Samo petnajst dni je še do volitev Petnafst dni je še do volitev v igro je dokazaia, da je n:ogoče Izvesti iudi težie draiae z uspebom, če je zato dovolj volje. Udeleženci proslave so račkrat prckJnjall igralce z odobrava-r&em in burnatn smehom. Tov. Veber AJntoBlla je najboliše podala igrano vlo-90. Naravno ie odigrala vlogo matere Rntsrice. Tudj Rutarja le dobro prikazal tov. Gognjavec Aiiton. Dr. Mroža, Fer-Ježa in partfzana Mihola so dobro od-icrali tov. Repič, Hecl in Štuhec Nsr ravno so prtkazali Hudi iz Časov, v ka-terib je igra nastala. Tudi Vida, Lenka, Črešnfe ?n sosede so bile zek) naravne, posebno Vida, ki je prevzela vlogo ˇ poiovlci šttsdiranja igre. Po končattetn programu se je razvtto t dvorani ob zvokih domačega orkestra, ptesu ia zabavi prljetno razpoložeofe, kl Je trajalo pozno v soč. Uš. In na gimnaziji Mlodina ptujske gtmnazije ye pro-slavila Dan republike s slavnostno proslavo, ki se je vršUa že v pone-deljek, 28. novembra po pouku. Dijaki 80 izvedli več recitacij, pevskih in glasbenih točk. Tovaris Horvat, dijak VI. razreda, je recitircd pesem, ki jo je sam spesnil ob 29. novembru. Pro-fesor tov. Sluga Vida je v krajšem govoru opisdla pomen zgodovinskih sklepov II. zasedanja AVNOJ-a pred iestimi leti. Na tej proslavi je tudi mJadinska organizacija na gimnaziji pregledala svoje delo v prvem tromesečju 6b prvi redovalni konferenci in najboljše aktive, oziroma posameznike, nagra-dila, odnosno pohvalila. Celotna gim-nazija je ob prvi redovalni konfe-renci izdelala S5,6%! Ta odstotek bi bil nižji, če bi se vračunale tudA oce-ne, ki nihajo med negativnim in za-dostnim redom. Tega neuspeha niso krivi, kot navadno, le nekateri nizji razredi, ki so komaj prišli na gimna-izjo, ampak vsa gimnazija, saj je v višjih razredih povprečen uspeh le za 5% itišji kot je povprečen uspeh cele gimnazije. NajboljM je TI. b raered, kjer je izdelalo 63,4%. Sledi mu VII. razred z 62L%, medtem ko je v VIII. razredu, ki je na tretjem mestu, iz-delalo samo 60,7%, kar je za razred, ki stoji pred veliko maturo, soras-merno zelo slab uspeh. III. c razred, ki je pred malo maturo, je najslabši — izdelnlo je komaj 6,8% učencev; v I. b razredu pa je izdelalo 9,8%. — II. c razred je prejel na proslavi pre-hodno zastavico Okrajnega pionirske-ga štaba kot najboljsi pionirski raz-red, VII. razred pa prehodno zasla-vico Okrajnega komiteta LMS za naj-boliM šolski aktiv. Gimnazijski ko-mite pa je podelil najslabšemu III. c razredu rumeno, sramotno zastatnco s polžem. Pohvaljeni so bili pommez-niki, ki so se najboljše izkazali pri delu v mlndinski organizaciji %n v uSnem uspehu. Pri tako slabem u&nem v&pehu se je potrebno malo več pomuditi. Kje so vzroki? Kampanjsko včenje, ki je prevTadovalo tudi v prejšnfih letih, je sagospodovalo tudi letos. Poleg tega pa je razvid.no iz števUnih kazni, ki jih je biio 5%. da je bila tudi disci-pUna silno sldba, kar je tudi vplivalo na učni uspeh. Mladinska organizacija je po vprašanju učrteaa uspeha r>o-krenila prav malo. Komaj en teden pred redovalno konferenco je btto iz-volfeno novo mlndmsko vofa+vo in je bilo vse delo začasnega mJadinskena komiieja osredotočeno na izvedbo prve mladinslce konference. Podobno je bilo tudi s pionirsko organizacijo. Dijaki, ki ne izpolnijo svofih doU-nosti, so enaki delavcem, ki ne izpoU njujejo norme. Ravnateljstvo gimna- zijo bo gotovo znalo najti izhod iz te situacije. Upamo, da bosta mladinslca in pionirska organizacija, katerih glavna naloga na šolah je izboljšanje učnega uspeha, storili svojo nalogo. Sklepi nedavne mladinske konference na gimnaziji se od prve redovalne konference niso izvajali. Dijakt ptuj-ske gimnazije stoje sedaj pred dšj-stvom, da dokažejo, da se zavedajo svoje naloge in da doprinesejo tvoj delež k izgradnji socializma s tem, da bodo izpolnjevali besede tovtirisa Tita: »Učiti se, učiti %n zopet učiti!* Vedno dalje od zaostalosti Vedno bližje napredku Pred šestimi leti, dne 29. noverabra 1943 ie dobila naša država novo druž-beno obliko, letos do 29. novembra pa so naši delovni Ijudje v prizadevanju po iz-graditvi socializma ustvarili nove olr jekte. Veliko delo naše petletke, avtocesta »Sratstvo-enotnost« bo v bližnjih dneh gotova in izročena prometu. Moderna cesta ie dolga 392 km. 50.000 mladincev je z dela na avtocesti odneslo udarniške značke, kar je dovolj jasen dokaz volje in delovnega elana našib Hudi za fizgra-dltev svoie socialistiOne domovine. Končana so dela na železniškl progl Šabac—Koviljača, ki je dolga 74 km. Zgradill so jo prLpadniki nale Armade ob pomoči frontnih brigad. Enote naše Araiade so s tem dokazale, da niso le čuvar, temveč tudi graditelj socializma v FLRJ. Nov agregat je pušeen v obratovanle v novi termocentrali v Kostolcu v Srbljl. S tremi novianl agregati, ki bodo zgra-Jeni v naslednjem letu, se bo kapaciteta eiektrame povečala tako, da bo njeno delo odgovarialo delovni slli 420.000 Ijudi. V Beogradu ne bo več pomanlka-nja električne energije. Centraia bo po-leg tega oskrbovala z elektrlčnhn tokom rudarski bazen vzhodne Srbije. Nova veiika tovarna plastičnSb mas »Jugovinil« je zr»';ela obratovati na Dan republike v Splitu. Gradnja tovarne je stsla enb milijardo dinarjev, proizvaiala pa bo letno pet raUijonov kg plastičnih Bi2S, ki se bodo uporabliale v naJrazHč-nejše svrhe, predvsem v elektroindustriil ter za izdelovanie podplatov in umet-nega usnia, ki bo veliko trpežnejše od naravnega. Nova vellka valjarna debele pločevine, ena naimoderneiših v Evropi. od 29. no-vembra daSje na Jesenicah izdeluje pre-potrebno pločevioo Zgradba valjarne ie dofga 241, široka pa 46 metrov Izdelki te vallarne bodo v veliki merl osvobo-diH naše gospodarstvo odvisnosti od ino-zemstva, naše ladjedelnice, industrlja lckomotfv hi pamlh kotlov, druee in-diistrlje pa bodo isnele dovo!J predlzde!-kov. MiHJoni v devizah bodo na razpo-lago za druge nujne potrcbe. Nova Siemens-Martinova ped Je ˇ Zer nic! začela obratovati na Dan republlke, z delom pa je začela tudi nova globin-ska peč. Nove količine jekla bodo na razpolago naši industriji. V železami v Slsku so pustili v po-gon novo visoko peč, ki je zgrajena iz-ključno \z domačega matenala in z uoma-činii delovnimi inočmL Njena produkcija bo povečala količine surovega železa za polovico predvojne produkcije, kar je ogroninega pomena za našo celotno in-dustrijo. V naslednjih dneb bo začela obratovatl tovarna suifitne celuloze v Prijedoru, ki bo v nasiednjem letu proizvedla 11.000 t, v letu 1951 pa še več kot dvakrat toliko. Naša industrija papirja se bo s tetn osamosvojlla. V Obrenovcu so končali dela pri morr taži nove radio oddajne pcstaje na sred-njem valu. To je ena najmočnejših sred-nje valovnih oddajnib postaj v srednji Evropl. Resnica o Jugoslaviji se odslel ne bo več slišala z 20 kilovatne postaje, pač pa z 150 kilovatne. V Zagrebu ;e 29. noverabra začela oddajati nova radio oddajna posiaja iroči 135 kilovatov. To je po raoči dru^a oddajna postaja v Jugoslaviji. Poleg teb večjih gospodarskih objek-tov je na Dan republike začelo z delom mnogo tovarn republiškega značaja, ki so pa prav tako velike važnosti za naše gospodarstvo. Najvažnejše so: livarna gradbenib strojev »Jastrebac«, tovarna montažnih zgradb v Zavidovlčih, velika oljarna na Hrvaškem, tovarna kmeti}-skih strojev v Tuzll Itd. To so uspehi vgradnji naše industriie. Dokaztijejo. da so bili delovni ljudje v naši državi sposobni prevzetl oblast in so tudl sposobni preurediti zaostalo go-spodarstvo v gospodarstvo soclaltstične družbe. P B Delovni kelektiv železniške vozovne delavnice je že 2O. novembra izpolnil svoj letni plan 10. novembra t l. ob 12gO uri je izpolnil delovni kolektiv zelezniSke vozovne delavnice v Ptuju letni plan revizijskih popravil tovornih vozov. 8 tem je delovni kolektiv ptujske vozovne delarmtce prehitel vse ostale delavnice na področju Ijubljanske di-rekcije, v okviru tekmovanja direk-dj pa je prehitel vse ostale direk-dje v driavi. V nedeljo. 27. novembra t. L, }e bi-la v ielezntiki delavnici velika sve-ianost, ki so se je udeležili predstav niki delnvnic hz Zagreba, čakovca m Maribora ter predstavniki Ijubljan-ske direkcije. Proslave ao se udele-HH vsi drtavci in nameščenci * *vo-jimi druSinami. V referatih so bili opisani napori ptujske delavnice za dosego plana v skrajSanem roku w za uspelo tek-movnnje, ki ga je sprejel kolektiv. V tem tekmovanju si je priborilo $9 odstotkov delavcev naziv udavnika, Ift odstotkov pa pohvale. Pred&tav-niki drugih delavnic so priznali ptttf-sfsemu kolektivu, da fe znal z orgtjr niziranim delom in tovariSkim odno-som wttvariti v podjetjv prmx) so-cialistično razpoloienje, ki je nudilo vse pogoje za socicUistidno tekmo-vanje. Razpoloienje po programu prosla-ve )€. bUo odraz ponosa in druibene zavesti. Velika dvorana za proslavo je bila preje m pozneje velika delav-nica, v kateri preživlja delovni ko-lektiv vozovne delavnice resne %n ve-sele dni. Lepo okraheni zidovi, velike parole in krasno pripravljena čelna stena so dajale prostortt svečan izgled. Razpoloienje pri mizah pa je kazalo, da so iene in otroci ponosiri na svoje očete, brate m aestre, fct de-lajo v teh prostorih. Uprava iTOzovne delmmice v Ptujv je dala predlog za odlikovanje neka-terih uglednih delavcev vn namesčen-cev z Medaljo dela in drugih za odli-kovanje z Redom dela. Od 20. novembra dalje opravlja kolektiv ielezniške vozovne delavni-oe v Ptuju planske naloge za leto 1950. Nove naloge m nova tekmo-vanja bodo dala kolektivu nove par-tijce, ttdamike *n nosilce medalj, ce-lotni dmSbi delovnih Ijudi nove /«-goslamje pa nove heroje graditve so-daHstične dr%iSbe *n jeklene Suvarje pridobitev narodnoo&oobodilne borbe. V. J. Jurišna mladinska zidarska brigada "Gradisa" v Strnišču je tekmovala v Mariboru Dne 18. novembra se je $ proslavo ztr ključilo mladinsko brlgadno tekmovanje. Razdeiiena so bila vlsoka priznanja. CK LMS je proslasil vse brigade za prve jurišne proizvodne mladlnske brigade. Na tem tckmovanju se je od devetlh brfgad najbolj izkazala jurlšna mladin-ska brigada »Gradčsa« Strnišče, katero Je vodil 23Hetnl zidar mladiaec Ferliac Janez. Ko sta dobfla komite LMS »Grad?s« ln aprava »Gradisa« nalogo, da pošljete mla-dince na tekmovanje na gradilišče marh bofskejja »Konstruktotia«, so od5l! v Maribor za deset dn? štirje mladinc) hi steer Ferllnc Janez, Fridrih Jsnko, Ra-koSa VJktor In Šešerko Franc S čudno zaskrblienostjo so odšU z tcradllišča. »Ne bomo dopustUI, da bi btio poraženK« ]e trdil mladlnec Rakuša. Po prftiodu na scradilišča »Konstruktorja«, kjer se grade stanovanjski blnki in hiše tovarne metalnlh konstrukcljl »Franca Leskoška« In avtomobllske tovame «0 takoj izvolill iz svojcf srede vodltelja bHpadh-la. najstarejšepa mladinca zidaria Ferlinc Janeza, ki iih )e vodil vse do končne zmage. Kot pr!povedu|e sam Ferfinc, so mla-dincl \z Strnlšča prvl dan zelo zaostaO za drngimi. BUl so zelo dobrj v kvaliteti dela, za kar so Jih predpostavtjeni več-krat pohvalili. Stavbovodje, oziroina predpostavljenl so jib od časa do časa oblskovall in \\m dajali vzpodbudo za nsdaUnje dclo. Podiigala iJh je tudl za-vcst: »Ako smo lahko dobri v kvalltetl, smo lahko dobri tnd» v količinl.« \z dneva v dan so rastll odstolki, tudl padall so, to pa vsled slabega vremena fn slabe po-sfrrežbe delavcev, kl nlso razumeli mla-dincev in njihoveo tekmovanja- »Ne bomo se Jtm dali. Zadnii tud) ne smemo bltl.« Tako so se podžigali v prostem Času tudi v sobi. Razmišlianja kako bi ir-bollšall delo In doses;H boHše uspehe ter odpravfH napake pre]?njega dne, nl bilo konea hi kraja. Padla !e tnarslkatera prfpomb^, k! !e mno«o prlpomogia k It-bo1)šan!a deta. ZadnJJ dnevl tekntovanla so Hli na}živahne}št Mladlnc! so se je- z&l na slabo vreme. §&o Je vendarle. Zmaga je bfla njihova. Njihova zato, ker so se zavedali, da so mladincL da tek-tnujejo za dosego novlh norm, za čast mladinske organizacije na gradJKičJk Ves čas tekmovanja so jlb delavci presene^euo glcdali. Upravičeno so priča~ kovali rezultate novib uspebov. Na koncu tekmovanja je tnladinska tričlan-ska brigada dosegla najlcpše rezultate. Norrao je presegla za 69 odstotkov. S kvalitetnlm dctom sl je priborila naj-boliše ocene. .^^.^^,... . V kratkem času tekmovanja devetih brigad so na dveh hišab dozidali ktetno zldovje. Na dveb hišah so sezldaii eno Dadstropje. Na eoem stanovanjskem bkr ku so sezidali celo pri(IV:ie. Zraven tega je bllo sezidano prkličje tovarniškega otroškega vrtca in samskega doma to-varne avtomobilov. Vse to Je deto marljivSi rok brigadir-jev, mladincev devetib brigad iz vs« Sloveniie. »Kaj pa mislfte sedaj,M je vprašal mia-dince sekretar mladinskega komiteta »Gradisa«, »ko ste odnesli tako zniago«. Obvezali srao se, da takoj ustanovitno la organizirarao na domačlh gradiliščib slične brigade, k! bodo med seboj tek-movale. Doslej že hnajo organizirani dve brigadl na naselju tovarne alumi-nija in eno kompletno brigado z ostatiml pomožnimi delavci na ElektroHzL Te so organizirall to\. Goraboc Avgust, sekre-tar mladinskega aktlva, tov. Markoč Jo-ie, sekretar celice KP. Jn Rakuša VJktor. Pripravitl se še tnora zanje delo, dolo-Lhl mesto, kjer bodo tekmovali, sklicatf brlgadni sestanek in nato začetl tektno-vatl. Predvidevaio še dve betonerskl brigadi, ki bosta v kratkem organiziranL Zelo bi želel v teh brigadah sodelovatl tudi tov. Fertinc, kl odide v delovodsko šolo. Zaradl tega prevzame vodstvo mladinec tov. Rakuša. Tako bo na Strnlšča začeio zopet novo tekntovanle, ki bo posvečeno cilju, da bi bil čim prej b.veden petletnl plan za zgraditev soclafizma v FLRJ. Zakaj ne uspejo odkupi v KLO Borovci IzkuSnJe nas »L110, da )e obvezna od-daja bita praviilna le v tlstem KLO, kjer so sodelovale množlčne organizacUe io k}er so se planske naloge obravnavale na zborn vollvcev. Ta načln prejeinania planskib naloj? je edinole pravilen ter v sklada z na»!ell Uudske demokracije. \v ogfbajo se ga le KLO-jl v katerih še vpJIvalo na odkupno polltiko vaški mo-gotci, ne pa zastopniki Ijndstva na vasi. Odkupl rriso samo pospodarska, temveč tadl važna politična naloga zato je nujno naitl tak načtn dela prJ določanjla otr Tcznlb oddaj, da bo vse IJudstvo na rasl godelovalo. S tetn se bomo izognili napakam, ka-tere se še danes pojavljajo oa terenu in vsled katerih trpi ugled ljudskih odbo-rov kot osnovnih edlnic Ijudske oblastL Na drugl strani pa so vsled takšaib ne-pravilnostl nekateri mall In srednjl kmetie prlzadeti, kot se ]e to ugotovilo s kontrolo v KLO Borovcl. Tu !e kra-jevna komislja za ugotavljanje ha d p\ č"hh po uavodilih kot to predvideva uredba, da bl stvamo nso~ tovila ba donos za krompir kmetom, temveč ie za cclotnl KLO Borovc! nare-dila samo 8 metražnih poizkusov In na podlagi tega določila povprečni ha do~ nos na KLO od 5000 do 7000 kg na ha. ne glede na to, kakšno vrsto krompirja so imeli kraetje posajeno. S tem je blla dana možnost špekuta-cije s krompiriera posestnfkom, kl so ImeH posaieni krompir nemške vrste, na drug! strani pa so prizadeti mali ftcr sestnlkl, ki so tmeli posaienl krompir slabše vrste. Pri razbitju plana za obvezno oddajo krompirja za leto 1949 je kraievna ko-ralsija obremenjevala manjše posestnike z višjiml ha donosi, vcojt pa z manj-šimL S tem Je nastalo nezadovofjstvo med malimi posestniki. Ti so po planti obremenjcni na račun velikii posestoi-kov, kateri niso hotell posaditi s planom predvidene površine kronipirja, temveč so se iz svojih špekulantskib namenov hoteli Izogniti obvezni oddajl. Ker predvideva uredba, da se morajo gospodarstva obremenjevatl s planom predvidenih površin, katcre so bili dolžni posadltl s krompirlem, ie KLO JzvrSil obremenhev le na podlagl stvarno po-saienih površin. ter s tem ni dosegel pl?na odkupa. Ker večil posestnikl v KLO Borovci nlso posadlll predvidene površine in to 7,65 ha premalo, tahko mal? posestniki upravlčeno kritizlraio predsednika \n tajnika KLOJa, katera sta hotela dosečl plan na račun malih posestnlkov }n sta s tem na drugi stranl ščttlla vaške šnekutante, kl nlso hoteli posaditl kromplrja po planski določitvJ. Eden od teh ie Zagoršek Martln iz Bo-rovcl M. 10, kateri bl moral po p!anu posadltl 2,42 ha kmmpJrla. posadl) pa Sta Je samo 0.97 ha. Kl.0 pa tnu Ie na to zasaleno novrSfno potem prerfnteal od-da)o, namesto da b! se mu oddaja pred-plsala na podlagi plana. NI čudno, da so Imel! okrajni aktivlstl pH sestavi kandidatne llste veiike te-žave, ko predlagani kandidati iste niso boteli podpisatl, saj upravJčeno kritizi-rajo delo dosedanjega odbora. P.M. V Podjetju za meltora- cije v Ptuju so razgla- sili 42 udarnikov Na Dan republike je Podjctje za meliaracije v Ptuju ob prHiki pro&la-ve zgodovinskega dne razglasilo 42 udamikov. V svojem tekmovanju na čast obletnice rojstva republttce je delovni kolektiv kljub težavam do- ( segel kpe uspehe. V teku tega tek-movanja so delavci podjetja izpol- , nili pogoje za razglasitev za udar- ^ nike. S tem 90 dali svoj odgovor la- , žem in blatenju naše države, ki prir , haja preko meja. , Del kolektiva, ki dela v Prckmur- • jn, je imel svojo proslavo v Murski | Soboti. Tudi tam so razglasili udar- ] nike, kar je dokaz, da se podjetje ^ zaveda svoje velike naloge: pre- | obrazbe Prekmurja v žitnico Slove- 1 nije. L S. Odšli so kot novorečni delavci, vračajo se kot udarniki Dne 30. novembra t. 1. se je vrnilo v Ptuj 6 Članov LMS — zadružnikov hs KOZ Trniče. Desternik. Sobetinc ha Gapce-Dežno, ki so bili od 10. sep-tembra dalje na gradnji Avtoceste v sklapu druge slovenske zadružne bri-gade na 10. sekciji pri Ivanič gradu. Po pripovedanju mladih zadmžni-kov je bilo v brigadi 11 udamikov. Od ptujskih 6 brigadirjev so bili tri-je udarniki in dva pchvaljena. Z marljivim delom je pet članov briga-de izpolnilo pogoje za živinorejski tečaj. Brigedir Lah Janez \z Dester-nika je opravil izpit na tečaju z od-liko, kar ni Čudno, saj je z marlii-vostjo dosegel tudi naslov enkrat-nega udarnika rn da je bil enkrat pohvalien. Brigadirji DrevenSek Ru-dika, Vidovič Franc ter Vbdiš Jože so opravili izpite s prav dobrim uspe-hom. V zae znd/moe s vomočjo drugih nrstamov ni motflo priti. P&polna zapleniba premoSenja obeh Petkovih in pogojna kazen zaradi starosti sta dokaz vsem večjim temetom, da zahteva vreja-nje tega sveta v korist druSbe de- lovnih Ijudi od posameznikov polno sodelovanje in resnost. Kdor pa vse zapostavlja, je zapostavil najprej sebe poedinca, dočim se množica danes ne da več zapostavljati in izkoriščati. ŠKRINJAR FRANC (1872) in DOROTEJA (1875) iz Hardeka št. 21, gospodarja na 16$1 ha zemlje, sta na istem. Neplačan lanskoletni davek in letošnja akontocija v znesku 6'f.OOO din, dolžnih 7780 kg krompirja, neoddanih 1973 litrov mleka so dokazi slabitve druzbenega gospo-darstva in ogrožanja osnovnih Hvljenjskih pogojev delovnih Ijudi. Za njiju predstavlja tezave pre-visoki davek, pomanjkanje semen-skega krompirja in nHeka, njuna atarost itd. Izredni napori za izvedbo pet-letke zahtevajo tudi od mlajših Ijudi v privatnem kmetijstvu ma-ksimalno prizadevanje, od starejsih pa podvzemanje vseh ukrepov, da se izpolnijo drzavljanske obveze. Kdor zaostaja in ne kaže namena, da bi dohitel čas, zavira napredek, zato ni čudno, če pride v nasprotje z revolucionarnimi druzbenimi za-koni. Popolna zaplemba premoSenja in pogojna kazen (zaradi starosti) pomeni za škrinjarjeve gospodar-»ko razoroSitev, za socialistidno druSbo pa uspeh v borbi proti po-edincem, ki so omalovaievali svoje obveze napram druzbi delovnih Jjudi. Gospodarski položaj je oblikovcU reakcionarno zavest poedincev, na drugi strani pa so oblikovale slabe zivljenjske prilike napredno zavest delovnega Ijudstva, zato je mora-lo priti do nove družbene ureditve v nasH državi, v kateri bo gospo-darski napredek oblikovala le za-vest vsega delovnega Ijudstva v novi Jugoslaviji. P. S. M. Iljin Priroda in ljudje HISE ZA RASTLINE Iz česa bi zgradili streho nad poljem? Ali iz stekla kakoi v rastlinjaku? Ne, steklo ni prikladno. Steklo je dra-go in povrhu še krhko in težko gradlvo. Zgradiš streho, pa se razbije. Treba je poiskati kako drugo snov, in 6icer tako, ki bi bila prozorna ko steklo, trdna ko kovina, lahka ko papir, ki ne bi gorela v ognju in ki je voda ne bi zmeh-čala, ki se ne bi bala niti viharja niti vetra ne vTočine ne mraza. In povrhu mora biti tudi poceni, kajti potrebovali je bomo mnogo — potrebne bodo velike strehe. Ali pa je mogoče izumiti snov s ta-fcimi čudežnimi svojstvi? Učenjaki pravijo, da je mogoče. V našem Agrofizikalnem institutu se bavijo z izumom prozorne pločevine, ki bi prepuščala poleg vidnih tudi nevidne. ultravioletne žarke. Poglavitno pri tem )e, doeečl. 1a bi lahko to pločevino proizvajalj v velikih količinah in da bi bila cenejša od stekla. Sča6oma bodo Ijudje ir take pločs^ine gradili poleg velikanskih prozornih streh nad polji in sadovnjaki tudi zaščitne po-krove za posamezne rastline. Tedaj bodo lahko gojili na severu najnežnejša dre-vesa — mandarine, limone, oranže — pod »steklenim zvonom«, ki pa ne bo l* stekla. marvei iz neke nove prozome tvarine. RASTLINE SE SELIJO NA SEVER Gradnja velikanskih 6treh nad poljl je ctvar bodočnosti. Sedaj je treba poiskati druge načine za razmaknitev mej, da bo-do rastline lahko rasle tam kier 1ih do-slej ni bilo — vedno viš€ na severu. En tak način je že davno znan: ustvar-Janje novih vrst, ki so odporne joper mraz. Mičurin je že pred štiridesetimi leti vzgojil češnjo, ki je postala slavna po vsem svetu, ker prenese tudi štindeset stopinj mraza. Leta 1898 so v Kanadi pozeble vee češnje. Le eni sami vrsti se ni zgodilo nič: »Mičunnovi plodorodm« Sedaj so velikanske površine v Kanadi poseiane s to Mičurinovo češnjo Sto in sto rastlin so pri nas in v dru-qih deželah že spravili ljudje ia njihovib običajnih bivališf dalje proti eeveru. Krompir, repa, koleraba in zelje že ra6tejo za tečainikom. Ozimno ri pridelujejo v Hibinah na polotoku Koli, kjer prej ni nikdar rastla Redkvica se je doselila celo do Spitz-bergov. Pa še na drug način spreminjamo iiv-ljenjske navade rastlin: na življeme v tujem podnebju jih pripravimo s tein, da fih damo najprej v šolo. PRIPRAVLJALNA SOLA ZA RASTLINE Misol, da bi dajali rastline v šolo, iz-vira od agronoma Lisenka. V šolo 6e sprejemajo rastline v svoji semensfci sta-rosti. Solsko p&slopje (za 6emena pšeni-ce) je navaden ,5kedent ali kašča. Učna sredstva in pritikline so: kad z vodo, lo-pata, grablie, vedro, tehtnica, velnica škropilnica, poglavitno sredstvo oa je toplomer. Priprava obstoji v tem, da dajemo 6e-menom toploto ali hlad, temo ali svetlo-bo — kar jim je paf potrebno. Ce na primer pripravljamo v šoli se-mena ozimn« pšenice, jih hladimo s hla-dom od nič do dveh stopinj Ce hočemo, da bi začela kliti, jih polivamo z vodo. Če nočemo, da bi se ogrela, jih razgra-bimo in obračamo z lopato. Če pa jim postane preveč hladno, jih spet zme-čemo na kup in še pokrijemo z odejo iz jadrovine. Ko je priprava končana, pošljemo se-mena na polje. In kai se pokaže? Ra6tline, ki so orebi-le oripravo, se razvijajo hitreje od ra-stlin, ki niso bile v šoli. Pšenica prej po-žene v klasje. Bombaževec daje prej gla_ vica. To pa je silno važno. V kratkem severnem poletju ne more-jo juznt rastline vzcveteti. Če pa jih prisilimo. da živijo hitreje, da se razvija-jo hitre]e jim pomoremo, da uidejo zimi di dozore. preden naetopi zima. Na jugu ugonablja pšeničo suša. Če spodbodemo pšenico v rasti, ji ponnore-mo, da ulde suši, da požene v ^lasje, preden st posušijo tla. Tu včasih 'ahko odlofijo trije, štirje dnevl. Raznim rastlinam je potrebna raziična priprava. Bombaževcu manjka na 6everu toplote. Treba mu je dati prej. že v prlpravlialni šoli, zadoetno porcijo toplote. Koruzi manjka spomladi na 6everu te-me. Noči na severu so ji presvetle. Tre-ba jo je hraniti v temi, dokler je fako rekoč §e dojentek. Vsaka rastlina mora dobiti svoj po-6ebni pouk. Ozimna pšenica ljubi zimo, zato )o tu-di imenujemo ozimno. Sejemo jo ^selej jeseni, da lahko vso zimo prebije pod snegom Ce jo posejemo spomladi, ne utegne dozoreti in pognati v klasje. Lisenko pa je dal pšenico v šolo in vse njene navade so 6e spremen'le: ozimna pienica se je spremenila v jaro, ki jo lahko sejemo spomladi Takl oše-nici m potrebno zimsko spanje, tcajti svojo porcijo hlada je dobila že v hn\L Lisenkovo delo je že 6topilo iz labo-ratorijev na kalhozna polja. Pri nas po- sejejo na tisoče hektarjev z »jarovizi-ranimi« semeni, to je s takimi semeni, ki so prebila pripravljalno šolo. Bilo je že dosti primerov, da jedobra priprava rešila rastlino pred sušo na iugu in pred mrazom na severu. OBNOVA POLJ Nikdar doelej niso ljudje na zemlji zavestno, razuanno in po načrtu ustvar-jali in razseljevali rastlina Poljedelske rastline so se razselje-vale t-ako, kakor se je razseljevalo člo-veštvo. A človeštvo se je razseljevalo po kon-tinentih brez načrta. Nekateri deli sveta so do 6krajnosti preobljudeni, drugi pa 6o še prazni. Polovica vsega človeštva se doslej še duši v gneči v svoji staro-davni Južni Aziji. Hkrati pa so 'Oiike bogate, rodovitne dežele v Južni Atneri-ki in v Afriki nenaseljene in neobdelane. Na našem planetu so v tropskih krajih velikanska prostranstva, kjer ie top»ote in vlage v izobilju — tam so gigaa*ski rastlinjaki pod milim nebom. A v '.istih rastlinjakih še ni bilo vrtnarja, v niih se bohotno razraščaio divje rastline. V tisočletjih so osvojili ljudje zase še-Ie eno petnajstino kopne zemlje. A tudi na tej osvojeni zemlji so odbi-rali Ijudje rastline brez načrta: sejali so eno, zra6lo je drugo. Iz tisočev rastlin so odbrali samo nekatere in niti ne najbolj-ših. Le malo povrtnine fn le malo «adja imamo na zemlji. Poglavitna hrana mi-lijonov je žito. a niti tega nl dovolj. Svet je šele treba urediti. V naši deželi smo že začeli urejati zemljo. Veliko delo ]e pred nami. Na severu je vode preveč. Treba je osušiti močvirja. Na jugu je vode pre-malo. Manjka je za namakanje pustinj in Btep^ Na jugovzhodu je treba zasaditi gozdo-ve — z gozdovi zagraditi pot »suhove-jem«. Treba je zorati in posejati Se ne-obdelane površine. Polovlca površine, pokrite s črno pratjo, — »črnozjoma«, v naši deželi je še nedgtaknjena. Poljedel-stvo je treba razširiti na sever, da se bo lahko sam prehranjeval. To delo se je že pričelo in vodl ga enotna volja milijonov po enotnem na-črtu. Ce hočemo videti uspehe, nam ni tre-ba potovati predaleč. Vsakdo lahko do-ma v svojem kraju vidi, kako &e spremi-nja priroda. »Potujte po dnovskem, solec&em. ostrovskero in drugih okrajih leninrjraj-ske pokrajinel Tam, k]er so se razpr:>sti-rala črna močvirja, kjer je pokrivalo tla gosto grmovje in je bilo oko navaieno, videti puste kraje, se sedaj razprostirijo pšenična polja gosto in visoko zarastla prav tako kakor v Ukrajini in v osrednjl črnozemeljski pokrajini.« Tako piše v »Izvestjih« P. Struppe. Se pred nekai leti si je imgel človek le 6 teiavo predstavljati pšenična x>lja v okolici Leningrada. V Sovjetski zvezi se je začelo ^eiiko preseljevanje rastlin, velika obnova polj- In to je le del tietega dela. fci se ustvarja v naši dez li. Gradimo socialistični red, a to pomenl, da preobražamo sebe in prirodc naše de-žele. Pri nas ni mogoče govoriti o gradnji socializma, ne da bi hkrati govoriil o preobrazbi prirode — o namakanju atep, o pogozdovanju, o pomikanju poiiadel-6tva na sever, o spajanju morij, o osvaja-nju podzemeliskih zakladov — in o Dre-obrazbi človeka O vsem tetn je govoril vodja Sov-et-skih narodov, tovariš Stalin na 17. fcon-gresu VKP(bj. Prosim naj ostane med nami 7\Jekdaj so znali za tajnosti vasi be-* ^- rači, ki so hodili po dnevu od liiše do hiše. Sedaj pa znajo še več tajnosti vcr ški mesarji, ki hodijo po noči na ko» line od hiše do hiše. • O biralci znamk imajo veselje z *** znamkami, ki imajo svoievrstne posebnosti in ki so izdane v omeje-nem števila. Zanimivo bi bilo zbirati tudi razna vabila z uničeno znamko in poštnim pečatom, ki si jih pošiljajo sosedne pisarne. Nainoveiši primer takega vabila ima sedaj Okrajna sekretarka AFZ, ki je prejela po pošti vabilo iz sobe št. 17 v sobo št. 20 v isti zgradbi. V \f~sta betonskih bankerjev v ptut v skem okra'4u bo ostala poznejšim generacijam v spomin na čase druge svetovne vojne. Iz te vrste ie izvzet edino betonski bunker na ormoški uostaji, ki ie spre-menien v stranišče. Spornin na ta bunker bo ohranjen edino v racunskih postavkah za pre~ areditev, ki znašajo okrog 150.000 din. • ^lfoie šlo za povezavo Draženc z L^ mestorn, so bili Draženci za po-vezavo s Hajdino. Sedaj bi se iahko povezali s flaf-dino. pa so za povezavo z mestom- To nestalno razpoloženje bo trajalo verjeino samo za čas zime, ko Har dinčart ne vprašujejo po viških krom~ pirja in masti. * Na razstavah predmeti niso na pro-daj obiskovalcem, ker so iz- vršeni po naročilih ustanov. Izgleda, da so tudi drva na dvort šču »Kurivoprometa* stalno razstav liena. Tyed sodiščem fantje radi izpremi-' njajo late z ograj v »kratke pa~ lice*. Ptujska železniška postaja pogreša na ograji več lat, ki so jih fantje najbrže izpremenili celo v vžigcdice. W nekaterih kmetijskih zadrugah na vaseh vršijo odbirunje dražjega blaga od cenejšega uslužbcnci, v kmetijski zadrugi Trnišče pa odbor niki. Ni čudno, da nekateri možje raje prevzemajo mesto odbornika v za-drugi, kakor pa v krajevnem Uud-skem odboru. "W Ljubljani }e stalno siva megla, v zato je tisk vseh časopisov črn. V Mariboru pa je večinoma vedro, zato ie tisk Vestnika in ostalih časred-vajanjem raznih smučarskih tekmovanj, masovnih sestankov mladine in pionir-jev, kjer bi se razpraviialo o privlačno-sti gojitve zimskih športov bomo poži-vel! v predse7oni zanitnanie z? sTmičf-nje, ki naj postane i>rl nas resnSčno na-rodni Ijudski šport. Z omasovljeniem zimskega športa v teiovadnflli m o«;talih športnih organiza-ciiah bomo dobili ogromen kader mladih smučariev. drsalcev itd.. iz katerih vrst bomo Črnali mno?ico dobrih in odiičnih tekmovaicev. ki bndo dnkazaii »Vf»Vo fe prav v *nctaHstlčtri dr^avi mo?oč na?-boll mnnžJčen. na?nopo!ne?5l ?n n^^hoHŠi razvoJ športa fT!to r**top. H-»'duka1.« Naša teiovadna društva. vodi in aktivi so postavlieni torei pred važno naiogo. Niihova naiopra ie priteffiiiti vse svoie članstvo. ki do danes 5e n^ eoii'o zirrr skih š^ortov, k sistematični pripravi \n goiitvi zimskili ^portov. Poieg svojega članstva morajo pritegniti s široko pro- pagando še ostalo neorganizirano mla-dino in pionirje ki še ru vključena v smučarske sekcije športnih društev. Uspeh bo izostal, če bodo društva. vodi in aktivi pristopili k tej nalogi nt> načrtno. Najvažnejše je, da se povsod, kjer še riiso. postavijo sinučarski refe-rentL Smučarski referenti naj bodo to-varišHce, ki irnajo veselje do smučania ter do dela na tem poiju. Smučarski re-ferenti pri TD naj si ustvarijo kader so-delavcev iz vrst dobrih smučarjev in strokovnjakov Smučarski reierenti dru-štev, vodov in aktivov moraio imeti to-čen pregled o sposobnosti svojega dru-štva. Za članstvo ki še ni vešče smuča-nja, je pripraviti posebno vadbo v pred-sezoni, v sezoni pa vadbo potom začet-niških tečajev. Za ostalo članstvo naj bo vadba in tečaji premerni njihovi spo-sobnosti. Oskrbeti je torej tudi smučar-ski vaditeljski in učiteljski kader. Po-sebno pažnjo je posvetiti zopet na$im najmlajšim, t. j. pionirjem. Zaradi zado-voljitve potreb po smučarskih učiteljih bosta TZS in OBTO organizirala tečaje, vsled tega naj društva že sedaj določijo tovariše, ki so sposobni in voljni spre-jeti to važno nalogo. Važno vprašanje so rekviziti, to so smuči, palice, sanke, čevlii. obleke, s ka-terimi razpolaga članstvo. Še važnejše je vprašanje, kako nabaviti manjkajočo opremo. Ljudska oblast nudi naši fizkul-ttirni organizaciji denarno in materialno pomoč za uspešen razvoj fizkulture To-da naše tovarne za izdelavo športnih rekvizitov in opremo še trenutno ne morejo kriti vseh potreb. Tu naj bodo društva, vodi in aktivi tudi samoinicia-tivni. V mnogih priTnerih imajo možnost organizirati svoje delavnice za izdelavo smuči, palic, sank in druge smučarske opreme. Potrebno je torej k nalogi načrtno pri-stopiti. V svrho množičnega razvoja smu-čanja se je povezati z organizacijami LMŠ in pionirsko organizacijo. Sestavšti je prograim dela v predsezoni in za se-zono samo. Seznaniti s programnm član-stvo in ostalo šolsko in izvenšolsko mla-dino ter mladino po tovarnah. Načrtna priprava, prooaganda m bo-doče delo bodo omogočili telovadnim organizaciiam. da bo ta važna naloga uspešno izvršena. K. L. Na gimnaziji v Ptuju je ustanovljeno telovadno društvo V sredo, dhie 23. p,. m. se je vtšU ttStaTiovni ob6oi sb&r t«lavadnega dra- Stva na ptajski gimina-zpi. Po p-oultu «e je zbra-lo v risalnici pribiižno 400 di]a-kov. Zbora se ]e udelp?.il tudi sekretar OTT-ja in zastopnik OK LMS. Ob dolo-čend uri je tov. Kuhao- Silva otvorila ustanovni cbčni zbor noverja dru§tva in ee 7.ahvalila diiakcra za števihio ude-lefbo. Nato je pTedlagala sledeč dnevei red: a) Volftev ka.njev v Sloveniji. To naj bo t vzpodbudo veem ostalim dmštvoni, ki že do danes nieo pola.gali dovoli pažnje za vzgojitev novega kadra — mladincev. Moštvi sta nastopili v sledeči po»tavi: Tt> Mladost: Kralj, Gcrup, Pišek, Zeon-Ijič, Turkuš, Košir in Matic. TD Sloga: Munda, Havlas, Mlln«rI5, Horvat. Kovačič. Arko in Pecuh. K. R TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSl Pri obnovi vinogradov upoštevajmo lego in odpornost trtnih vrst D*pi tag. Zorcc Egon Gobavost ali rapavost trte imenujemo bolezen, ki se pojavlja naivečkrat na starem lesu trte v bližini zeralje, najraje na cepilnem mestu ali bllzu njesa v obliki gomoljev aLi gobam podobnih izrastkov. Ti obdajajo navadno ves trtni les, ali pa se nahajajo le na eni strani, navadno po decimeter na dolgo, včasih pa tudi več. Na prvi pogled je ta bolezen po-dobna raku ali ožigu, ki ga povzroča mraz na sadnem drevju. Razlikuje pa se od njega v tem, da se na drevju ozeblo mesto posuši in razpoka ter s časom odlušči, pri trti pa se, kakor rečeno, raz-vijejo na razpokanih mestih bradavicam podobni izrastki ali kraste, ki so podob-ne plutovini. To imenujejo vinogradniki gobavost ali rapavost, ali da trto »goba kolje«. Gobava trja oslabi in zaostaja v rasti in se posuši. Večkrat se to zgodi še le po nekaj letih. Vzrok te bolezni je mraz, oziroma pozeba trte. kar je nedvomno dognano. Posebno nevaren je pozno pomladanski mraz, ki nastopa v času, ko začne že pretakanje soka po trti. ker v tem slu-čaju zmrznejo kambijalne plasti na naj-bo!j sončnili mestih med lesom in lubiem trte. lz sosednjih, še zdrvaih stanic, se začne nato v večji meri razvijati vezivo. da bi zalilo po mrazu nastale rane. Pri tem izstopa iz razpok in tvori najprei bele, siru podobne, pozneie pa, ko do-zori, pa rjave, bradavicam ali gobam podobne izrastke. Ker zaradi tega na-stane nered tudi v pretakanju soka po trtni rastlini in z njim v zvezi nepravilno prehranjevanje trtnih organov, trta po-lagoma slabi in s časom odmre Ugotovlieno je, da so tej bolezni pod-vržene posebne trte. ki rastejo v težki, mokrotni zemlji na hladnih legah ter tiste vrste trt, ki zgodaj spomladi od-ganjajo. Vsled tega je treba nižje lege uporabljati v druge namene, ne pa za vinograde. če je zemlja težka in mokra, lega pa je dobra, ie treba zemljo na> preje osušiti, kar opravimo s pravilno drenažo, t. j. z odvodnimi jarkt Te jarke napravitno na ta način, da izkopliemo do 40 cm široke in do 80 cm globoke jarke. V te nasujemo najprei debelega. nato drobnega kamenja, na vrh pa nasu-jemo zemlje. Jarke izpeijemo tako, da voda hitro in zadostno odteka na neškod-Ijivo mesto. Pri obnovi vlnogradov !e % ozitotti na to bolezen treba paziti na dejstvo, da so nekatcre vrste trte bolj podvržene bo-lezni kakor druge. Zato je izbrati pri obnovi odporne trte ter se izogibati sort: rupestris monticola, rupestris Gothe št. 9, riparia rup«stris 8306 in 3309 itd. Za mokro zemljo je n&jboljša podlaga vrsta solonis ali kak§na kri-žanka iste vrste, n. pr. solonis riparia §t. 1616. Tudi v pogledu žlahtnih sort !e treba paziti zlasti v nižiih legah. Saditi je treba sorte, ki pozno odganjajo in ki niso podvržene pozebi. To so* kraljevi-na, portugalka, laški rizling itd. Gobave sorte lahko reštmo pred od-miranjem, 5e jih takoj v prvem ali naj-pozneje v drugem letu zgodaj spomladi vsaj ob časn rezania, če že ne prej, od-režemo tik nad bolnim mestom. tako da trta na novo požene iz zdravega lesa. Ce pa je trta pozebia do cepiinega me-sta, jo na tem mestu lahko tudi prece-pimo (v precep ali žlebiček) in sicer zgodaj spomladi, čim preje tem bolie. V slučaju, da tega ne napravimo, je treba počakati, da trte zooet na novo pože-nejo ter iih nato pTecepimo na zeleno. Bolezen v nobetiem slučaju ni nalez-Ijiva, temveč je iskati njen vzrok le v pozebi. Po zaključku sezone jesenskega krosa PTed dnevi ©e je sezona jesenskega krosa v ptujskem oJcraju zaključila Ptujski akraj, ki je imel v planu e-toinjega jesenskega kr&sa 4500 fekačev. te svoje obveze, kaikor tudi večina okia-jev v Sloveniji, ni izpoln.il. Po dosedaj znaaih podatkih je teklo aa letošnjem jesenskem kroeu 4058 fizkulturnikov, kar znaša okoli 90% plana. Ti poda«Jci so še nepopolni in se bodo verjetno za kakiih 100 tekačev še dvignili, kajli Okrajni telovadni odtior še ni prejel vseh poročil. Najboljše rezultate so dosegle osnovne šole po okraju, ki so izvedle na teren 3400 pionirjev in pionirk in s tem svojo obvezo dosegle. Naeprotno pn so vodstva telovadnih društev pokazala io letošnjeg« je&eoiskega krosa skrajno rca-lomarncst: od U telovadnih društev so izvedla kros le telovadna dništva Ptaj, Strnišče in Središče, skupno s 508 tek-movalci, ostala telovadna društva pa so pokazala, da se ie nsa. kateri bo moral biti s sodelovaniem vseh množičnih organiza-cii ter biti res veren prika^ fekulturnega udejstvovanja v ptujskem okraju K. M Avto-moto krožek v Stniišču je začel z delom V četrtek, 25. novembra je bil zbor članstvo Avtomoto krožka kolektiva to-varoe glinice in aloiminija v Strnišču, na katerem so razpravljali o dosedanietn delu krožka in o bodočih nalogah ter sprejeli »klepe. da se bo priceonilo čira vet članstva, urediti ee mora delavnica s stroji in orodiem začeti s strokovnirai predavanji, ki nai bi bili dvakrat tedei-eko, pridobiti čim veL naročnikov ia ©trokovno HteratuTo in cim bolj popn-larmrati po-men ljudske tehnike. Izvolien je bil novi odbor, v katerem je tudi tov Berlič Marian kot na]agi^-nejši član krožka. V odfoor so izvoljeTii skoraf vsi izklfučTio \i vtsI mlMiTie. saj 6o ooi najbolj rainteresiraini da bodo nalog«, ki stofifo pred nttr-1 ¦--r«?r^-. Zbor sta T>o7dravila tov i!a in Klobučar i-z Avtomoto krožka iz Ptuia, ki sta v svojih govorih prikazala tež^ve, Iri jih ie imel niihov kroTOk spofetka ter nakazala sroernice za pravilno delovanje krožka v Strnišfu, kaT fe na-rcoče č1ametna t«tkma med ptujsko Dravo in Gamizljo JA iz Ptuja. Konfala oe )e s precei visoko zmago Drave, kljiA temu pa lahko rečemo, da j€ bilo voja-ško moštvo do 20 miu. pred konc. tekme popolnoma enakovredno Dravl Igra t prvem polča®u je bila precej nezanimiva in se je kančala brez gola. V dragem polčasn je Garnlzija po lepem prodoni dosegla po srednjem napadalcn vodstvo, toda takoj nato je doeegel Sir-ec Franc, katerega je v drugem polčasu v goln za-menjail Samec, i Iepiim strelom izenače-nje. KmalTi na-to j« Garnizija zopet do-segla vodstvo po levem krilcu. v>o krivdl golmaiaa pa je Širec Ivan izenačil, nakar je iz gsneiče pred vra