A Slovani an Lenguage N»wip«per — Dadicatad
to the Cullural Prograss and Polilical Guidanca of Amaricans of Slovenian Detcenl and Slovtnti Scatlered around tha Fraa World—Thiough the Prin-ciples of Chrislian Demo-cracy.
sLovenslcA
In Harmonr wilh tka Amarican TradlUon oi Freedom and Indepaad-ance. Tha SLOVENSKA DRŽAVA Championa tha Righl of tha Slovanian People to thair National Unification In Thair Owi Slovenian Stala.
For a Free Slovenia
Letnik — Volume III
CHICAGČ, ILLINOIS, 20. DECEMBRA, 1952
Številka — Number 12
Slava Bogu, mir ljudem...
TO
Zopet pojo božični zvonovi. Njih glasovi so kakor odmev prvega božičnega speva v oni skrivnosti polni noči, ko so angeli zapeli božične glorijo: "SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI, KI SO DOBRE VOLJE."
Vsako leto se obnavlja spomin skrivnostnega dogodka, ko je Bog postal človek. "IN BESEDA JE MESO POSTALA TER MED NAMI PREBIVALA" je zapisal v prvem poglavju svoje blagovesti apostol Janez. Pa je takoj tudi dejal: "V SVOJO LASTNINO JE PRIŠLA, PA NJEGOVI JE NISO SPREJELI . . ."
Kar stoji svet, se vrši neprestana borba med dobrim in slabim. On, čigar rojstvo praznujemo, je po besedah starčka Simenona postavljen kot "znamenje, kateremu se bo nasprotovalo". Ob njem se ločijo duhovi. Eni zvesto stoje za NJIM, ki je Stvarnik vsega, a drugi se borijo proti Njemu in slede očetu LAŽI, zvodniku in morilcu duš.
Nikdar ni bila ta borba tako izrazita kot je — danes. Nikdar tako krvava in tako preračunana. Nikdar tako splošna in tako v vse odtenke človeškega udejstvovanja posegajoča. Kaj se godi v deželah za železno zaveso, lahko samo slutimo, doumeti skoraj vsega ne moremo. Preveč je tam nakopičene zlobe, krivic in krvi. Ne samo eden, marveč na tisoče Herodov vodi boj proti Betlehemskemu Detetu. Boga trgajo iz src nedolžnih otrok. Boga smešijo v šolah, mesto jaslic in božičnega drevesca uvajajo poganske navade. Tudi slovenski in hrvatski katoličani doživljajo črne dni s svojimi škofi vred. Novoimenovani kardinal nadškof dr. Alojzij Stepinac je te dni časnikarjem povedal, "Da JE VERSKA SVOBODA V JUGOSLAVIJI ENAKA NIČLI."
Zakaj je danes tako? Vso gorje, ki tlači in davi milijone in milijone ljudi, izhaja iz enega preprostega dejstva: Ljudje so pozabili na prvi del božičnega voščila: "Slava Bogu" . . . zato ne uživajo tudi miru, ki so ga angeli želeli ljudem na prvo sveto noč. Oboje je tako tesno povezano med seboj: Slava Bogu in mir ljudem. Če se človek izneve-
Kardinal Alojzij Stepinac
Imenovanje zagrebškega nadškofa Stepinca za kardinala, objavljeno koncem novembra skupno z drugimi 23 imenovanji, ni priznanje samo za hrvatske ampak tudi za slovenske katoličane; bolj kot priznanje je pa to imenovanje vzpodbuda za vse hrvatske in slovenske katoličane, tako v domovini kot v tujini, da vztrajajo v katoliški veri vkljub vsem zaprekam in nasprotovanjem.
Obsodba na šestnajstletno ječo, izrečena od komunističnega sodišča, nikdar ni mogla biti sprejeta kot veljavna v svobodnem svetu, še manj pa v katoliških krogih; tudi, če je po prelomu Titovega komunizma z Moskvo ječa bila spremenjena \ ' jrogojno in omejeno svobodo", Titov komunističen režim ni nikdar spremenil svojih obtožb proti nadškofu Stepincu. Titova vlada nasprotno obsoja Stepinčevo imenovanje in ga žigosa kot ponovni dokaz Vatikanske sovražnosti, ker ve, da pomeni povezano odpornost katoličanov v današnji Jugoslaviji proti vsaki vrsti komunizma.
Stepinčevo povišanje za kardinala je samo dokaz, da se Katoliška Cerkev ne namerava podrediti zahtevam nobenega komunističnega režima in da je odločena boriti se za versko svobodo svojih pripadnikov, tudi če taka borba ni prav nič lahka.
Pot kardinala Stepinca brez dvoma ne bo lahka in gladka, in verjetno ne brez žrtev. Narodna zavest, borbenost in neomajna vera Stepinca-nadškofa so pa samo zagotovilo, da Stepinac-kardinal ne pozna strahu pred sovražniki Cerkve in njenih pravic. Tudi če Stepinčevo imenovanje pomeni poostritev komunistične gonje proti Cerkvi in verski svobodi v Jugoslaviji, je gotovo, da kardinal Stepinac in z njim slovenski in hrvatski katoličani niso in ne bodo ostali sami, ampak da so z njimi katoličani vsega sveta.	Dr-ež
ri Bogu in mu ne da dolžne časti, postane zver. Ni več bratstva med ljudmi, niti med narodi. Svet postane zverinjak. Oblikujejo se kaste vladajočih in vladanih, višjih in nižjih. Mir postane le prazna beseda . . .
Ob prazniku Gospodovega rojstva se zamislimo vase. Pohitimo v duhu v našo slovensko domovino, prisluhnimo božični pesmi, pa zaprosimo z vso iskrenostjo Kneza Miru, da bi bilo kmalu konec gorja, da bi prešla doba "Herodov", zavlada pa naj po vsej zemlji, med vsemi ljudmi in narodi duh božičnega voščila — SLA BOGU, MIR LJUDEM. Tudi mi doprinesimo k temu svoj delež. Le tako smemo u-pati, da bomo nekoč v miru in zadovoljstvu praznovali Božič kot ena družina božjih otrok, kjer ne bo več "manjvrednih", "podrejenih", ampak bo v tej družini ljudstev in narodov imel svoje od Boga določeno mesto tudi naš majhen, danes tako težko preizkušeni slovenski narod. M. G.
ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE
Evropa je nekoč predstavljala ne samo državno enoto v Svetem rimskem cesarstvu, ko so Franki — Karel Veliki — po sprejetju krščanstva politično organizirali Evropo, marveč v še večji meri kulturno enoto, ki je številne narode in plemena družila v veliko družino in ustvarjalno občestvo. Liberalno usmerjeni zgodovinarji 19. stoletja so sicer skušali pritisniti srednjemu veku pečat mračnjaštva, toda danes priznava tudi zgodovinska znanost brez pridržka, da se nobena doba ne more ponašali s takimi kulturnimi storitvami kol prav krščanski srednji vek s svojim središčem in delovnim področjem Evrope.
Ko danes tudi vodilni državniki spoznavajo, da je rešitev človeštva in vsakega posameznega naroda le v močni kulturi, ki mora temeljiti na veri, se je znova pojavila zamisel Združene Evrope kot naddržavne tvorbe, ki bi temeljila na skupni krščanski kulturni dediščini in na obnovljenem kulturnem življenju, ki se je vsaj načelno že ločilo od duha in vsako občestvo ubijajočega materializma.
Evropa, občestvo narodov
Predno bomo na kratko opisali poskuse organizirati Evropo kot naddržavno tvorbo, poglejmo nekaj misli, ki jih je zapisal o vprašanju Evrope angleški konvertit, sociolog in zgodovinar Chriso-pher Dawson. Ker je dober poznavalec Evrope kot duhovne e-note — napisal je obširno delo "Nastajanje Evrope" (The Mak-ing of Europe), kjer opisuje zgodovino evropske edinosti od 1.400 do 1000 po Kr. — so njegove misli toliko tehtnejše.
Kljub današnjemu prehajanju vodilne vloge v svetovni politiki k izvenevropskim silam, ne smemo pozabiti, da je Evropa še vedno največje središče prebivalstva ter najbogatejši in najkullurnej-ši predel zemlje. Evropa je tipično regionalno občestvo, ki nima določne meje proti vzhodu.
S premaganjem nacizma evropski red še ni zposlavljen. Miru in reda tudi ne bodo vzpostavila t.zv. vplivna območja velesil. Edina trajna rešitev evropskega problema je v tem, da dobe tudi majhni narodi toliko samostojnost in neodvisnost, da jih nobena velesila ne bo mogla zlorabiti za svoje sebične namene v škodo drugih velesil. Kljub totalitarni vojni in načrtnemu gospodarstvu vloga malih držav še ni preživela, kajti tudi evropske velesile kot Francija niso bile od nemškem napadu bolj odporne kot
(Nadaljevanje na 3. str.)
Published Monthly by the "Slovenska Država" Publ. Co. For the Editorial Board, Mirko Geratič, Editor Subscription rates $2.00 per year Address: 2307 So. Wolcott Ave., Chicago 8, 111., USA. Telephone: FRontier 6-3032
Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $2.00, za Canado $2.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 ŠiL, Avstralijo 1 avstr. funt, Italija in Trst (F. T. T.) 600 Lir, Francija 500 frc.
OPOZICIJONALNA GIBANJA V SLOVENIJI
Pod gornjim naslovom je vplivni švicarski dnevnik "Neue Zue-richer Zeitung" dne 20. novembra objavil zanimiv članek svojega posebnega dopisnika iz Trsta. Zaradi pomanjkanja prostora prinašamo našim bralcem članek deloma v izvlečku, deloma v prevodu.
V	uvodu omenja dopisnik izjemni položaj ljudske republike Slovenije, ki je kulturno in gospodarsko najnaprednejši del Jugoslavije. Nato pravi: "Četudi je za Titov režim ta popolnoma srednjeevropsko razvit državni del s svojim kadrom tehnikov, kot kvalificiranih delavcev, zelo dragocen, vendar prizadeva Slovenija temu režimu posebne skrbi. Opozicijska gibanja se namreč tukaj brez-dvomno močnejša, pa je radi tega tukaj več kristalizacijskih točk za organizirano opozicijsko gibanje, kot v drugih delih države. Najvažnejši, za režim neugoden faktor je nenavadna zvestoba katoliškega slovenskega naroda Cerkvi, ki je dal svoj glas tako v stari Avstriji, kot v predvojni Jugoslaviji vedno množično v prilog klerikalne ljudske stranke, v nasprotju z bolj laiško navdahnjenimi Hrvati. Zato ni nikak slučaj, da vodi režim s posebno ostrino boj proti Cerkvi ravno v Sloveniji. Temu idejnemu faktorju se pridružujejo še materijalni; medtem ko se je življenjska ravan malih kmetov v zaostalih pokrajinah države vsaj deloma dvignila, je gotovo nazadoval v tem visoko razvitem delu dežele. Nekoč imovita meščanski in kmečki sloj, ki sta po komunističnem prevratu obubožala, sta tukaj številnejša kot v ostali Jugoslaviji.
V	svoj prilog je lahko režim v Sloveniji dosedaj izigraval krepko nacionalno zavest malega, okrog poldrugi milijon broječega naroda. Eno tisočletje stoje Slovenci pod pritiskom dveh, številčno mnogo večjih narodov, Nemcev in Italijanov. V pretekli vojni pa so hotele sile osišča pojm Slovenije sploh izbrisati iz zgodovine, eni z raznarodovalnimi ukrepi in vključitvijo južne Slovenije k Italiji, drugi s še bolj brutalnim sredstvom izselitve, ki je zadela najprej izobraženstvo, potem pa v raznih predelih Slovenije tudi še kmetsko ljudstvo."
"Po vojni se je Titov režim z odločnostjo zavzel za narodnostne težnje Slovencev. Od Avstrije je zahteval odstop obsežnega ozemlja na Koroškem, medtem ko je bila mirovna pogodba z Italijo podpisana s protestom, ker je pustila v zoni A svobodnega tržaškega ozemlja, kot v območju tujim gospodstvom. Časopisni boj proti Italijanom, katerim se očita, da nadaljujejo tako v lastni državi kot v zoni A Mussolinijevo raznorodovalno politiko, traja tudi še danes z nezmanjšano ostrdino.
Sedaj pa je "močni mož" ljudske republike Slovenije, notranji minister Boris Krajger meseca oktobra imel dva govora, ki sta zbudila pozornost, v katerih je prvič podvomil, če je pravilna dosedanja komunistična politika, ki vzpodbuja narodnostna čustva Slovencev. Krajger je mišljenja, da se lahko nacionalizem kot dvorezen nož izcimi ter se lahko od strani opozicije uporabi tudi proti režimu."
Nato dopisnik omenja Krajgerjev govor, v katerem med drugim napada prizadevanja slovenske tržaške in goriške duhovščine ter goriškega nadškofa Ambrosia za izboljšanje narodnostnih razmer v teh predelih, kakor tudi predlog goriškega nadškofa, da se v Gorici odpre veliko slovensko semenišče. Proti temu "izraža Krajger bojazen, da komunisti na koncu koncev ne bi klerikalni reakciji igrali v roke, ako bi nadaljevali z netenjem slovenskega nacionalizma. On zahteva radi tega spremembo taktike v pogledu tržaškega v prašanja. Tržaškega problema se ne sme več presojati z ozko nacionalnega stališča, ampak se mora naglasiti, da gre v prvi vrsti za okrepitev socialistične moči v Trstu samem. Krajger zahteva radi tega prijateljsko diskusijo in vzajemno delo z italijanskimi socialisti, ki so seveda v večini v tržaškem vprašanju ravno tako fanatično nacionalno vedejo kot meščanske italijanske stranke. Krajger meni, da se lahko italijanske socialiste pripravi do spremembe njihovega stališča ne da se jim Trst na prosto proda, pa tudi ne v tem, da se od njih zahteva priznanje pravice do Trsta od strani Jugoslavije, temveč, da se jih porabi za skupno akcijo v boju za pravice tržaškega delavstva."
"V svojem drugem govoru svari Krajger slovenske komuniste pred delovanjem nacionalne in separatistične opozicije, katera se odraža posebno v intelektualnih krogih. Krajger je trdil, da je predvsem slovenska Akademija znanosti v Ljubljani okužena s to skrajno nacionalno in celo separatistično propagando. Govori se tam o odcepitvi Slovenije od Jugoslavije in njeni vključitvi v katoliški "Pufferstaat" (t. j. vmesna država, ki igra v politični igri močnejših vlogo ožge, op. ur.), ki bi obsegal Furlanijo, Slovenijo, Avstrijo in Bavarsko."
Nato dopisnik poroča o "slovenski separatistični skupini, ki ima sedež v emigraciji, v Združenih Državah in svoj operativni center v Trstu, od koder skuša delovati v Sloveniji." Navaja vodilne osebnosti "Akcijskega odbora za svobodno in suvereno Slovensko državo" ter organizacijo "Slovenska narodna Zveza". "Staremu vod-
Zakaj Slovenska država in ne Jugoslavija?
Pred drugo svetovno vojno sem bil lepo vrsto let v državni službi bivše kraljevine in sicer večinoma med Hrvati in Srbi. Priznati moram, da sem bil jugoslovansko orientiran in lojalen napram državi in dinastiji. Jugoslavijo sem smatral za narodno dravo in bil sem zlasti od začetka prepričan, da so Slovenci, Hrvati in Srbi v njej res enakopravni. Seveda je pod silo razmer in doživetij moj idealizem z leti začel plahneti. Doživel sem marsikaj, kar me je bolj in bolj navdajalo z občutkom, da naši takozvani južni bratje države sploh ne smatrajo za Jugoslavijo, temveč za razširjeno Srbijo. Na Slovence in Hrvate so gledali iz viška. Zaupali nam niso prav nič in nikdar jim nismo bili dovolj državotvorni. Tudi o-sebno nas niso marali. Navedel bom tipičen primer njihove ljubezni do nas.
Od tega je več kot 20 let, ko sem dobremu znancu, Belgrajča-nu v v pogovoru zastavil vprašanje: "Ali imate vi Srbi radi nas Slovence?" On mi je po kratkem molku na moje nemajhno presenečenje odgovoril: "Znaš kaj, prijatelj Slovenec, če bi mi Srb ubil očeta, jaz bi mu oprostil, a Slovenca bi ubil za malenkost." (Slovenske vojake, ki so služili v Srbiji, so čestokrat oficirji zmerjali s Švabi. Op. ur.)
Nikoli mi tudi ni šlo v glavo, zakaj v uradnih listinah nisem smel napisati, da sem slovenske narodnosti — ampak jugoslovanske. — Niti mačehovska Avstrija ni kratila Slovencem pravice, da se imenujejo narod, v takozvani narodni državi pa smo bili le "pleme". Naši slovenski ministri in poslanci so k temu molčali. Hrvati so bili bolj zavedni. Pred volitvami 1. 1938 sem videl mnogo letakov, nalepljenih po hišah hrvatskih mest z napisi: "Plemena se nahajajo v Afriki, v Evropi samo narodi". — Znan mi je tudi
slučaj, ko je upokojen uradnik Hrvat, vrnil dekret o upokojitvi, z izjavo, da on ni jugoslovanske narodnosti, kakor to piše v dekretu, ampak le jugoslovanski državljan, a po narodnosti je bil, je in ostane samo Hrvat.
Tipičen je še sledeči primer, kako so na jugu pojmovali in cenili Jugoslavijo. Bilo je po sporazumu Cvetkovič - Maček, v večjem hrvatskem mestu, ko sem na javnem trgu videl in slišal uniformiranega uradnika, ki je na ves glas vpil: "Živela Velika Srbija". — Seveda je potem naglo odkuril, da ga izzvani Hrvati niso pretepli. Slišali pa so ga mnogi organi javne varnosti, a mu niti lasu niso skrivili. Kaj bi se bilo zgodilo Slovencu ali Hrvatu, državnemu uradniku, ki bi se drznil zavpiti: "Živela Slovenija" ali "Živela svobodna Hrvatska", je vsakemu, ki je bil kdaj sam v državni službi v bivši Jugoslaviji, dobroznano.
To so malenkosti, bo kdo rekel. Toda tudi te malenkosti so dovolj, da se človek ob njih zamisli. Kdor pa je sam take in podobne reči doživljal skozi 15 ali 20 let in zraven neštetokrat slišal izjave "bratov iz juga": "mi smo vas o-svobodili", ve, da so nas res "bratje" smatrali le za svojo "kolonijo", ki so jo dobili kot "vojni plen".
Nič ni zato nekaj tako samo po sebi umevnega, kot to, da se danes Slovenci, raztreseni po vsem sveut, tako samozavestno in tako navdušeno izjavljajo za SUVERENO SLOVENSKO DRŽAVO. In še posebno je razveseljivo dejstvo, da je nosilec te ideje mlada slovenska inteligenca, ki sicer razočaranj in poniževanj v bivši državi ni toliko občutila na lastni koži kot mi starejši. Dokaz, da je mladi rod popolnoma razumel želje in daljne cilje svojih velikih pokojnih voditeljev: nadškofa dr. Jegliča, dr. Korošca, dr. Kulovca,
stvu slovenske klerikalne ljudske stranke se očita neaktivnost in starostna onemoglost. Posebna pažnja se posveča pridobitvi delavstva, ki je večinski sestavni del slovenske manjšine v Trstu . . ."
"Separatisti utemeljujejo svoje stališče do jugoslovenske države s tem, da Jugoslavija ne more zaradi svoje notranje razdvojenosti nuditi malemu slovenskemu narodu nobene zadostne zaščite napram sovražnikom. Izjavljajo, da je možen obstanek v jugoslovanskem državnem sklopu s federativno ureditvijo samo tedaj, če bi se premostila globoka nasprotstva med Srbi in Hrvati, katera so bila tudi vzrok razkroja stare Jugoslavije. Da bi do tega prišlo, pa ni izgledov. Samo s silo in trdo diktaturo se držita srbski in hrvatski narod skupaj. Tudi Titov režim ne more narodnostnih nasprotstev odstraniti, temveč jih samo tlači. Slovenija mora radi tega iskati drugod zaslombe. Separatisti mislijo pri tem ali na ureditev evropske federacije, ali pa na manjši srednje-evropski sklop. Povdarja-jo, da je glavna svrha ustanovitev samostojne Slovenije. Trditev zveze s Furlanijo, Avstrijo in Bavarsko, katero jim pripisal Krajger, odklanjajo kot fantastično. Kar tiče Trsta priznajo separatisti italijansko večinski značaj tega velikega pristanišča na Jadran, pov-darjajo pa, da je obkroženo od slovenskega okolja ter da je Trst za Slovenijo iz gospodarskih razlogov življensko važen. Mislijo, da se lahko najde rešitev, ki bi upoštevala oba činitelja: etničnega in ekonomskega.
Separatisti predpostavljajo, da je razpoloženje v Sloveniji obupno in da ima v taki situaciji ravno taka radikalna rešitev kot jo oni zamišljajo, mnogo pristašev. Če imajo res izgled, da pridobe za seboj večino, se še ne more ugotoviti. Iz govora slovenskega notranjega ministra Krajgerja se mora sklepati, da so komunisti zaskrbljeni.
Še iz nekega drugega vidika je Krajgerov opomin glede na-daljne podpore slovenskega nacionalizma zanimiv. V interesu sporazumevanja z Avstrijo, je Titova vlada jugoslovanske zahteve do Beljaka in Celovca že umaknila. Ako bo Tito radi mednarodnega položaja prisiljen se sporazumeti tudi z Italijo, bodo Slovenci pri tem sporazumu še bolj razočarani kot leta 1945 in bo dosedanja politika glede Trsta, napraviti vprašanje nacionalnega ugleda, za režim nepovoljno učinkovala."
dr. Ehrlicha, bana dr. Natlačena in drugih.
Slovenska država ni danes samo naš ideal, ampak tudi edina pametna rešitev v bodoči evropski ureditvi. Ni treba, da je človek poliitk in diplomat. Potrebno je samo odpreti oči in ušesa pa vidimo sledeče: Hrvatski narod v svoji ogromni večini noče ničesar slišati o kakršnikoli Jugoslaviji. To ni samo mišljenje in želja Hrvatov od danes. Kdor je živel med Hrvati pred vojno, ve, da najmanj 95% Hrvatov Jugoslavije nikdar ni maralo. Mnogo poštenih Srbov tudi noče Jugoslavije. Morda jo hočejo oni, ki bi jo zopet smatrali za Veliko Srbijo, toda tudi teh je vedno manj. Makedonci je nočejo. Črnogorci je nočejo. Kdo je še potem za Jugoslavijo? Slovenski liberalci? Tudi oni dvomijo v njo. Sicer ne bi od 100%nih unitaristov in centralis-tov postali federalisti. Sicer pa so ti bili v Sloveniji le neznatna manjšina. Steber slovenskega naroda, slovenski kmet, je Jugoslavijo sprejel kot nekaj vsiljenega. Saj ga ni nikdar nihče vprašal, ali jo hoče ali ne. — V spominu mi je razgovor s pravim slovenskim kmečkim korenjakom iz leta 1941, ki mi je na vprašanje, kaj misli o razsulu Jugoslavije, dejal: "Nisem se jokal za Avstrijo, in se tudi za Jugoslavijo ne bom. Mati nam ni bila ne prva in ne druga. Mačehe pa itak nihče nima rad."
Po vsem tem ostane za nas Slovence samo ena rešitev: Slovenska republika, ki bo združila vse Slovence, tako one v matični domovini, kot koroške in goriške Slovence s Trstom in julijsko Benečijo, a ki bo enakovredna in enakopravna članica Združenih evropskih držav.
Č-n
PORAVNAJTE NAROČNINOl OSTANITE ZVESTI NAROČNIKI TUDI V LETU 1953! PRIDOBIVAJTE NOVIH NAROČNIKOV! PIŠITE NAMI C«*«*«****«**«!«!«!«**!«**!«*
Društvo Prečisiega Spočetja KSKJ štev. 211
pošilja vsem članom iskrene božične čestitke ter izraza željo k vse- \ stranskemu napredku v ' letu 1953.
Vabimo k pristopu vse, ki še niso člani KSKJ, posebno novo-došle slovenske naseljence.
Združene države Evrope
(Nadaljevanje s 1. str.)
majhna Danska. Dawsonu se zdi jasno, da mora najti Evropa neko obliko organizacije, ki bo zaščitila narodno bit ter družbeno svobodo majhnih držav v neki obliki federacije ali v kakem trajnem sestavu zvez za medsebojno pomoč.
Tudi Vatikan se je večkrat pohvalno izrazil ob poskuskih organizirati po vojni razrvano Evropo 11. novembra 1948 je n. pr. sv. Oče Pij XII. izjavil: "Po našem mnenju ne bo mogel nihče zanikati, da mora temeljiti Združena Evropa na neomajni nravni podlagi, da bi ohranila lastno ravnotežje in poravnala sporna vprašanja na lastnem ozemlju. Bila je doba, ko je predstavljala Evropa v svoji enotnosti dobro povezano celoto in ko je enota kljub vsem slabostim in kljub vsej človeški krhkosti pomenila veliko silo. Zaradi te enote je ustvarila Evropa velike stvari. Duša le enote pa je bila vera. krščanska vera, ki je prepojila vso družbo od lemeljev navzgor ... Če hoče Evropa premagati to (sedanje) stanje, mora zopet vzpostavili povezanost med vero in kulturo. Z velikim veseljem smo brali, da govori uvod v resolucijo, ki jo je sestavila komisija za kulturne zadeve v zvezi s konferenco v Haagu maja letošnjega leta o "skupni dediščini krščanske kulture."
Organizacijski zametki Združenih držav Evrope
Ko smo ugotovili, da je kljub raznolikosti narodov ter mnogih nasprotujočih si koristi vendar še veliko skupnega, kar še danes druži Evropo, ter tudi spoznali, da mora ta skupna "dediščina krščanske kulture" postali zopet polno življenje, si oglejmo na kratko še dejanske poskuse, ki leže v smeri končnega cilja — Združenih držav Evrope.
Winslon Churchill, sedanji ministrski predsednik Anglije, j« v govoru 19. sept. 1946 v Žurichu — Švica — pozval Evropo k večji edinosti. Da je njegovemu pozivu sorazmerno kmalu sledil odziv, je kljub spoznanju po potrebi večje povezanosti Evrope vendarle v veliki meri pripomoglo po dogovorih v Jalti in v Potsdamu ustvarjeno stanje, ki je izročilo celo kopico narodov na milost in nemilost sovjetskemu izkoriščanju ter obenem postavilo v nevarnost še ostalo Evropo.
Evropski svet
5. maja 1949 so bila podpisana pravila Evropskega sveta, ki je dejansko obstojal že od 28. januarja 1949. Sestavljata ga:
Odbor ministrov in
Posvetovalna zbornica (32 članov).
Zastava Evropskega sveta je belo — zelena v obliki črke E, sedež je v Sirasbourgu v Franciji.
Evropski svet združuje vse evropske države izven sovjetskega sklopa razen Jugoslavije, Španije, Portugalske in Švice, po številu 15.
Odbor ministrov sestavljajo aktivni ministri poedinih članic, člane posvetovalne zbornice volijo poslanci poedinih članic. Tako je vedno osebna zveza med tem naddržavnim organom in med vladami poedinih članic. Posvetovalna zbornica je podrejena
odboru ministrov, ki imajo pravice izdajati obvezne določbe za
vse članice, vendar ima vsaka včlanjena država pravica veta. Nima pa suverenosti.
Prvi dve leti obstoja tega Evropskega sveta sta se borili za a-mago dve ideji. Posvetovalna zbornica je hotela hitro izvedbo naddržavne organizacije s skupno vlado in skupnim parlamentom, ki naj bi v mejah pristojnosti odločali za celoto, dočim je odbor ministrov zagovarjal predvidnejšo in postopno pot. Razlika je bila tudi med stališčem, ki sta ga zagovarjali predvsem Francija in I-talija: ustanovi naj se naddržavna vlada, ki bo imela določene, čeprav omejene pravice — in pa med naziranjem Belgije, Nizozemske in Luksenburga — posamezne skupne zadeve naj urejajo določeni skupni naddržavni odbori, toda vsaka država naj o-hrani načelno svojo suverenost. To stališče je bilo tudi bližje stališču Anglije (konservativcev in laburistov), ki je kazala vedno veliko zanimanje za Združeno Evropo, čeprav sama odklanja včlenitev vanjo češ da je preveč vezana s svojim imperijem in pa še, da hoče biti vezni člen med Evropo in Ameriko. Združene države so seveda vedno trdile, da gre razvoj v Evropi prepočasi naprej.
Koncem 1. 1951 je zmagalo stališče, da je pričakovati trajnejših uspehov, če bo razvoj do končnega cilja počasen.
Na zasedanju Evropskega sveta maja 1951 je bila sprejeta kot polnopravna članica tudi Zapad-na Nemčija. Zlasti Francozi u-pajo, da bodo našli v organizaciji Združene Evrope dovolj učinkovito silo, ki bo preprečila nadalj-ne nemške izbruhe. Na zborovanju su tudi sklenili, da bodo vključili Schumanov načrt za posebno naddržavno organizacijo, ki bo upravljala evropsko premogovno in železno industrijo, ter načrt za evropsko vojsko v organizacijo Združene Evrope. Na francoski predlog so pozvali k tesnejšemu sodelovanju tudi ZDA. Novembra 1951 je bil v Stras-borugu skupni sestanek, na katerem so Amerikanci očitali Evropejcem predvsem počasnost v organizaciji, dočim so jim Evropejci skušali dopovedati, da severnoameriškega primera ni mogoče porabiti v Evropi, ker obstoje tukaj narodi z izgrajenimi narodnimi kulturami in z raznimi zgodovinskimi obremenitvami (kot n. pr. Nemci in Francozi).
Na predlog Francozov je bil tudi ustanovljen posebni odbor — Visoka oblast — za nadzorstvo nad predlagano in organizarajo-čo se' evropsko vojsko. Pravice te Visoke oblasti so omejene na zadeve obramnega in zunanjepolitičnega značaja, ki so potrebne za delo evropske armade v okviru Organizacije severnoatlantske pogodbe. Ta pogodba — s kraticami NATO — sklenjena 26. oktobra 1948. predstavlja z vključitvijo Anglije, Kanade in ZDA še izdatnejšo medsebojno zaščito pred morebitnim sovjetskim napadom.
(Konec prihodnjič)
Posarje, boleča točka Evrope
Hitlerjeva nasilna zasedba je začela žalostno poglavje v zgodovini Evrope, čigar rane še dolgo ne bodo zaceljene. Mimogrede o-menjeno dokazuje prav primer Hitlerjeve zasedbe Posarja, kako morejo tudi opustitve voditi do velikih posledic. Dr. Anton Korošec je ob neki priliki povedal, da da je imelo nemško vrhovno poveljstvo nalog, naj se iz Posarja takoj umakne, če bi le ena zapad-nih velesil pokazala odločen upor proti zasedbi. Zapadne velesile so molčale, Hitler pa je to pravilno tolmačil kot slabost, ki jo more izkoristiti. Posarju je sledila Avstrija, nato Češka. Šele napad na Poljsko je sprožil odločnejši odgovor zapadnih demokracij. Kdo ve, kako bi se nacisti obnašali, če bi pri zasedbi Posarja dobili odločen odgovor.
Ko se je nemški vojaški voz končno le polomil, je Posarje zopet pripadlo Franciji. Posarje u-živa v Franciji avtonomijo. Ker je večina prebivalcev nemška, u-živajo vse kulturne pravice — i-majo svoje nemške šole in tudi vseučilišče, uradni jezik je nemščina, imajo svojo lastno deželno vlado ter parlament. Na Francijo jih vezeta francoska izkaznica in pa gospodarstvo.
Posarje je eno najgosteje nase-
ljenih področij Evrope, pa tudi med gospodarsko najbogatejšimi predeli. Poseduje namreč dvoje temeljev industrije: premog in železo. Šteje okrog 950.000 prebivalcev in proizvaja 18 milijonov ton premoga in skoraj 3 milijone železa letno.
Gospodarska pomembnost Posarja
Državna pripadnost Posarja k Franciji ali Nemčiji more porušiti gospodarsko ravnotežje med o-bema. Posarje proizvaja 26% celotne premogovne proizvodnje Francije in 27% njene železne. Dokler ostane Posarje v sklopu Francije, sta Nemčija in Francija gospodarsko bolj ali manj enako močni, priključitev Posarja Nemčiji pa seveda sorazmerno močno oslabi gospodarsko stališče Francije.
Odločitev 1. 1947.
Po porazu Nemčije so Francozi zahtevali, da se Posarje priključi francoskemu gospodarstvu. Njihovega načrta niso podpirale samo zapadne velesile, marveč prebivalci Posarja sami. V Nemčiji so takrat živeli nekako ob 1000 kalorijah dnveno in zavezniki so začeli uničevati nemško industrijo, kolikor je je še ostalo. Tako se je volitev 1. 1947 udeležilo 97.7 volilnih upravičencev, ki
so se v pretežni večini — proti je glasovalo samo 5% — izrekli za kulturno in politično avtonomijo, ločitev od poražene Nemčije ter za gospodarsko priključitev Franciji. S tem se niso samo izognili razbitju svoje industrije, ki bi jih vsaj v neki meri v sklopu Nemčije doletela, marveč so dosegli toliko gospodarsko blagostanje kot nobena druga dežela v Evropi. Plačevati sicer morajo francoske davke, toda Francija jim vrača 1.46 vseh državnih dohodkov v sorazmerju s številom prebivalstva. Toda te dohodke more posarska vlada uporabiti res za dobrobit prebivalstva. Ni jim namreč treba plačevati obresti za francoski državni dolg, ne za vzdržavanje armade in za vojno v Indokini, pa tudi obremenitev ne poznajo, ki jih pomenijo milijoni beguncev za zapadno-nemško državo.
Časi se spreminjajo Posarske postave določajo tudi določene omejitve: Prepovedane so vse stranke, ki zahtevajo vrnitev Posarja Nemčiji. Prav tako ne smejo nemške stranke vzdrževati svojih podružnic v Posarju. Ker se je med tem gospodarsko stanje Nemčije močno izboljšalo in so zapadne velesile ne samo ustavile razbijanje nemške indus-(Nadaljevanje na 4. str.)
1
i

MERRY CHRISTMAS and
A VERY HAPPY NEW YEAR
from
ST. Paul Federal Savings
& Loan Association Of Chicago
FRANK P. KOSMACH, President □
ASSETS OVER $21,000,000.00
□ ■
2116 W. CERMAK RD., CHICAGO 8, ILL.
Phone VIrginia 7- 6530 NEW ADDRESS MID-YEAR 1953:
6720 WEST NORTH AVENUE
Prav zadovoljne Božične praznike ter srečno novo leto 1953, ki nas naj še bolj poveže v delu za naš narodni ideal: svobodna in suverena slovenska država,
želi vsem prijateljem slovenskega državnega ga gibanja in vsem članom
Slovenska Narodna Zveza v Chicagu.
TORONTO
Obisk domovine. Slovenska Družba Najsvetejšega Imena v Torontu je povabila g. Antona Gr-dino iz Clevelanda, da je prišel pokazat svoje barvne posnetke, ki jih je napravil za časa letošnjega obiska domovine. Na prosvetnem popoldnevu v nedeljo 30. novembra se je zbralo toliko to-rontskih Slovencev, da je bila dvorana premajhna. Za začetek je zbor preč. g. Renerja zapel tri pesmi, ki jih je, kot smo že vajeni, dovršeno podal. Gospod Anton Grdina je pripovedoval o svojem obisku domovine in pokazal mnogo lepih posnetkov domovine v barvastem filmu. Obiskal je tudi Primorsko, Goriško in Koroško in med drugimi pokazal tudi novi stroj Mohorjeve družbe v Celovcu, ki so ga kupili Slovenci v Ameriki, da bo še naprej mogla opravljati svoje poslanstvo — biti prava ljudska univerza slovenskega naroda. Prostovoljni prispevki so bili namenjeni za zgraditev dijaškega doma v Gorici in med odmorom je preč. g. Kopač pozval vse, naj prispevajo, kolikor le morejo, da bo ta dijaški dom novo žarišče verskega in narodnega življenja med Slovenci, ki so prisiljeni živeti kot zapostavljena manjšina v tuji državi.
Vse najboljše za Božič in za Novo leto 1953
želi
JOE GOMILAR
trgovina z mesom
■	V ■ ■ I ■
m živili
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Posarje, boleča točka Evrope
(Nadaljevanje s 3. str.)
trije, marveč ji celo pomagajo pri obnovi, so ljudje zopet bolj dovzetni za staro pesem: "Heim ins Reich". Vse pogosteje so ulice posejane z velikonemškimi letaki in vedno več je v Nemčiji tiskanega čtiva, ki pride protizakonito v Posarje. Sedanji upravniki dobivajo že grozilna pisma in jih dolže za izdajalce, ker ne spremene svojega stališča.
Evropeizacija
Tako je Posarje zopet postalo sporna točka med Francozi in Nemci ter ne moti zgolj njih sosedstva, marveč predstavlja resno nevarnost za vse poizkuse, ki naj bi vodili do uresničitve zamisli Združenih držav Evrope. Pogajanja med državniki obeh držav so rodila novi pojem: evropeizacija, ki ga zagovarjata oba vodilna državnika Nemec Konrad Adenauer in Francoz Robert Schuman.
Francozi pojmujejo pod 'tem pojmom spremembo posarske u-stave v tem smislu, da se Posarje podredi Evropskemu Svetu, da pa ostane posarsko gospodarstvo povezano s francoskim tako dolgo, dokler ne bodo odpravljene vse gospodarske meje v Evropi. Nemci pa si predstavljajo pod tem pojmom, da smejo v Posarju zakonito obstojati in delovati tudi vse nemške stranke ter da gospodarska navezanost Posarja na francosko gospodarstvo takoj preneha.
Ponovna odločitev
Johannes Hoffman, ministrski predsednik, je dolgo odlašal volitve v upanju, da bodo diplomati našli rešitev, ki bo zadovoljila tako francoski kot nemški parlEH-ment. Ker sporazuma ni bilo in so bili posarskemu parlamentu šteti dnevi, je razpisal volitve za
30. november. Propaganda je bila huda in je velikonemško usmerjena manjšina — kot so volitve pokazale — uporabljala vse propagandne trike nacistične in komunistčine volilne kuhinje z mešanjem obljub in sejanjem groženj. Ne samo Evropa, tudi drugod so nekoliko zaskrbljeni pričakovali prvih poročil o izidu volitev, ki bi utegnile pomeniti obnovitev starega spora med Francozi in Nemci ter razbiti vse dosedanje napore za ozdravljenje Evrope. Vodja struje za priključitev Nemčiji je bil socialist Kurt Con-rad, ki je še 1. 1947 zahteval, naj zapadni zmagovalci odtrgajo še več ozemlja od Nemčije in ga z Posarjem priključijo Franciji. Ker ni mogla nastopiti pri volitvah nobena stranka, ki bi zagovarjala združitev z Nemčijo, so nagovarjali volilne upravičence, naj ali ostanejo doma ali pa glasujejo proti z uničenjem volilne glasovnice. Volilna udeležba (95%) in pa volilni rezultati (54.9% za krščansko ljudsko stranko, ki jo vodi Hoffman) dokazujejo, da je nevarnost krize zaenkrat prešla in da je Evropa zopet enkrat dobila bitko za čas, ki je potreben za postopno o-zdravljenje bolezni preteklosti ter za poskuse, ki naj zagotove boljšo bodočnost.
Preučevanje posarskega in tržaškega vprašanja Priprave za Združeno Evropo so trenutno dosegle to stopnjo, da je bil izvoljen poseben odbor, ki naj pripravi načrt za ustavo Združene Evrope. Ta odbor ima poseben pododbor, ki naj preučuje možnosti zadovoljive rešitve v o-kviru Združene Evrope takih perečih vprašanj kot sta prav Posarje in Trst.
Vrnitev vojnih ujetnikov
Pogajanja za premirje v Koreji so se vsaj formalno ustavila na vprašanju vrnitve ujetnikov po sklenitvi premirja. Letošnje zasedanje Zedinjenih narodov posveča dobršen del svojih naporov prav rešitvi tega vprašanja, ki je pa po zavrnitvi indijskega predloga zopet na istem kot preje, samo s to razliko, da bi se skoro ločila pota Združenih držav in Anglije.
Sovjeti vztrajajo, da morajo biti v smislu ženevske deklaracije poslani vsi ujetniki po podpisanem premirju v države, odkoder izhajajo. Zapadne velesile in zlasti Združene države Severne A-merike pa enako odločno zahtevajo, da mora biti vrnitev prostovoljna.
Pravo — vir krivice.
Da je ironija popolna, se morejo Sovjeti tokrat sklicevati, da je njihovo stališče celo popolnoma v skladu mednarodnim pravom. Ženevska deklaracija, ki so jo podpisale države 1. 1907, namreč res predpisuje, da se morajo ujetniki po konečnih sovražnostih vrniti državi, iz katere izhajajo. Zopet primer, da morejo spremenjene razmere spremeniti pravno določbo v orodje prav ne-človečanske krivice.
Gospodarsko - nacionalna in ideološke vojne.
Vojne so zadnje sredstvo za poravnanje sporov med ..državami. Ker so imele vojne v 19. stoletju pretežno gospodarske in nacio-
nalne vzroke, je povsem razumljivo, da je vsaka država hotela dobiti svoje državljane kar se da kmalu nazaj, saj jih je nasprotna država spretno uporabljala za potrebna dela v zaledju, zlasti za vzdrževanje gospodarstva, ki je trpelo na pomanjkanju delovnih moči. Toda z nastopom totalita-rističnih režimov komunističnega in nacističnega kova so postale vojne pretežno ideološkega značaja. Ker totalitaristične države zanikajo najbolj temeljne člove-čanske pravice osebne, verske in politične ter gospodarske svobode, je povsem naravno, da se mnogi raje odpovedo — vsaj začasno v upanju, da se bo režim prej ali slej spremenil — ne samo imetju, marveč tudi bivanju v domači državi, če so z lastnim prizadevanjem (pobeg) ali po sili razmer (vojno ujetništvo) prišli v področje, kjer so te svoboščine zavarovane. Kakor je bila ženevska deklaracija svoje čase dobra in človečanska, pomeni v današnjih razmerah vztrajanje na tem dogovoru zanikanje temeljnih človečanskih pravic, zaradi katerih so zavezniki napovedali boj totalitarističnim državam. Kaka usoda čaka take repatrii-rance, ki niso obostoječemu režimu po volji, vemo zlasti Slovenci le predobro, ker smo 1. 1945 v smislu ženevske deklaracije izgubili nad 10.000 najboljših mož in fantov. Obžalujemo le, da ni po-
litika sedanjega ministrskega predsednika W. Churchila kazala v. 1. 1945 tolike odločnosti, kot je kažejo njegove izjave sedaj. Brez ozira na dejstvo, da je vprašanje vrnitve vojnih ujetnikov komunistom samo dobrodošla pretveza, da morejo zavlačevati vojno na Koreji (če ne bi našli te, bi pa kako drugo, ker je to stanje kakor naročeno za Sovjete, saj se zanje bore Korejci in Kitajci, dočim postajajo velike izgube članic Zedinjenih narodov, zlasti pa Združenih držav ne samo slabljenje njihovega narodnega organizma in gospodarstva, marveč celo predmet notranjih razprtij v poedinih državah — volitvena borba v U.S.A. — in pa predmet težav med državami zapadnega bloka), upamo, da bo Zapad ostal pri svojih odločitvah trden ter ne bo gazil načel, o katerih naglaša, da se zanje bori.
ANGLEŽI PROTI SPREJEMU TITA V LONDONU
Čimbolj se bliža Titov obisk v Angliji, ki je napovedan za prihodnji marec, tembolj se dvigajo glasovi proti sprejemu balkanskega komunističnega diktatorja. Poslanec Delavske stranke, Richard Stokes je v parlamentu vprašal namestnika zunanjega ministra: "Ali ne bi bilo bolje, da bi Tito pokazal več strpnosti do političnega in verskega prepričanja svojih podložnikov, predno more pričakovati prisrčni sprejem v Londonu?" Namestnik zunanjega ministra mu je pritrdil.
Katoliški tednik "Catholic Times" je opozoril Eden-a, da je to zopet napadel "klerikalizem" v Sloveniji in Hrvatski ter dostavlja: "Vsak ve, da so to iste fraze, katere uporabljajo komin-
formistični voditelji na Madžarskem in drugod. Še vedno ni dokazano, da ni Tito samo trojanski konj za Zapad . . . Zakaj sprejemati tega priznanega sovražnika, kakor prijatelja . . .?"
Zadovoljne božične praznike ter uspehov polno Novo leto vsem prijateljem, znancem in odjemalcem želi
družina MEDEN
1804 W. Cermak Road CHICAGO 8, ILL.
Prvovrstna Kvaliteta! Najnižje Cene! Najhitrejša Dostava! POŠLJITE ŠE DANES PREHRANA PAKET VAŠIM DRAGIM!
VSI PREHRANA PAKETI SO PROSTI CARINE!
Zahtevajte čimpreje naš cenik živil in tekstilij s jasnim in jedrnatim pojasnilom carinskega zakona! PO ŽELEZNICI (franko najbližja postaja):
100 lbs. najfinejše BELE MOKE......$12.00
140 lbs. najfinejše BELE MOKE......$16.00
100 lbs. krušne MOKE ......................$11.00
37 lbs. svinjske masti (konzerva) ....$12.75 40 lbs. petrolej v ploščeni škatlji....$ 10.00
PO POŠTI:
37 lbs. svinjske masti (konzerva)._..$13.50
40 lbs. najfinejše bele moke..........$ 6.00
40 lbs. petrolej v ploščeni škatlji..$l 1.00
20 lbs. sladkorja (kristal)................$ 4.90
20 lbs. olivnega olja (v konzervah) $13.50
VAŽNO' vsaki paket mora prejemnik plačali v Jugoslaviji 200 din. takse. Ako želite da prijemnik ne plača to takso priložite naročilu $0.75 za vsaki paket ali vrečo.
PAKET ŠT. 1
30 lbs. bele moke 20 lbs. sladkorja 10 lbs. riža
60 lbs. - $10.30
PAKET ŠT. 9
10 lbs. sladkorja 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. riža
PO ŽELEZNICI
PAKET ST. 3
20 lbs. bele moke 15 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 6 lbs. kave "Minas"
4	lbs. mila
5	lbs. testenin
20 lbs. - $8.35
PAKET ŠT. 16
20 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. testenin
40 lbs. - $12.50
PAKET ŠT. 20
10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. masti 6 lbs. kave "Minas" 4 lbs. mila
60 lbs. - $15.50
PO POŠTI
PAKET ŠT. 11
5 lbs. kave "Minas 5 lbs. sladkorja - 5 lbs. riža 5 lbs. masti
PAKET ŠT. 6
50 lbs. bele moke 10 lbs. masti 20 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. mila
20 lbs. - $9.50
PAKET ŠT. 17
22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža 7 lbs. kave "Minas"
40 lbs. - $13.75 PAKET ŠT. 21
10 lbs. sladkorja 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. masti 5 lbs. riža 5 lbs. slanine 5 lbs. testenin 5 lbs. mila
40 lbs. - $17.00
40 lbs. - $16.00
3 pare Nylon nogavic 51 gauge Ia kv.........$4.00
Za vse druge tekslilije, zdravila ali tehnične predmete
100 lbs. - $23.50
PAKET ŠT. 13
20 lbs. sladkorja 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. riža
30 lbs. - $10.35 PAKET ŠT. 18
20 lbs. sladkorja 10 ibs. masti 5 lbs. kave "Minas" 5 lbs. riža
40 lbs. - $14.75
PAKET ŠT. 22
15 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 7 lbs. kave "Minas" 5 lbs. masti 2 lbs. mila Yi lb. popra 2 kom. toal. mila
40 lbs. - $17.00 (poštnina vračunana), se obrnite na naš naslov.
v l
PREHRANA - Gift Parcel Service
36 W. RANDOLPH STREET
Tele. STate 2-3241
CHICAGO 1, ILL.
MRČP BOŽIČNO DARILO* 15- oktobra do 1. decembra bomo priložili vsakemu MUO*UHU VAUIMV. paketu, ki presega vrednost $15.00 1 PAR AMERIŠKIH
"NYLON" NOGAVIC 51 gauge - 15, Ia. kv. Tudi paketu manjše vrednosti, bomo priložili različna darila. (Vsakemu, ki naroči vrečo moke ali kon z. masti in paket manjše vrednosti, bomo priložili temu paketu 1 par Nylon nogavic, ravno tako ako naročite dva ali več manjših paketov).
TO IN ONO
Zgodovina se ponavlja. V prvi svetovni vojni so se Slovenci morali boriti pod avstrijsko zastavo in mnogo jih je zašlo v rusko u-jetništvo — bodisi namenoma ali nehote. Mnogi so se vrnili v domovino pozno, po velikih ovinkih preko Sibirije in Dalnjega Vzhoda. Pred kratkim smo brali poročilo, da je podobna usoda zadela nekaj Slovencev tudi v drugi svetovni vojni: Mnogi Slovenci, ki jih je Hitlerjeva Nemčija prisilno vtaknila v nemško uniformo, so se morali boriti na vzhodni fronti proti Rusom. Nekateri so izkoristili prvo priliko ter se predali sovjetski vojski kot prebežniki. Poslali so jih na prisilno delo — slovansko bratstvo, kje si? — v Sibirijo in šele pred kratkim se je neka skupina vrnila domov. Enemu pa se je primerilo, da so ga poslali zopet na fronto — tokrat v vrste komunistične armade na Koreji. Mož je zopet iskal prilike, da bi prešel na stran vojske Zedinjenih narodov, kar mu je tudi uspelo. Pred kratkim se je po ovinku preko Združenih držav Severne Amerike vrnil v Jugoslavijo.
Titove melamorfoze. Uradne izjave po obisku angleškega zunanjega ministra Edena v Jugoslaviji so bile bolj nedoločne, toda nekoliko pozneje je podal Tito dopisniku New York Timesa daljšo izjavo, ki je bila očitno namenjena onim državnikom na Zapa-du, ki še kaj dajo na sodelovanje z njim in ki obenem razkriva, o čem se vrte razgovori med Zapa-dom in Titom.
Tito je mnenja, da je Komin-form v likvidaciji, ker tej organizaciji ni uspelo, da bi spravila Tita na kolena pred Stalinom. Toda, tako je izjavil, sam ne namerava organizirati kakega mednarodnega gibanja na podlagi svoje filozofije. Pač pa je Jugoslavija pripravljena sprejeti v svojo federacijo Albanijo in Bolgarsko, če bi ljudstva izrazila to željo in bi združitev ne izzvala svetovne krize.
Tito nima nikakih pomislekov proti imenovanju guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje, pripravljen je pa tudi na delitev o-zemlja z Italijo tako, da bi večji del zone A pripadel Italiji, pretežni del zone B pa Jugoslaviji.
Za Zapad morda najbolj važni del izjave je bil oni, v katerem je Tito povedal, da je pripravljen na vojaško zvezo z Grčijo in Turčijo za medsebojno obrambo pred morebitnim napadom. Ker sta Grčija in Turčija članici NATO, pomeni to praktično vključitev Jugoslavije v vojaško organizacijo Zapada. Že na komunističnem kongresu v Zagrebu je Tito izjavil, da je v posameznih primerih možno sodelovanje med dvema ideološko in gospodarsko nasprotnima blokoma, če se vsak odpove vmešavanju v notranje zadeve drugega. Tito je naglasil, da bodo dogovori ustni, toda da je pripravljen spremeniti jih v pisane pogodbe v primeru, da bi se mednarodni položaj poslabšal.
Reforme v Jugoslaviji. Komunistični kongres v Zagrebu je prinesel tudi nekaj novic glede nameravanih sprememb v Jugoslaviji, ki jih je narekovala želja po zagotovitvi nadaljne pomoči Zapada. Tako je strankin teoretik
Kardelj povedal, da je pripravil načrt za novo ustavo. Prva ustava iz 1. 1945 je bolj ali manj posnetek sovjetske ustave. Načrt nove oz. reformirane ustave predvideva nekatere značilnosti demokratskega reda kot je n. pr. predlagana uvedba dvodomnega sestava. Še celo več: Novi načrt predvideva celo posebne posvetovalne organe proizvajalcev (kar diši po kapitalistih) "Svet proizvajalcev", ki bo včlenjen ne samo v vrhovne organe države, marveč bo dodeljen tudi organom v posameznih državah do najnižjih upravnih enot. Da so vse te spremembe samo pesek v oči Zapada, je dokazal govor notranjega ministra Rankoviča, ki je sicer tudi naglasil, da se pripravlja obsežna decentralizacija v upravi in gospodarstvu, toda ni pozabil pristaviti, da bodo nova pravila stranke ohranila potrebni "demokratični centralizem". Kdor nekoliko pozna vpliv komunistične stranke v komunistični državi, mu postane takoj jasno, da bo vsa decentralizacija brez pomena, ker odloča itak vse edino zveličavna komunistična stranka.
Uboge žabe! Konni Zilliacus, čigar ime smo brali v zvezi z zadnjimi procesi proti nekdaj vodilni komunistični gardi na Češkem, je napisal knjigo o Titu, (naslov: Tito of Yugoslavia), ki ne predstavlja njegovega življenjepisa, marveč samo slavospev. Ko je nekoč obiskal Tita na Bledu, mu je izrazil začudenje, da ni žab v jezeru. Tito mu je zaupal, da ga je izključitev iz Kominforma tako prizadela, da je iz jeze postrelil vse žabe v jezeru.
Nadškof dr. Alojzij Stepinec — kardinal. Sv. oče Pij XII. je i-menoval 24 novih kardinalov, da tako izpolni vrzeli, ki jih je povzročila smrt v tem visokem kolegiju katoliške Crkve. Že precej časa pred tem so se slišali glasovi iz Rima, da hoče sv. Oče z i-menovanjem kardinalov dati več povdarka narodnostnemu načelu.
(Nadaljevanje na 6. str.)
POZOR! ZNIŽANE CENE ZA B02IČNE PRAZNIKE!
Suša je znova uničila velik del žetve v stari domovini. Vaši potrebujejo HITRE IN OBILNE POMOČI. Ne čakajte! Pohitite, da Vaše darove izročimo pravočasno!
DVAKRAT DNEVNO pošiljamo po zračni pošti (Air<
-.v.v.w.".v.".v,w.v="w Mail) Vaša naročila, v TRST, kjer je naše veliko skladišče prvovrstnega, svežega AMERIŠKEGA in KANADSKEGA blaga.
Pošiljajte darove Vašim dragim v domovini preko naše NAJVEČE in NAJSI-GfURNEJšE AGENCIJE. Pri nas dobite NAJNIŽE CENE in NAJBOLJŠE BLAGO.
•	Paketi se izročajo prejemnikom v Stari Domovini v teku 10 — 25 DNI.
•	Jamčimo vsako pošiljko za delno ali celotno izgubo!
Ko pošiljate darove se zavedajte: Mi jamčimo denarno vsako pošiljko! Mi v naprej plačamo prevoznino, takso in carino na vsaki naš paket, vse do zadnje pošte, luke ali železniške postaje.
Najlin. bela kanadska '000' moka 100 lbs. do zadnje postaje. $10.95
Fina koruzna moka 100 lbs. do zadnje postaje.. $11.25
50 lbs. najfinejše BELE MOKE......$6.75 | 50 lbs. KORUZNE MOKE..............$6.50
Paket štev. 1....$34.00
20 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 10 lbs. Masti — Lard 6 lbs. Kave — Coffee 15 lbs. Špagetov - Spaghetti 10 lbs. mila (Laundry) 10 lbs. fižola — Beans 10 lbs. bele moke — Flour
Paket štev. 2....$15.00
10 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Ječmena - Barley
Paket štev. 3....$33.95
30 lbs. Riža — Rice 20 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Ječmena - Barley 5 lbs. mila — Laundry
Paket štev. 4....$ 16.75
10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špageti - Spaghetti 5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Mila (Laundry)
Paket štev. 5....$24,25
5 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Masti — Lard 10 lbs. Mila (Laundry) 10 lbs. bele moke — Flour Odpremljamo vsakovrstne pakete po naročilu. Odpremljamo Vaše lastne pakete. Pišite!
Paket štev. 6 .$15.50
10 lbs. Riža — Rice 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Sladkorja ■— Sugar 10 lbs. Špagetov - Spaghetti
Paket štev. 7....$27.75
20 lbs. Riža — Rice 10 lbs. Sladkorja — Sugar 6 lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Špagetov - Spaghetti 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Griža — Farina
5	lbs. Ječmena — Barley
1	lb. Čokolade - Chocolate
2	lbs. Cocoa V\ lb. Popra
Vi lb. Caja — Tea
Paket štev. 22..$ 17.50
25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Sladkorja — Sugar
6	lbs. Kave — Coffee 10 lbs. Riža — Rice
Paket štev. 9......$9.25
2 lbs. Kave — Coffee 2 lbs. Sladkorja — Sugar 2 lbs. Riža
Rice Oil
1	lb. Olja — UU
2	lbs. Griža — Farina 400 gr. Marmelade
Paket štev. ll..$12.25
5 lbs. Kave — Coffee 5 lbs. Masti — Lard 5 lbs. Sladkorja — Sugar 5 lbs. Ječmena — Barley 5 lbs. Griža — Farina
Paket štev. 24..$14.00
25 lbs. Sladkorja — Sugar 25 lbs. bele moke — Flour 10 lbs. Riža — Rice
Naši "SPECIALNI" Paketi
V močnih dvojnih vrečah ali lesenih zabojih. Najboljše pakovanje. Cene vračunane do zadnje postaje prejemnika.
20 lbs. Riža — Rice........$ 8.35
40 lbs. Riža — Rice........$13.75
20 lbs. Špagetov..............$ 8.25
40 lbs. Špagetov..............$13.50
100 lbs. Špagetov..............$25.00
20 lbs. Sladkorja - Sugar $ 5.90 50 lbs. Sladkorja - Sugar $13.95 100 lbs. Sladkorja - Sugar $23.75
25 lbs. Grisa - Farina......$ 7.75
37 lbs. svinj. masti-Lard $13.70 25 lbs. Ječmena - Barley $ 7.50 10 lbs. Bakalara —
Stock Fish ................$ 7.40
25 lbs. Leče — Lentil......$ 8.45
10 lbs. mila za pranje
(Laundry Soap) ......$ 5.40
6 lbs Kave (Santos) ....$ 6.70
Olje olivno, 5 litrov ..........$ 9.75
Meso v konzervi, 5 lbs.......$ 4.45
Šunke v kantah, 11 lbs.......$16.25
Mleko v prahu, 10 lbs.......$10.25
Kokošja juha — Lipton,
24 pkg.......................$ 5.75
Salama "Gavrilovič", lb.....$ 1.50
Cikorija (Frank), 5 lbs.......$ 4.50
Čokolada, 4 lbs. ................$ 5.25
Cocao, 4 lbs.......................$ 5.00
Tomato Paste, 10 lbs.........$ 6.50
5
Vesele in zadovoljne Božične praznike ter uspehov polno noov leto 1953 vošči vsem Slovencem v Ameriki
STATE KINZIE GRITLL
John & Gizela Hozian
401 N. State Street CHICAGO, ILL.
SINGER šivalni stroji..................$160 00
BICIKLI ........................................$ 67.50
RADIO APARATI ......................$ 70.00
NYLON NOGAVICE, 3 pari........$ 5.50
MLIN ZA KAVO ........................$ 6.75
BOGADEKOV SLOVAR ............$ 6.00
Pošiljamo denar v Staro Domovino
V zvezi z novim uradnim kurzom dolarja v Jugoslaviji mi pošiljamo
300 Dinarjev za 1 Dolar
Jamčimo za sigurno dobavo!

ZDBAVIIiA* ^sa zdravila pošiljamo dnevno po zračni pošti. Jamčimo za dostavo v domovino v roku od
6 do S dni. Popust pri večjih množinah.
STREPTOMYCIN:
10 gramov..........$ 6.50
20 gramov..........$13.50
40 gramov ..........$26.00
RUTIN: 500 tablet..$5 00 P.A.E.: 500 tablet..$ 9.75 1000 tablet..$19.00
PENICILLIN:
v Olju (In Oil) 3 milj one units ....$4.75
REMIFON: 100 tablet........$5.50, 200 tablet..........$9.95, .. 500 tablet..........$24.00 J
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite z zaupanjem na
USA Express Co.
NEW YORK 19, N. Y., USA

(Trade Mark)
720 TENTH AVE. (Between 49th & 50th St.)
Telefon: PLaza 7-6459
Naslov naše podružnice: USA EXPRESS CO.
S501 Blvd. East, West New York, New Jersey
TO IN ONO
(Nadaljevanje s 5. str.)
Zaradi enačenja pojma narodnosti in državnosti v jezikih Zapa-da je težko reči, ali bo šlo stremljenje sv. Stolice za tem, da bo v kardinalskem zboru zastopanih kar največ narodnosti ali kar največ držav. Sedanja imenovanja dovoljujejo obojno razlago, omejeno število članov kardinal-skega zbora pa bo seveda bližalo imenovanja bolj v smeri, da bo v njem zastopanih kar največ držav. To je važno že zaradi tega, ker predstavlja Vatikan tudi samostojno državo ter sklepa z drugimi državami posebne mednarodne pogodbe — konkordate.
Doslej so bili mnogi mnenja, da je ena glavnih ovir, da katoličani v Jugoslaviji še niso imeli svojega kardinala, dejstvo, da Jugoslavija še ni imela konkordata z Vatikanom. Zadnje imenovanje je dokazalo, da to ni bila nepremostljiva ovira. Zagrebški nadškof in predsednik škofovskih konferenc škofov Jugoslavije dr. Alojzij Stepinac je bil imenovan za kardinala katoliške Crkve. Sv. Oče ga je imenoval za kardinala kljub dejstvu, da mu komunistični režim ne dovoljuje, da bi mogel izvrševati svojo pastirsko službo. Visoko odlikovanje dr. Ste-pinca ne pomeni samo priznanja njegove osebne veličine v borbi z vsemi totalitarističnimi režimi, ko se je neustrašeno boril in se še za svobodo vere, marveč je istočasno tudi priznanje junaškemu zadržanju pretežne večine katoličanov v Jugoslaviji, ki se kljub vsemu nasilju in propagandnemu pritisku trdno oklepajo vere in raje pretrpe vsa satanska preganjanja kot da bi se izneverili Bogu in katoliški Cerkvi.
Kot bi mogli imenovanje dr. Stepinca navesti kot primer, da pomeni večje upoštevanje raznih narodnosti pri imenovanju kardinalov upoštevanje države — saj ni bil imenovan za kardinala noben Slovenec —, bi mogli navesti imenovanje montrealskega nadškofa Legera za kardinala v prilog trditvi, da upošteva Vatikan narodnost predvsem kot kulturno občestvo. Kanada ima že namreč svojega kardinala Jamesa Mc-Guigana iz Toronta, ki pa predstavlja bolj angleško govoreče katoličane Kanade. Imenovanje novega kardinala iz pretežno francosko govorečega predela Kanade bi torej mogli tolmačiti v prilog druge trditve.
Zaradi dvojnega značaja Vatikana kot vrhovnega organa verske družbe in kot države prihajata v praktični upravi katoliške Cerkve obe načeli do veljave — narodnost in država. Sv. Stolica pač poskuša v mejah možnosti u-poštevati oboje. Kljub temu, da je kardinalski zbor premajhen, da bi mogel bsegati vse narode sveta, priznava sv. Stolica politično samostojnost kakega naroda s tem, da povzdigne vsaj eno njegovih škofij v nadšEofijo. Tudi za Slovence je bilo predvideno v načrtu konkordata za Jugoslavijo, ki pa ni doživel ratifikacije, da postane ljubljanska škofija nadškof i j a. Sicer pa smo imeli tudi Slovenci že zastopnika v kardinalskem zboru, pokojnega goriškega nadškofa Missijo.
Balkaniziranje slovenske mladine. Prijatelj našega lista, je prejel od svojega sorodnika 18 let-
nega slovenskega fanta, ki je v Sloveniji končal maturo, pismo, ki je tipični primer raznarodovanja slovenske mladine v Titovih šolah. Fant, ki je komaj prišel iz slovenske gimnazije, ne zna več svojega materinega jezika ter piše v popačeni jugoslovanščini, seveda ne da bi se tega zavedal. Navajamo samo dva stavka iz njegovega pisma, kot primer kako ubogi slovenski fant po enem letu "južnjakovanja" pozablja svoj jezik in razumljivo, se s tem tudi odtujuje svojemu narodu: "Ko sem završil malo maturu, sem šel v vojnu geodetsku šolu, po zavrženi šoli sem dobil službu v Beogradu kuje (?) se sedaj nahajam. Po završetku šole sme unapre-djen u čin vojnog činovnika in sedaj sem v uniformi. Civilne o-bleke nažalost (?) nimam, kjer imamo pravo na nju . . ." Napake podčitali mi. Sodbo si naj napravi vsak sam. Kam to pelje?
Kidrič je na smrt bolan. Poklicali so celo specialista iz Londona. — Na VI. kongresu KPJ so doživeli nekoliko sramote. Obdolžili so Kominform, pa je zadeva v redu. Tito pravi, da bo v smislu kongresa začel z demokratizacijo režima v januarju. OF na Primorskem, Goriškem in Koroškem so obdolžili, da se preveč posveča nacionalnim vprašanjem in premalo množični organizaciji v socialističnem smislu. Torej ne preveč poudarjati narodnost, ta preveč loči od Italijanov in Avstrijcev. S tem se seveda odpovedujemo našemu življu.
Baje bodo tudi denarna sredstva odslej bolj pičla. Pravijo, da je dala Jugoslavija od leta 1945 do 1952 za propagando v Trst o-krog 30 miljard dinarjev. Gotovi časopisi, tiskarne, lokali, hiše, organizacije, plačani štrajki, plačano uradništvo, vse to stane. Povrhu pa ti delajo samo dokler so plačani, potem pa puste. Tako so sedaj v velikih skrbeh, če bodo res reducirali podporo.
Besednjakova nova stranka.
Besednjak in njegovi baje mislijo za novo leto oklicati novo stranko: Slovensko ljudsko gibanje, ki
pa bo seveda titofilsko, ker drugače itak ne more biti. Tako se bo uradno premaknilo iz desne malo na levo, iz leve malo na desno in socializem bo rojen.
Dva mariborska kanonika zaprta. Mariborska kanonika dr. Jožef Mirt in pa stolni župnik Msgr. Mihael Umek sta zaprta. Umek je bil obsojen na 2 leti. Zakaj, poročilo ne pove. V zaporih se še vedno nahaja tudi duhovnik Zdenko Lovše.
sgsgigsgsgtgtgscsetgsesgigicfSECssisissessiesei« Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1953 — želi
Albert Schoener
FRIZERSKI SALON (Barber shop) 1123 Wilcox St., Joliet
aasias-si^siaisisisisiasiaasiaaaaaas-,
teKtetsss«««***«*'«*:!«!«!««'«*«**
Blagoslovljen Božič
želi
Paul Laurich
GROCERY STORE 618 N. Broadway, Joliet
Tel.: 3-3351
Tisoč udeležencev na narodnem večeru v Chicagu
Chicaški Slovenci so posebno lepo proslavili Zahvalni dan, ki je ameriški državni praznik. Tega dne se vsi Amerikanci zahvaljujejo Bogu, da jim je naklonil to deželo svobode in blagostanja. Slovenski radijski klub je za to priliko priredil veliko narodno veselico v Falcon Auditorium. Hotel je s tem nakazati svojo zvestobo in hvaležnost Ameriki, ki daje vse možnosti za svoboden razvoj slovenske kulture in slovenskih pesmi še prav posebej, kakor je to lepo omenil v svojem radijskem govoru, Mr. Frank P. Kosmach, Slovenec, ki je kot
mlad fant prišel v Ameriko, a je danes predsednik 20 miljonskega denarnega zavoda, St. Paul Fe-deral Savings.
Večer ljubiteljev slovenskih pesmi je pričel ravnatelj chicaš-kega slovenskega radija, Dr. Ludvik Leskovar, v slovenščini in angleščini, a nato je Ed Blatnik predstavil po vsej Ameriki poznanega Franceta Jankoviča in njegov orkester, čeprav se nam, ki smo pred kratkim prišli iz starega kraja, dostikrat zdijo Janko-vičeve slovenske melodije nekoliko preveč "poamerikanjene", mu moramo vseeno priznati, da je on
NAJUGODNEJŠE CENE IN HITRA ODPOŠILJATEV BOŽIČNIH PAKETOV!
COSULICH
Pošiljamo samo pakete, ki so carine prosti
so popolnoma prosti carine:
PAKET ŠT. 96......$13.50
10 lbs. sladkorja
Nekaj Standard paketov, ki
PAKET ŠT. 28........$8.90
5 lbs. kave 5 lbs. riža 5 lbs. masti 5 lbs. sladkorja
PAKET ŠT. 15 ....$12.90
20 lbs.	bele moke
5 lbs.	sladkorja
5 lbs.	masti
5 lbs.	kave
5 lbs.	mila
PAKET ŠT 91 ......$13.75
22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža 6 lbs. kave 1 lb. čaja % lb. popra v zrnu
PAKET ŠT 92......$14.50
10 lbs. sladkorja 10 lbs. testenin 10 lbs. riža 6 lbs. kave 2 kg kakava 1 lb. čokolade 1 lb. čaja
PAKET ŠT. 98......$37.50
100 lbs. bele moke 22 lbs. testenin 22 lbs. sladkorja 22 lbs. masti 11 lbs. riža 6 lbs. kave 4 lbs. pralnega mila 1 lb. t. mila "Palmolive"
10 lbs. riža 10 lbs. testenin 5 lbs. kave 5 lbs. bakalarja
PAKET ŠT. 100.—$45.00
100 lbs. bele moke 30 lbs. testenin 30 lbs. masti 20 lbs. sladkorja 20 lbs. bakalpra 10 lbs. riža 6 lbs. kave Ia 1 lb. čokolade
1	lbs. kakava % lb. čaja
Vi lb. popra v zrnu
2	lbs. t. mila "Palmolive"
PAKET ŠT. 95......$34.00
33 lbs. masti 33 lbs. testenin 22 lbs. sladkorja 11 lbs. riža 2 lbs. pralnega mila 1 lb. mila "Palmolive" 1 lb. čaja
y4 lb. popra v zrnu 4 zav. "Noodle soup"
PAKET ŠT. 88......$12.90
20 lbs. bakalara
PAKET ŠT. 85
6 lbs. kave 4 lbs. riža
.$6.50
100 lbs. NAJBOLJŠE BELE MOKE.......................................$11.75
100 lbs. NAJBOLJŠE KORUZNE MOKE .......................—$11.25
33 lbs. SVINJSKE MASTI ....................................................$12.25
Za vsak paket ali vrečo treba plačati 200 din poštnine, ki pa jo lahko plačamo mi proti odškodnini $0.67.
Vse blago odpošiljamo neposredno iz našega skladišča v Trstu in pride v roke prejemnika v roku 15 do 20 dni. Vse cene so mišljene franko prejemnik, s plačano prevoznino in zavarovanjem do zadnje pošte oziroma postaje. Jamčimo kot doslej za vsako delno ali popolno izgubo. Pakiranje in blago sta prvovrstna__
Za vse Vaše potrebe in obvestila glede pošiljanja vseh ostalih stvari, kot platna, tkanin, čevljev, vseh gospodinjskih in osebnih potrebščin, šivalnih strojev, zdravil po receptu in paketov s hrano, sestavljenih po Vaši želji, se obrnite na
BRANC0 COSULICH
392 Bay Str., Toronto, Ont., Canada, Tel.: EM 6-3877
Na vsa pisma odgovarjamo takoj! — Zahtevajte naše popolne cenike!
ENAKA CENA V USA ALI KANADSKIH DOLARJIH!
veliko napravil za ugled slovenskega imena v Ameriki. Ni dolgo od tega, ko je na enem izmed najbolj popularnem televizijskem programu Alfred Godfrey, od Or bale do obale v slovenščini zapel narodno pesem: Moje dekle je še mlado. Miljoni Amerikancev so tako slišali slovensko pesem. Janko vič je na televiziji tudi pojasnil, da je to slovenska pesem in ponosno pristavil: "I am Slovenian". Dobil je prvo nagrado ter njegov naslov "Ameriški kralj polk" je bil sedaj že četrtič potrjen na tekmi z najboljšimi ameriškimi orkestri. Znano je, da je on doslej izdal nad 200 gramofonskih plošč v založbi Columbia ter ured kratkim zopet dve v slovenščini: Venček narodnih in Pod mojim okencem.
Med programom je udeležence pozdravil tudi univerzitetni profesor, Dr. John A. Zvetina, častni predsednik radijskega kluba, ki je vzpodbujal k nadaljnjemu kulturnemu delovanju Slovenske ure in Kluba.
Ta izredno uspeli večer je ponovno dokazal, da je slovenstvo v Ameriki še vedno živo ter da se je prav radijskemu klubu posrečilo povezati starejši rod naših prvih narodnih graditeljev v A-meriki, ki so z velkimi osebnimi žrtvami gradili cerkve, narcdne domove, šole ter ustanavljali društva in banke preko mlade a-meriško-slovenske generacije v katerih budi zanimanje za slovenstvo, do novo naseljenih Slovencev.
Chicaški slovenski radijo bo ob Božiču obhajal dveletnico svojega delovanja. V tem razmeroma kratkem času pa je mnogo doprinesel k poživitvi slovenske zavesti predvsem med mlajšo generacijo. Zadnja prireditev je bila krona | teh uspehov, h katerim tudi mi iskreno čestitamo.
Janez Kos
POTVARANJE RESNICE ADAMIČEVO
Veliki chicaški tednik "New World" razkrinkuje zadnjo Adamičevo knjigo "The Eagle and the Roots". Med drugim povdar-ja, da Adamič proslavlja komunistično Titovo državo in njene "uspehe". V vprašanju verskega preganjanja pa Adamič sam sebe tolče po zobeh. Na eni strani ponavlja Titove laži o političnem delovanju duhovščine., in verski svobodi, a na drugi strani sam priznava, da so v Sloveniji cerkve opustošene, mnoge v razvalinah ter da se duhovščina ne u-pa pojaviti na cestah v duhovniški obleki, ampak hodijo v civilnih o-blekah, da se izognejo javnemu zasramovanju. Pisec dostavlja: "Ali to ni zadosten dokaz o tamkajšnji "svobodi"?"
Vsem številnim prijateljem po širnem svetu, zlasti onim v Argentini, Avstraliji, Braziliji in Canadi pošiljam iskrene božične pozdrave in najboljše novoletne želje!
MIRKO GERATIČ, urednik Slov. Države
Naš glas v svobodnem svetu
Trst. sept. 1952.
Slovenski izseljenci in slovenski protikomunistični politični e-migrantje imajo sorazmerno tako številen tisk, kakor najbrž nobena druga narodnostna skupina ne. K temu pomaga tudi dejstvo, da živi izven titovske železne zavese znatno število Slovencev na lastni zemlji: na Svobodnem tržaškem ozemlju, na Goriškem in Koroškem, ki ima-ju tudi precej najrazličnejših listov in publikacij, katere pa skoraj pretežno vzdržujejo s prispevki emigrantje in jih tudi mnogo naročajo in bero.
Spričo vsega tega je glas svobodnih Slovencev v svobodnem svetu močan in so tudi močno zastopane in poudarjane težnje vsega zasužnjenega slovenskega naroda po prostosti in samostojnosti.
Slovenskemu demokratičnemu tisku izven meja današnje Slovenije sta skupni dve stvari: prizadevanje za osvoboditev slovenskega naroda izpod komunističnega jarma in volja po zagotovitvi čim lepše in čim svobodnejše bodočnosti zanj.
Na splosno ta slovenski tisk v svobodnem svetu lahko razdelimo v dve skupini. V prvo spa-dajao listi, ki se zavzemajo glede slovenske bodočnosti za popolno neodvisnost slovenskega ljudstva v lastni narodni državi, prosti vseh zvez in pokroviteljstev, in tisti, ki ta prizadevanja dobrohotno spremljajo. Sem spadajo:
"SLOVENSKA DRŽAVA", glasilo gibanja na suvereno slovensko državo — ki izhaja v Chicagu.
Vestnik "SLOVENSKE NARODNE ZVEZE", organizacijsko glasilo istoimenske organizacije — mesečnik v Chicagu.
"SLOVENSKA BESEDA", mesečnik za književnost, pouk in zabavo, izhajajoč v Buenos Aire-su.
"TABOR", po potrebi izhajajoči zbornik za umetnostna in politična vprašanja, ki ga v Trstu izdaja skupina svobodnih slovenskih razumnikov, živečih v Evropi.
"STVARNOST", neodvisna kulturno-politična revija v Trstu.
"NAŠA VEZ", glasilo "Straže", ki izhaja v Torontu.
"KOPRIVE", humoristični mesečnik v Clevelandu, ki je letos prenehal izhajati.
Listi, ki si slovensko bodočnost zamišljajo drugače, ali ki do tega vprašanja ne zavzamejo stališča, pa so naslednji:
"SLOVENIJA", glasilo "Slovenske katoliške skupnosti", štirinajstdnevnik, izhajajoč v Clevelandu.
"SVOBODNA SLOVENIJA", tednik za splošna slovenska vprašanja ter informacije, izhajajoč v Buenos Airesu.
"DEMOKRACIJA", glasilo Slovenske demokratske zveze v Trstu.
"DOMOVINA", po potrebi izhajajoče glasilo Slovenske demokratske stranke v begunstvu, v Kaliforniji.
"KLIC TRIGLAVA", neodvisen štirinajstdnevnik, izhajajoč v Angliji.
"KATOLIŠKI GLAS", versko-politični tednik v Gorici.
"AMERIŠKA DOMOVINA", dnevnik katoliških Slovencev v
Združenih državah, izhaja s prilogama "Obzor" in "Kanadska A-meriška domovina" v Clevelandu.
"NAŠ TEDNIK — KRONIKA", glasilo Slovenskega narodnega sveta za Koroško, izhaja v Celovcu tedensko.
"VERA IN DOM", družinski mesečnik, izhaja v Celovcu.
"AMERIKANSKI SLOVE-NAC", glasilo kranjsko-slovenske katoliške Jednote, tednik, izhaja v Clevelandu.
"DUHOVNO ŽIVLJENJE", mesečnik v Buenos Airesu.
"NEDELJA", verski mesečnik
v Celovcu.
"GLAS SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE", mesečnik Cle-veland.
"NOVA DOBA", glasilo Ameriške bratske zveze.
"VREDNOTE", revija za znanost, umetnost in kritiko, izha-je v obliki zbornika v Buenos Airesu.
"ZAPISKI", glasilo književne skupine "Krog" v Clevelandu.
"NOVI SVET", mesečna revija. Izhaja v Chicagu.
"AVE MARIJA", verski list, izdajajo mesečno slovenski frančiškani v Lemontu.
"ZARJA", glasilo ženske zveze, izhaja Chicagu.
Slovenske mesečno v
PISMO IZ CLEVELANDA
Zadnjo nedeljo v novembru je imela koncert v S. N. D. na St. Clair Ave. sopranistka Glasbene Matice gdčna. Carolyn Budan. Koncert je bil prav uspešen. Udeležba je bila sijajna — polna dvorana — kar dokazuje, da je pevka znana in priljubljena in pa da je bil koncert dobro organiziran. Za uspeh je potrebno oboje.
Spored je bil zares pester in bogat. Med drugim je pela skladbe G. Puccinija, E. Lampeta, G. Verdija, Ivana Zormana in J. Pavcica. Meni so najbolj ugajale Pri zibeli (E. Lampe), Ave Maria (Bailey), Indian Love Call (Fri-ml), Pomlad (Ivan Zorman), Oj večer je že (Ivan Zorman), koroška narodna Gor čez jezero in Pomladni glasovi (J. Strauss). Občinstvo je sprejelo njeno petje z razumevanjem in navdušenjem. Na koncu je na splošno zahtevo dodala tri pesmi.
Pevka je imela zelo dobro za-slombo v svoji klavirski spremljevalki Veri Milavec-Slejko, ki je podala tudi dve točki samostojno, namreč Debussyjevo Claire de Lune in Chopinov Waltz in C sharp minor. Njeno brezhibno predvajanje ji je prineslo navdušen aplavz. Tudi ona je morala dodati eno skladbo.
Mislim, da ni bilo nikomur žal,
da je prišel na koncert.
*
Prosveta išče novega glavnega
urednika namesto Milana Med-veška, ki bo prenesel svoje nedoločne talente iz uredništva v u-pravništvo tiskarne in lista. Kaže, da so v vodstvu SNPJ naposled spoznali, da velika usta in grd jezik ne nadomestijo zmožnosti in značaja.
*
V metropoli smo se politično čisto poamerikanili: dočim smo pred volitvami vlekli na dve strani, eni za Stevensona in drugi za republikanskega zastavonošo, zdaj vsi hvalimo gen. Ika Eisenhowe-ra. In vse kaže, da nikdo ne pričakuje sodnjega dne zato, ker je bil izvoljen za predsednika general. Saj se ni to zgodilo prvič! *
To le prekrščevanje Titove komunistične partije v ljudsko socialistično zvezo, ka-li, je res o-tročja politična poteza. Hostarski maršal zaradi mene lahko prekrsti svojo komunistično bando v "bratovščino sv. Frančiška" ali "Marijino družbo", toda njenega razbojniškega značaja s tem ne bo niti najmanj spremenil. Kar je glavno, svet — z Ameriko vred —
to dobro razume.
*
Slovenska Država ni brez prijateljev v Clevelandu. Ko je bil v septembrski številki objavljen moj dopis, mi je več tukajšnjih rojakov, "starih" in "novih" tele-fonično čestitalo. "Le tako na-
Blagoslovljen Božič in uspehov polno novo
in
leto 1953 želi vsem sodelavcem, naročnikom in čitateljem Konzorcij Slovenske Države!
Mirko Geraiič, urednik.
Položaj beguncev v Evropi
Pod tem naslovom bo predaval dr. Štefan Falež na sestanku Slovenske Narodne Zveze v Chicagu, v nedeljo 21. decembra ob 5. pop. v dvorani pod cerkvijo Sv. Štefana. Vabljeni!
prej!" so me bodrili. Tem in vsem drugim prijateljem S. D. svetujem, da vključijo v svoje "novoletne resolucije" točko, da prihodnje leto ne bodo zamudili nobene priložnosti, ki se jim bo nudila, da poagitirajo za Slovensko Državo in ji pridobe novih naročnikov,
•
Radoveden sem, kako so se počutili "tovariši" pri Prosveti, E-nakopravnosti, Glasu Naroda, Sansu itd., ki so se nekoč tako navduševali za "ljudske demokracije" od Triglava do Vladivostoka, ko je komunistična "ljudska pravica" obesila Rudija Slanskega in deset "protimarksističnih sozarotnikov, ki so bili še pred kratkim med glavnimi stebri sovjetske oblasti na Češkem? To vem, da se jim je dobro zdelo, da žive v "degenerirani kapitalistični A-meriki", kjer jih ne more doseči dolga roka sovjetskega nasilja .. .
Pa na svidenje!
Ivan Jonlez
Iz Chicaga in okolice
Obeta se nam izredni glasbeni užitek. V nedeljo 25. januarja bo
slovesna otvoritev in blagoslovitev novih uradnih prostorov Slovenske Ženske Zveze na 1937 W. Cermak Road v Chicagu. Dopoldne bo maša in blagoslovitev, popoldne ob 3. uri pa koncert v novi cerkveni dvorani, na katerem bodo nastopili priznani pevci Glasbene Matice iz Clevelanda Mr. Edvard Kenick, Mrs. Jose-phine Petrovich, Mr. Tone Šubelj, spremljal pa jih bo pesnik in skladatelj Ivan Zorman. Kakor smo informirani, bo maja prih. leta priredila v Chicagu koncert tudi odlična sopranistka Glasbene Matice, gdč. Carolyn Budan.
Za 10 letnico poroke Mr. Ot-marja in Anice Tašner, so jima priredila hčerka Štefka in številni prijatelji v Golenkovi gostilni prijetno presenečenje. Bila je prijetna domača družba, ki se je odlično zabavala.
Slovensko Miklavževanje v Chicagu. Kaj takega pa še ni bilo v slovenski chicaški naselbini. V o-kvirju Lige kat. slov. Amerikan-cev je bila prvič podana znana Gerzinčičeva opereta "Miklavž prihaja". Trume nebeških krilat -cev so s petjem in rajanjem napovedale prihod sv. Miklavža, nebeška obrtnika, čevljar Krišpin (Filip Stanovnik) in krojač Ge-rald (Frank Sevčnikar) sta povedala, koliko skrbi sta imela s šivanjem obleke in čevljev, sv. Peter (g. Mašič) pa je bil ves v skrbeh nad nebeškim direndajem, katerega delajo angel j ci in radi ekspedicije sv. Miklavža na zemljo. Peklenski zbor s samim poglavarjem Luciferjem (Tone Guš-tin), je podal sliko pekla in peklenske "mitinge", Škratulin in Kosmatin (mladi Fišinger in Ko-šak), pa sta bila odlična nadebudna peklenska rogačka, zapela sta tako lepo, da bi peklenščkom tako lepe viže nikakor ne pripisal. Pa tudi vso ostalo poklensko svo-jat je naš novi organist g. dr. Fišinger dobro zdresiral, da je pela kot po notah. Vse pa je razveselil sv. Miklavž (dr. Leskovar), ki je znal slovensko in angleško. Imel je poln koš vsakovrstnih daril za majhne in velike otroke. Bilo je mnogo veselja, pa tudi zabave.
Družabni večer Slovenske Narodne Zveze. Na Martinovo nede-
ljo 16. novembra je priredila Slov. Nar. Zveza v Chicagu svoj prvi družabni večer. Vsi člani, pa tudi mnogi drugi naši prijatelji so prišli ter se prav dobro zabavali ob zvokih harmonike g. Joe Gomi-larja. Za pevske točke sta poskrbeli Štefka Tašnerjeva in Mihaela Arko; Filip Stanovnik je tudi dodal svoj dežel z dvema kuple-toma, Ciril Pfeifer, bivši član ljubljanske Drame pa je podal dve uspeli recitaciji. Razume se, da so naše gospe in gospodične gostom tudi postregle s čajem, poticami in sendviči. Upamo, da bo SNZ še priredila kakšno podobno prireditev.
Božičnica šolske mladine pri sv. Štefanu bo v nedeljo 21. decembra popoldne. Otroci bodo pripravili lep božični program.
CHICAGO —
Mr. Anton Grdina iz Clevelanda bo kazal slike. Že danes opozarjamo vse Slovence v Chicagu na prireditev Slov. Narodne Zveze, ki bo v nedeljo 18. januarja v cerkveni dvorani pod cerkvijo sv. Štefana. Mr. Anton Grdina, ki je bil letos v stari domovini ter je med potjo obiskal tudi Koroško in Goriško, bo kazal filmske slike iz tega potovanja ter predaval o svojih vtisih. Ko je bil g. Grdina v Torontu, Canada, so bili vsi, ki so slike videli, nad vse zadovoljni. Zato vabimo že danes vse zavedne Slovence, da si zapomnijo datum: V nedeljo 18. januarja, ob 5. uri popoldne vsi na prireditev Slov. Narodne Zveze. Del čistega dobička bo šel v korist Katoliškega doma v Gorici.
JOLIET, ILL. —
G. Anton Grdina bo prišel s svojimi filmskimi slikami o stari domovini, ki so res krasne, tudi v Joliet. Predavanje bo v ponde-ljok 19. jan. ob 7. uri zvečer v St. Joseph's Hali v Jolieut. Tudi tukaj bo šel del čistega dobička za Katoliški dom v Gorici. Jolietčani, napolnite dvorano ta večer. G. Grdina je poznan kot dober predavatelj.
DARUJTE ZA KATOLIŠKI DOM V GORICI. Darove sprejema uprava "Slov. Države"!
SLOVENSKI RADIO
V CHICAGU
Prav iz osrčja velike Amerike, Vas vsako soboto ob pol štirih pop. pozdravi s postaje W H F C 1
slovenska beseda in pesem
Svoje želje in naročila pošljite na naslov:
DR. LUDVIK LESKOVAR
820 No. Wabash Ave.
TeL: DElaware 7-8515
CHICAGO 11, ILLINOIS
Naše geslo bodi: V vsako hišo mesečnik "Slovenska Država"! Vsak pripadnik slovenske državne ideje naj pridobi vsaj enega novega naročnika!

Christmas Sale
You Cannot Finci Better Values Anywhere!
----Giil C0UP0N----
51 Gauge - 15 or 30 Denier, Full Fashioned
NYL0N HOSE - 83c Pair
Values to $1.35 Hose With This Coupon. In ali wanted colors. Sizes 8V2 to 101/2. SAVE 52c ON EACH PAIR Bring This Coupon With You
----Gift COUPON----
30 STANPS FREE!
Wiih a Purchase oi $1.00 or Over
In Addition To the Regular Stamps You Receive With Your Purchase.
SAVE OUR STAMPS
Bring This Coupon With You
iciaicieigigssieieigig^teictsts««««!««««!««*!«««!«!«!«;!«*
----Gift COUPON----
MEN'S FLANNELETTE
PAJANAS - $2.48
Regular $2.98 Values
Fancy Stripe in Slipover or Button Styles in Sizes A to D
SAVE 50c ON THIS GIFT!
Bring This Coupon With You
----Gifi COUPON----
Regular $1.59
BABUSHKAS - 96c Each
Large selection of attractive colorful pat-terns and designs.
SAVE 63c ON THIS GIFT!
Bring This Coupon With You
ictsteteigtstssetetstctsfeistcieigtcts^ietctgteectcteicicteicie!«!«*«
----Gifi COUPON----
CANNON
BATH T0WELS - 39c
Attractive, colorful pastel plaid patterns .. absorbent and fluffy . . . large size. A Big Values at this Priče!
SAVE 20c ON THIS GIFT! Bring This Coupon With You
----Gifi COUPON----
Women's Regular $1.98
S LIP S - $1.59
With This Coupon
Excellent quality Rayon Crepe Lace or em-broidered trims. Pastel colors. Sizes 32 to 40. —
SAVE 39c ON THIS GIFT! Bring This Coupon With You
..i Ji
A Gift Every Man Wants
MENS SHIRTS - $2.98
Special Values
A large selection of white or colorful pat-terned broadcloths, full cut sizes 14 to 17. An ideal Christmas Gift!
MEN'S WARM
BATH R0BES - $4.98
Beacon robes—attractive patterns in blue or maroon. Small, medium, large sizes. You'll get a war reception with this gift.

A PRACTICAL GIFT
MEN S PAJAMAS - $2.98
Regular $3.98 Value
Fast color Broadcloths in attractive patterns. Cut full and roomy. Sizes A - B - C & D. — Pair
B0YS GIFT SHIRTS - $1.98
Large selection of Šport Shirts, any kind of a Shirt your boy wants is here, at only
B0YS' TIES - 59c
Attractive colorful patterns in ready tied or four hand styles in gift box at
BOYS' L0NGIES - $4.59
Navy Thick Sox, corduroy, perfectly tailor-ed. In sizes 8 to 16 — pair at
We're Playing Santa Claus Early This Year!
For many years we have been making cus-tomers happy at Christmas tirne. This year we are giving you genuine priče reductions to make your dollar go farther when you need them most . . . just before Christmas!
SAVE $2.50 — Reg. $7.50 COLD
W A V E - $5.00
Your Favorite Permanent Waves styled in the newest modes. Our expert operators will suggest a wave best suited for you. SHAMPOO and FINGER WAVE, $1.00 Saturdays $1.25 For Appointment Call VI. 7-8267 CHILDREN'S Haircutting up to 12 yrs. 75c Men's Haircutting by Expert Barbers
Women's GLOVES - Pair $1.00
Smart and dressy in brown or black Suede Jersey. Sizes 6 V2 to 8l/2-
Women's $2.98
S LIP S - $2.59
i
Multifilament and other fine slip materials. Gorgeous styles, lace tops and bottoms. — Others embroidered in tailored styles. Sizes 32 to 44.
Women's $4.98
G 0 W N S - $3.98
Beautifully styled, in tailored or lace trim-med rayon, pastel shades. Sizes 32 to 40.
Women's $5.98
P A J AM AS-$3.98
Perfectly tailored . . . attractively styled. A large selection to choose from. While they last!
A Bag Full of Cheer — '
Women's PURSES - $2.98
Attractively styled and beautifully fitted simulated leathers in black or brown colors. Large selection of styles to choose from. A Real Value.

TRIKRYL'S
DEPARTMENT STORE
2110-14 W. CERMAK ROAD