Cirene. Gibson se torej poslu- `uje klasiènega hollywoodskega upodabljanja, ki je še posebej znaèilno za akcijske filme, kjer so pozitivci po veèini — in to ne po nakljuèju — tudi lepi. Na strani zla pa film poleg satana prikazuje rahlo mentalno zaostale rimske le- gionarje in groteskne Jude, ki so vsi, s Kaj- fom na èelu, pogoltni na denar, predvsem pa še kako potrebni zobozdravniške oskrbe. Svo- jo neprivlaènost krepijo s kretnjami in go- vorico telesa. Glasba, ki spremlja prvo sku- pino, je bogata in harmonièna, pri Judih pa je ravno obratno.27 Seveda pri polarizaciji do- bro-zlo ne smemo pozabiti, da je bistvo Jezu- sovega trpljenja in smrti prav v zmagi nad zlom in smrtjo. Gibson Kristusovo trpljenje prika`e v tako siloviti in pretresljivi govorici, kakršna je film- ska, ki lahko upoèasni ali zelo poudari nek element — tudi z glasbo. Èe je Gibson rekel, da je film akcija in da uporabi govorico ak- cijskega filma, to kljub temu ne zmanjša nje- gove vrednosti. Navsezadnje je šlo za akci- jo: aretacija, zapor, sodba, bièanje, usmrti- tev — èemur se ne da izogniti.28 ! > %#  # ? Platon je imel prav: nasilje lahko zaneti strasti. Zato tudi dr`i, da nasilje v filmih po- gosto spodbuja k nasilnemu vedenju, vsaj v smislu identifikacije z glavnim igralcem. Naj bo to zgolj v smislu boksanja v zrak po og- ledu filma Rocky ali pa z `eljo, da bi pobil vse svoje sovra`nike, kot je to poèel Ahil v Troji. Nenavadno pa je, da nasilje v Kristu- sovem pasijonu nima takšnega uèinka, kot ga pušèa na primer Matrica z obilico oro`ja in kung-fujevskega pretepanja. Preprosto ne spodbuja k nasilju. Èe `e kaj, potem prej pov- zroèi, da gledalec odreveni. Toda, zakaj bi nekdo sploh `elel gledati takšno trpljenje? Ali bi morda celo u`ival v njem? Film vseskozi povzroèa èustven zaplet. Ko je Jezus brutalno bièan, si gledalec `eli zakriti oèi, da bi ube`al boleèini, obenem pa èuti veselje, saj se zaveda, da bo na koncu on tisti, ki bo zmagal. Celo neverni lahko to do`ivljajo, èe le poznajo vse- bino evangelijev. Druga znaèilnost filma je velièastnost. Èe so v Matrici ali Troji samo nekateri prizori izredno velièastni, pa v Kri- stusovem pasijonu velièastnost odseva prak- tièno skozi celoten film. Tako je krvavo in brutalno nasilje zgolj v slu`bi upodabljanja in posledièno omogoèanja izkustva prav te velièastnosti.29 Filmi, ki jih je posnel Gibson, prikazu- jejo klasièno filmsko delitev med dobrim in zlim, brez sivin: zlo je jasno zlo in dobro je oèitno dobro. Brez moralnega relativizma in kompromisov ter z oèitnim bojem: heroj (naj si bo v Odkupnini ali v Pogumnem srcu) ned- voumno terja vso našo simpatijo.30 Gre to- rej za standardni filmski kliše prikazovanja dobrega in zlega, ki je bil prikazan zgoraj. In kot se pri vseh akcijskih herojih spodobi, nas tudi v tem primeru Gibson vabi k identifi- kaciji z njegovim herojem. Kristus je dober sin ljubeèe matere, nadarjen tesar, ki je po- nosen na svoje delo, èlovek, ki se ne ustavi pri obsojanju prostitutke s strani svetohlin- skih pismoukov in farizejev, ampak vidi vso notranjo lepoto Marije Magdalene. Seveda pa se lahko (predvsem verni) gledalec najbolj identificira z Jezusom kot z bitjem iz mesa in krvi, prav takšnim, kot je on sam, ter se skupaj z njim upogne pod vsakim udarcem z bièem.31 Gibson svojo “teologijo nasilja”, ki jo poz- namo iz filmov Pogumno srce, Patriot in Smr- tonosno oro`je v vseh štirih delih, v katerih je igral, prinaša pred gledalce tudi s Kristu- sovim pasijonom. V vseh teh filmih je glav- ni junak (ki ga igra Gibson) ali njegova dru- `ina `rtev nasilja, pogosto celo neizprosne- ga nasilja. Gibson navadno igra like, ki imajo izredno sposobnost vztrajnega prenašanja zlo- "   # rab in napadanj. Negativci znova in znova z vso silo pretepajo Gibsona, in to samo zato, da se jim lahko na koncu zoperstavi in jih premaga z izredno moèjo. Kar je ustrezno za dober akcijski film, seveda ni nujno primerno za dobro zgodbo o Jezusu. Na tak naèin v Kristusovem pasijonu še prav posebej izstopa prizor bièanja. Ko `e vse ka`e, da je mukotrpno bièanje pri kraju, se Jezus uspe ob kamnitem stebru vzdigniti, s èimer razjezi krvnike, ki ga nato še bolj bru- talno prebièajo. To je èisti Gibson: v Smr- tonosnem oro`ju se dvigne zato, da bo prejel še en udarec od “slabih fantov” (negativcev), v Pogumnem srcu pa bo v boleèih mukah za- krièal “Svoboooodaaaa!”. Ta paradigma za- gotavlja dobro prodajo hollywoodskih fil- mov, vsekakor pa ni model, po katerem bi lahko posneli film o Kristusu.32 Prav to, vkljuèno z vsemi ostalimi prizori nasilja v fil- mu, ki prikazujejo Jezusa z zateklim oèesom in prebièanega v mlaki krvi, je zbudilo ob- to`be, da je Kristusov pasijon verska razlièi- ca filma Smrtonosno oro`je, zaradi èesar bi mu lahko celo spremenili naslov v Smrtonosni pa- sijon, kar bi morda celo v`galo.33 Zakaj se torej Jezus, ko vse `e ka`e, da je bièanje konèano, dvigne ob kamnitem ste- bru? Kajfa, Pilat in vojaki, ki Jezusa bièajo, niso tisti, ki bi imeli roko nad dogajanjem, ampak jo ima Jezus sam. To najbolj opiše- jo njegove besede iz Janezovega evangelija: “Zato me Oèe ljubi, ker dam svoje `ivljenje, da ga spet prejmem. Nihèe mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prej- mem” (Jn 10,17-18).34 Ko torej med bièanjem v mno`ici uzre svojo mater Marijo, mu to da moèi, da se kljub izèrpanosti in boleèini v neizmerno zaèudenje vseh postavi na noge. Zaveda se, da mora njegovo trpljenje iti on- kraj vzdr`ljivosti, ki si jo je moè predstavljati, da bo tako “iztisnjen” neizèrpen dar Bo`je ljubezni do grešnikov.35 S tem dejanje podalj- ša mukotrpni prizor bièanja, ki se razdivja v vsej okrutnosti. Ta, izredno dolg prizor bi- èanja je v bistvu zelo problematièen tudi s teološkega vidika: ni bilo bièanje ali pa nadè- loveška sposobnost prenašanja boleèine tisto, kar bi doseglo spravo za odpušèanje naših gre- hov, ampak Jezusova smrt na kri`u.36 Zdi se namreè, da nas prikazano krvavo nasilje in vztrajno ponavljanje le-tega napeljuje na mi- sel, da ima vstajenje zaradi nasilja, ki traja nevzdr`no dolgo, veèji odrešilni uèinek. Mor- da pa je Gibson s tem samo `elel poudari- ti, da je Kristusova (razmeroma) hitra smrt na kri`u logièna posledica dolgotrajnega bi- èanja in je Jezus v treh urah res umrl na kri`u in ne omedlel ter se kasneje “prebudil” v gro- bu. Nenavadnost vstajenja od mrtvih je na nek naèin proporcionalna s krutostjo in moè- jo nasilja, ki je zadano Kristusovemu telesu. Toda treba se je zavedati, da odrešenjska raz- se`nost Jezusove smrti ne temelji na kolièini zadane boleèine.37 Gledalec morda lahko celo dobi obèutek, kot da Kristusovo trp- ljenje ne zadovolji krvoloènega Boga, vse- kakor pa ponovno vzpostavi mo`nost po- polnega obèestva z Bogom, obèestva med èloveštvom in Bogom, ki obstaja v njem — Kristusu. Èe `eli Kristus to izpolniti, mora trpeti, umreti in ponovno `iveti — tako kot to prikazuje zaporedje dogodkov v Gibso- novem filmu. Uèinek nasilja je sprva šokan- ten. Sledi mu otopelost, slednjiè pa dose- `e toèko, na kateri se mnogi gledalci spra- šujejo, kako lahko èlovek pre`ivi toliko udarcev, pri èemer seveda soèustvujejo z nje- govim `alostnim stanjem.38 Nazorno in pretirano nasilje je brez konca in kraja. Seveda to ni nasilje, ki bi bilo vzne- mirljivo, vabljivo ali bi bilo brez posledic, am- pak skuša izraziti globine odrešenjske Bo`je ljubezni. Odklonilna reakcija gledalcev je ob takem, skrajno neèloveškem ravnanju goto- vo popolnoma upravièena, saj je film zelo na- silen in ga je kot takega te`ko prenašati. Toda "   pretiran prikaz nasilja ni brez smisla, saj je upravièen z vidika umetniškega izra`anja, predvsem pa z vidika samega namena filma.39 Poleg tega je treba resnici na ljubo priznati, da nasilje v filmu ni niè kaj dosti bolj nazorno od tistega, ki ga vsak dan prinaša televizija in ga lahko gledajo mnogi otroci z dovoljenjem svojih staršev. Za razliko od slednjega pa ima nasilje v tem filmu svoj namen.40 Poleg tega film z obilico nasilja ne pre- kaša mnogih drugih filmov, ob katerih pa Gibsonovim kritikom še na misel ne bi prišlo, da bi jih obsodili. Zanimivo je, kako je Kri- stusov pasijon zamešal štrene v zvezi z medij- skimi odzivi na nasilje v filmih. Vsi tisti na- mreè, ki so navajeni spektakularnega nasi- lja ali v njegovi vztrajni evoluciji vidijo celo obilje zmag svobode nad tiranijo, ga v Gib- sonovem filmu obsojajo z izredno ognjevi- tostjo. Po drugi strani pa vsi tisti, ki si šte- jejo za dol`nost, da javno obsojajo nasilje v filmih (ne da bi njihova kritiènost kdajko- li imela vsaj rahel vpliv), ne le da tolerirajo ta film, ampak ga pogosto celo obo`ujejo. Po- zicije so torej obrnjene: kritiki filma pri za- govarjanju svoje dr`e prevzemajo vse argu- mente svojih nasprotnikov, ki jih sicer jav- no spodbijajo kot pretirane in smešne, ka- dar jih slednji razlagajo. Trdijo celo, da Kri- stusov pasijon kvarno vpliva na mlade ter predstavljajo Mela Gibsona kot pornografa nasilja, medtem ko je on dejansko eden red- kih filmskih ustvarjalcev, ki (vsaj v tem fil- mu) naèrtno ne meša erotike z nasiljem.41  %#  (# # “Film je veè kot nasilen — je brutalen! Ta- ko brutalen, kot je v resnici pasijon bil,” je zapisal Vittorio Messori.42 Gibson ni storil nièesar, da bi umaknil brutalnost iz pasijon- ske pripovedi. V bistvu sploh ni imel name- na, da bi olepševal trpljenje s pietizmom ali z nepravo duhovnostjo. Tako je gledalec de- jansko prisiljen gledati surova dejstva in do- godke ter je s tem prièa trpljenju praviène- ga èloveka.43 Vsak kristjan, ki se je kdajko- li poglabljal v premišljevanje kri`evega pota ali v duha bogoslu`ja velikega petka, verjetno ni premišljeval o Gospodovem trpljenju na naèin, kot je prikazan v filmu. Resda je nasilje pretirano, vendar ni neupravièeno, saj je to nasilje, ki gledalca privede do solz in ne do jeze ter ga povabi, da premišljuje ne o Judih, ampak o Jezusu.44 Gibson z izredno dramatiènostjo na na- èin, ki se v celoti sklada s kršèanskim teološ- kim izroèilom, prika`e uèloveèenega Bo`jega Sina, ki je sposoben prenašati fizièno in du- ševno muèenje na naèin, kot ga obièajen èlo- vek ne zmore. Na koncu je Kristusovo telo, v luèi Izaijevih napovedi o trpeèem slu`ab- niku, prikazano kot neèloveško iznaka`eno, s postavo, ki ni veè podobna èloveški (prim. Iz 52,14). Fizièna lepota Jima Caviezela je pravzaprav samo v slu`bi poudarjanja vses- plošnega vala nasilja, s katerim se pred na- šimi oèmi stopnjuje Kristusovo iznaka`enje, katerega konèni rezultat je, da nima ne “po- dobe ne lepote, da bi ga hoteli videti, ne zu- nanjosti, da bi si ga `eleli” (Iz 53,2). Gibsonov portret prebièanega Kristusa, od katerega mnogi gledalci odvraèajo svoj pogled, pred- stavlja to, o èemer apostol Pavel piše Korin- èanom: “Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Bo`ja pra- viènost v njem” (2 Kor 5,21). Ko v filmu vi- dimo Jezusovo unièeno telo, se zavemo, kaj pomeni nekoga storiti “za greh”.45 Verjetno mora Kristus v filmu tako pretirano trpeti samo zato, da bi se s tem poudarilo, da nje- govo trpljenje ni niè manj kot sprava za greh in to prav vseh, celo najzlobnejših in najkru- tejših ljudi, kar jih je naš `alosten in razklan svet sploh poznal.46 Tako udarec z bièem pravzaprav predstavlja samo še eno od zavr- nitev Jezusa, ki je utelešenje Bo`je ljubezni. Zavrnitev te ljubezni pa je bistvo greha. Prav zato vsak udarec predstavlja greh. Jezus je "   # prevzel nase vse naše grehe, in to je teološ- ki pomen pretiranega muèenja, ki ga skuša prikazati film. Jezusovo trpljenje je moralo biti sorazmerno z grehi tistih, ki jih je pri- šel odrešit — torej nas vseh. Tako se je zgo- dilo z Jezusom, in to z razlogom.47 Ko torej gledalec vidi Jezusa, ki trpi in je v smrtnem boju, tega ne do`ivlja tako, da bi sebe pro- jiciral vanj, ampak preko lastne telesne izkuš- nje. “Vizualna predstavitev ima prav v tem prednost od pisne. Pisna predstavitev lahko skuša prodreti v razum z opisom notranje- ga do`ivljanja druge osebe (èesar pa, dovolj zanimivo, evangelijska poroèila o Kristuso- vem trpljenju nikoli ne uporabljajo). Toda tega nikakor ne more narediti s tako moè- jo, kot to lahko naredi vizualna prestavitev, da namreè nagovori našo telesnost.”48 Gibsonova umetniška senzibilnost oèit- no odra`a dejstvo, da so nanj moèno vpli- vale upodobitve Kristusovega trpljenja iz za- kladnice evropske slikarske umetnosti, pri èe- mer je gotovo bli`je Grünewaldu in Caravag- giu kot pa Fra Angelicu ali Pinturrichiu. Na popolno unièenje Kristusovega telesa, ki je tako nazorno prikazano v filmu, je treba gle- dati v kontekstu teh umetniških upodobitev. Na kar mnogi umetniki zgolj namigujejo, nam Gibson `eli neposredno prikazati,49 ozi- roma nam priklicati v zavest resniènost Kri- stusovega trpljenja, kot sam pravi: “Mislim, da smo se navadili imeti lepe kri`e na svo- jih stenah, v bistvu pa smo pozabili, kaj se je res zgodilo. Vemo, da je bil Jezus bièan, da je nosil kri`, da so mu `eblji prebili roke in noge, vendar redko premišljujemo, kaj vse to pomeni”.50 Med gledalci, ki zavraèajo film zaradi pre- tiranega nasilja, je tudi mnogo takih, ki si predstavljajo Jezusa zgolj kot prinašalca miru in ljubezni, pri tem pa se izognejo pasijonu in se osredotoèijo naravnost na vstajenje. Toda èe Kristus ni trpel za naše grehe in ni vstal od mrtvih, je potemtakem bil samo fi- lozof. Toda za kristjane je še mnogo veè kot samo to.51 Prekomerno nasilje, s èimer re`iser v filmu dosega tudi veèji èustven uèinek, se zruši vase s prikazom konène izpraznjenosti nasilja, v luèi vsepremagujoèe ljubezni. Kristusovo ne- nasilno vedenje med pasijonom samo odra`a vse njegovo uèenje. To je v filmu oèitno pri- kazano tudi s flashbackom govora na gori (prim. Mt 5-7) ter v flashbacku, ko Jezus apo- stolom umiva noge in jih opozarja na pre- ganjanja. Z `alostjo gleda njihov nasilen odziv ob aretaciji v Getsemaniju ter ustavi Petra z opozorilom: “Spravi meè! Vsi, ki primejo za meè, bodo z meèem pokonèani”. Še veè: ozdravi odsekano uho vojaku Malhu, ki ga je prišel aretirat.52 Toda, ali je bilo kljub vsemu za to treba prikazati toliko nasilja? Mar ne bi bilo do- volj le nekaj trenutkov? S kršèanske pers- pektive nikakršno nasilje ni upravièeno. Na- men tolikšnega nasilja v filmu ni, da bi gle- dalca spravljalo v slabo poèutje, ampak zato, da bi bilo oèitno, koliko je Jezus v resnici trpel. To se je zares zgodilo in zdi se, da film `eli sporoèiti: èe je Bog to dopustil, potem je za to moral imeti razlog. S tem se nam odpre pogled v bistvo kršèanstva, èemur pa se mnogi nasprotniki Gibsonovega filma izognejo. Sprejemanje Jezusovega trpljenja v filmu za kristjane — v luèi vere — po vsej verjetnosti ne more biti problematièno. Drugaèe pa je z neverujoèimi: upodoblje- no nasilje je zanje pretirano, nepotrebno in sploh nima smisla. V bistvu pa je Gibsonov namen ravno nasproten: z absurdom nasilja nad Kristusom skuša gledalce opozoriti, da ne bi obupavali nad tem svetom in nasiljem, ki je v njem, temveè bi prav preko tega na- silja nad Kristusom usmerili svoja srca iz tega sveta v prese`nost. V prizoru sreèanja z Marijo Gibson Kristusu polo`i v usta sta- vek iz Razodetja: “Mati, glej vse delam novo” (prim. Raz 21,5). To je izziv, ki je na- "    menjen kristjanom, da vse vidijo v novi luèi, da je njihov pogled na svet vselej skozi pers- pektivo Kristusovega trpljenja in odrešenja, kjer je vsakdo poklican k vsakodnevni nošnji kri`a in osebnega spreobraèanja.53   #  ( !    #5 Odobritev za predvajanje dobijo mnogi filmi z nazornim prikazom nasilja, z ekspli- citnimi in pogosto neokusnimi spolnimi vse- binami, filmi s kontroverzno politièno spo- roèilnostjo, vendar sploh ne dvignejo prahu. Zakaj se ga je toliko dvignilo ob Kristusovem pasijonu? Razlogi za nasprotovanje so mnogo globlji od polemike o nazornem prikazovanju nasilja. Najgloblji razlog polemike se prav- zaprav vrti okoli dejstva, da film prikazuje, KDO je bil ta, ki je umrl na kri`u, in ZAKAJ je umrl. Film namreè jasno poudari razlog Jezusovega uèloveèenja, trpljenja in smrti — da bi odrešil èloveštvo in s tem omogoèil edi- no pot k pravemu odnosu z Bogom. Prav to je najgloblji vzrok, zaradi katerega se je vnela tolikšna polemika ob Gibsonovem filmu. Ti- sto, kar dela film škandalozen, je vera, da se je Bo`ji Sin uèloveèil in bil po krivici usmr- èen. Uboj katere koli nedol`ne `rtve je skraj- no nizkotno dejanje, èe pa je ta oseba Bog, ima ta `alitev neizmerno veèjo in te`jo raz- se`nost. V bistvu se torej polemike vrtijo oko- "  # " li resnice o Bogu in kako biti z njim v pri- mernem odnosu. V tej luèi lahko razumemo èustvene odzive tistih, ki podpirajo film, ter prav tako tistih, ki mu nasprotujejo,54 kajti ne gre za film, ki bi samo prikazoval dogodke Jezusovega trpljenja, ampak `eli gledalca pri- tegniti v njihov pomen ter `eli pri njem iz- zvati globok odziv na to, kdo je Jezus in kaj je naredil. Podobe izrednega nasilja povzro- èijo pri gledalcu, da ga ne more pozabiti. Na- zorno in realistièno prikazovanje fiziènega trpljenja, vkljuèno s posnetki od blizu, po- trjuje resnico o Jezusovem uèloveèenju: “In Beseda je postala meso in se naselila med nami” (Jn 1,14). Film je namreè napolnjen s Kristusovim telesom in krvjo. To je telo (sarx) padle èloveške narave, šibko in ranljivo, telo, ki trpi, ki je zlorabljeno in ki umre. To je telo, ki si ga je privzel tudi Kristus in postal eden izmed nas. S tem film jasno zavraèa vsa- kršen gnostièen pogled na uèloveèenje in po- trjuje temeljno versko resnico kršèanstva, da je Bog postal èlovek. Fizièno trpljenje v filmu je v celoti podoba neskonène in popolne Bo`- je ljubezni ter prispodoba za grehe èloveštva, ki jih mora nositi Sin èlovekov. To je Gib- sonov namen. Uèloveèenje je resnièno, greh tudi, toda Kristusova ljubezen je resniènejša od najgrozovitejših grehov èloveštva.55 1. Glavnega igralca Jamesa Caviezela so med prizorom bièanja kar dvakrat po nesreèi zares udarili z bièem. Prviè mu je popolnoma vzelo sapo, drugiè pa ga je tako zabolelo, da si je zaradi šoka ob okovih, v katere je bil vklenjen, moèno obdrgnil zapestje. 2. Prim. D. Willard, The Craftiness of Christ, v: J. J. E. Gracia (ur.), Mel Gibson’s Passion and Philosophy, Chicago and La Salle (ZDA), Open Court, 2004, 168-170. 3. Prim. J. Bartunek, Inside the Passion, West Chester, Ascension Press, 2005, 87-88. 4. O klasifikacijah in sistemu ocenjevanja Ameriškega filmskega zdru`enja (The Motion Picture Association of America) glej http:// www.filmratings.com. 5. NC-17 je najstro`ja ocena v petstopenjski lestvici in pomeni, da si filma ne smejo ogledati mlajši od 18 let. 6. R (Restricted) je druga najstro`ja ocena in pomeni, da si smejo film mlajši od sedemnajst let ogledati le v spremstvu staršev ali skrbnikov. 7. Prim. http://www.filmratings.com (16. 2. 2007). 8. Mel Gibson v intervjuju z Diane Sawyer, ABC’s Primetime — Mel Gibson’s Passion, Mpi Home Video, 2004, DVD, 40 min. 9. G. Pell, Cardinal Pell on “The Passion”, http:// www.zenit.org/english/ (24. 2. 2004). 10. N. Pintariæ, R. Rimiæ, `. Tanjiæ, Vjera filmski isprièana, v: Priloga Glasa koncila — Dossier, 4. 4. 2004, št. 1, Glas koncila, Zagreb, 8. 11. Prim. B. Witherington III, Numbstuck, v: Perspectives on The Passion of the Christ, New York, Miramax Books, 2004, 81-82. 12. Ana Katarina Emmerich se je rodila 8. septembra 1774 v vasici pri Koesfeldu na Flamskem. 1802 je vstopila v samostan avguštink, od 1811 pa je morala `iveti v zasebnem stanovanju, saj so oblasti samostan razpustile. @e 1798 je prejela stigme na èelu — trnjevo krono, 1812 pa še na rokah, nogah in prsni strani. Imela je mnoga mistièna do`ivetja in videnja. Ta je - `al z lastnimi dodatki - zapisal nemški pesnik Clemens Brentano v knjigi `ivljenje in trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa (slovenski prevod je izdala Mohorjeva dru`ba v Celovcu leta 1989). Emmerichova je umrla 9. februarja 1824, pape` Janez Pavel II. pa jo je 3. oktobra 2004 razglasil za bla`eno. 13. Prim. P. Fredriksen, Gospel Truths, v: Perspectives on The Passion of the Christ, New York, Miramax Books, 2004, 33. 14. Prim. J. Martin, The Last Station, v: Perspectives on The Passion of the Christ, New York, Miramax Books, 2004, 97. 15. Prim. F. Rich, Mel Gibson Forgives Us for His Sins, http://www.nytimes.com/2004/03/07/arts/ 07RICH.html (20. 2. 2007). 16. Prim. S. Prothero, Jesus Nation, Catholic Christ, v: Perspectives on The Passion of the Christ, New York, Miramax Books, 2004, 273. 17. Navaja J. Lawer, God and Man Separated No More, v: J. J. E. Gracia (ur.), Mel Gibson’s Passion and Philosophy, Chicago and La Salle (ZDA), Open Court, 2004, 65. 18. Prim. J. J. Sanford, Christ’s Choice: Could It Have Been Different?, v: J. J. E. Gracia (ur.), Mel Gibson’s Passion and Philosophy, Chicago and La Salle (ZDA), Open Court, 2004, 226. 19. Prim. S. Prothero, n. d., 274. 20. Prim. P. Malone, World Catholic Association for Communication Analyzes “The Passion”, http:// www.zenit.org/english/ (22. 2. 2004).   " 21. Prim. M. Migliorino Miller, The Theology of The Passion of the Christ, New York, Society of St. Paul, 2005, 38. 22. Prim. S. Thistlethwaite, Mel Makes a War Movie, v: Perspectives on The Passion of the Christ, New York, Miramax Books, 2004, 127. Prim. R. Walsh, Wrestling with The Passion of the Christ: At the Movies with Rolnad Barthes and Mel Gibson, v: C. Vander Stichele, Todd Penner, Passion for (the) Real? The Passion of the Christ and Its Critics, v: Bibilical Interpretation, vol. 14, no. 1-2, Leiden, Brill Academic Publishers (NL), 2006, 28-32. 23. Prim. S. Thistlethwaite, n. d., 29. 24. Prim. E. Lev, Mel Gibson’s Ultimate Hero, http:// www.zenit.org/english/ (10. 12. 2003). 25. Prim. S. Thistlethwaite, n. d., 135. 26. Prim. C. Vander Stichele, Todd Penner, n. d., 29. 27. Prim. A. J. Levine, First Take the Log Out of Your Eye, v: Perspectives on The Passion of the Christ, New York, Miramax Books, 2004, 205-206. 28. B. Cestnik, Kristusov pasijon, v: Vikend Magazin, 1.-7. april, 2006, 9. 29. Prim. W. Irwin, In Defense of the Violence, v: J. J. E. Gracia (ur.), Mel Gibson’s Passion and Philosophy, Chicago and La Salle (ZDA), Open Court, 2004, 54-60. 30. Prim. S. Thistlethwaite, n. d., 128. 31. Prim. J. Lawer, n. d., 67. 32. Prim. J. Wallis, The Passion and the Message, v: Perspectives on The Passion of the Christ, New York, Miramax Books, 2004, 123-124. 33. Prim. J. J. E. Gracia, How Can We Know What God Truly Means?, v: J. J. E. Gracia (ur.), Mel Gibson’s Passion and Philosophy, Chicago and La Salle (ZDA), Open Court, 2004, 141. Prim. S. Martin, n. d., 284. 34. Prim. M. Migliorino Miller, n. d., 9. 35. Prim. J. Bartunek, n. d., 96. 36. Prim. B. Witherington III, n. d., 88. 37. Prim. D. E. Viganò, n. d., 12. 38. Prim. J. J. Sanford, n. d., 232. Prim. J. Meacham, Who Really Killed Jesus?, v: Perspectives on The Passion of the Christ, New York, Miramax Books, 2004, 5. 39. Prim. The Passion of the Christ, ocena USCCB, http://www.usccb.org/movies/p/ thepassionofthechrist.shtml (28. 2. 2007). Prim. D. Gallagher, Viewing the Finished “Passion”, http://www.zenit.org/english/ (19. 2. 2004). 40. Prim. J. Tolson, L. Kulman, The Other Jesus, v: Perspectives on The Passion of the Christ, New York, Miramax Books, 2004, 17. 41. R. Girard, O Kristusovem trpljenju Mela Gibsona, v: Tretji dan, št. 5/6, maj/junij 2005, 118-119. 42. V. Messori, A Passion of Violence and Love, http:/ /www.zenit.org/english/ (18. 2. 2004). 43. Prim. Father Thomas Rosica on Mel Gibson’s “The Passion”, http://www.zenit.org/english/ (6. 2. 2004). 44. Prim. D. Gallagher, n. d. 45. Prim. Mel Gibson’s “Passion”: On Review at the Vatican - Exclusive Interview With Father Augustine Di Noia of the Doctrinal Congregation, http://www.zenit.org/english/ (8. 12. 2003). 46. Prim. G. B. Matthews, The Death of Socrates and Death of Christ, v: J. J. E. Gracia (ur.), Mel Gibson’s Passion and Philosophy, Chicago and La Salle (ZDA), Open Court, 2004, 168-170. 47. Prim. J. Bartunek, n. d., 88-89. 48. M. A. Wrathall, Seeing the World Made New: Depictions of the Passion and Christian life, v: J. J. E. Gracia (ur.), Mel Gibson’s Passion and Philosophy, Chicago and La Salle (ZDA), Open Court, 2004, 19. 49. Prim. Mel Gibson’s “Passion”: On Review at the Vatican - Exclusive Interview With Father Augustine Di Noia of the Doctrinal Congregation, n. d. 50. Najveèja ljubezenska zgodba, v: Dru`ina, št. 13, letnik 2003, 13. 51. Prim. W. Irwin, n. d., 53. 52. Prim. G. Bassham, D. Baggett, Resist Not Evil! Jesus and Nonviolence, v: J. J. E. Gracia (ur.), Mel Gibson’s Passion and Philosophy, Chicago and La Salle (ZDA), Open Court, 2004, 247. 53. Prim. M. A. Wrathall, n. d., 12-17. 54. Prim. J. L. Walls, Christ’s Atonement: Washing Away Human Sin, v: J. J. E. Gracia (ur.), Mel Gibson’s Passion and Philosophy, Chicago and La Salle (ZDA), Open Court, 2004, 25-27. 55. Prim. M. Migliorino Miller, n. d., 32-37.