"N *
Leto VIL
V Celji, dne 9. julija 1897. 1.
Štev. 28.
Miaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo pofiiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pd-ttujbine ter od vsake peti t-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gbL, n
pol leta 1 |ld. 60 kr., za Četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Upravniitra »Domovine" v Celji.
Beseda k celjski nižji gimnaziji.
V zadevi sprejemanja učencev v naš utrak-vistični gimnazij in glede sprejemnih izpitov še dosedaj vodstvo -tega, -t,voda n^fesar ni ukrenilo.
To se pač ne da ara \ r * agati. kakor
y 11» . J tr	'
da naše človekoljubne višje . .^ti nočejo in ne prepustijo, da bi se bilo že^icaj storilo.
Stariši poprašujejo pri učiteljih, kaj in kako, a učitelji samo nemo pomigavajo z ramami, »mi še nič ne vemo, kako bo" in ali če sploh kaj bo.
To je nečuveno, nezaslišano, škandalozno, skrajno razžaljivo ter izzivno ravnanje naših višjih šolskih oblasti in njih intrig proti slovenskemu narodu, da se dosedaj kaj takega v Avstriji med poštenim svetom ni doživelo, to je poosebljena korupcija.
Druge besede tako malovestno, samopašno
in neznačajno ravnanje ne more več najti.
Stvar je pa še hujša. Kakor vse sedaj stoji, si mislijo naši merodajni višji, takole:
Mi ne izpišemo sprejemnih izpitov, zato se nikdo ne more oglasiti, in če se nikdo ne oglasi — pa bo stvari konec, gimnazija ni treba — to je potemtakem dognana stvar.
Da je v tem početju toliko nezaslišane nepoštenosti, kakor je nikjer in nikoli nismo doživeli od strani višjih »vzgojevalnih" oblastij, ni treba povdarjati.
A naši prijatelji v Gradci in drugod bodo delali račun brez gospodarja, če ga delajo tako.
Slovenski starši, ne trpite, da se z vami in vašimi najznamenitejšimi težnjami, z vzgojo vaših otrok in z vašimi nakanami glede svoje dece na tako brezsrčni nečloveški način hoče ravnati.
LISTEK.
Iskalci biserov na otoku Sv. Duha.
Povest Emilja Mušika. Iz ruščine preložil Krutogorski.
(Dalje.)
Naposled se je Rikardu posrečilo premagati valovje in pripluti k skali ter me prijeti za roko. Napel sem vse svoje moči in v jednem hipu je že ležal poleg mene na skali. Nekaj minut sva ležala molče težko sope vsled silnega napora, potem stopila na noge in merila drug drugega med bliskanjem z mračnimi izzivajočimi pogledi. Rikardo je izpregovoril prvi: »Kaj pomeni to, gospod Rakunja?" je vprašal sikaje. »Vi me tu čakate, da bi me izdajski vrgli v morje, a minuto pozneje mi hočete priskočiti sami na pomoč."
.Vi se motite gospod," sem rekel hladno, kajti že se mi je bilo zopet vrnila vsa moja samozavest. »Jaz nisem morilec, no poskusiti pa se zares hočem z vami."
„ Poskusi ti? In zato mi razbijete moj čoln — ter me zvabite na to pečino? Za vraga, gospod Rakunja, poiskali bi me lahko drugod " .Vi me še vedno ne zastopite gospod. Meni je trebalo vašega čolniča, a ker ste mi ga bili
Ne dajte se motiti, ampak prijavite in priglasite vse zrele otroke za sprejem in izpit, — da se naši ljubi izgojevalni prijatelji v Gradci in drugod ne bodo še iz vaše zadrege norčeva. in zametovali slovenskega rodu, rekoč, saj se nikdo niti priglasil ni.
Naše geslo bodi, priglasiti vse zrele otroke pravočasno.
Za drugo se bode že skrbelo.
Naši visoki in višji vzgojevalci pa bodo — v slučaju resničnosti naših slutenj — doživeli takega odpora in plačila, kakor še ga nikdar ni doživela višja šolska odgovorna oblast od slovenske strani.
Naše potrpljenje je do vrha prikipelo.
Svojih svetinj in priboritev ne damo oskru-njati in smešiti; osobito ne proti zdravim in priznanim načelom pravičnosti in pravednosti, proti svetim načelom vzgojevalnosti in človečnosti.
Da pa naše gornje suc&rje niso neosnovane kaže imenovanje novega deželnega nadzornika za slovensko šolstvo, Leopold Lempel na, trdega, slovenščini neveščega — germanista.
To je odgovor na naše zahteve glede slovenskega nadzornika, to je pridobitev za vrnitev naših poslancev v deželni zbor, to je pridobitev njih pogajanja z vlado na Dunaji, od kodar so naši najzvestejši poslanci vsi soglasno obmolknili.
Sto in stokrat se je povdarjalo, da se mirnim, prevdarnim, častnim, poštenim postopanjem pri nas ne da doseči nobena ni najmanjša pravica, če tudi nam gre po božjih in človeških zakonih, če tudi nam gre po krvnih in gmotnih davkih, če tudi nam gre po dušnih potrebah, zato ker naši ljubi šolski in narodni prijatelji
niso vajeni trpeti, da bi se godila tudi — Slovencu pravica.
A vsaka sila do svojega časa, in na nas —uCih je čas, da se dvignemo in pokažemo, da nečemo več verjeti lažljivim obljubam in zvijačam, da si hočemo sami prisiliti, kar nam gre, da smo zato dovolj pogumni, dovolj značajni in vstrajni, da se v boritvi za našo pred Bogom in ljudmi pravično stvar ne damo potiskati na zid, ampak da znamo biti tudi brezobzirni bojevniki, če se nas do srca razžali in do skrajnosti vznemiri.
To je naša stara in nova pravda.
Celjske slavnosti.
Še mesec dnij, in zopet bode praznovalo Celje, ta nam odvzeta in potujčena postojanka, slavje, kakršnega ni doživelo že od dne 7. in 8. septembra 1890. Tačas je praznoval čili „Celj-ski Sokol" svojo ustanovitev in precej takrat je sklenil praznovati drugo slavnost t. j. slavnost blagoslavlenja društvene zastave.
Bali so se tačas naši nasprotniki tega »Sokola", ker so vedeli, da je čil, da je delaven, vstrajen. Da ima krepke moči v sebi je pokazal s tem, da je v tako kratkem času mogel zbrati tolik fond, da si je napravil svojo krasno zastavo in da bode vredno slavil nje blagoslovljene. Nabiralo se je od goldinarja do goldinarja in sedaj vidimo lepe vspehe narodne požrtvovalnosti.
Celje, to krasno mesto ob bistri Savinji bo sprejelo v svoje slovensko, a sedaj potujčeno ozemlje, drage nam brate s severa in z juga, vselej za naš narod navdušena bratska naroda češki in hrvatski, kater« čutita z nami, da smo
odrekli, zatorej ne kaže drugače, kakor da se poskusiva v močeh in pogumnosti pri odpravi novice na otok Sv. Duha.
„Novost? Torej je to, kar ste govorili — resnica?"
»Seveda, gospod. Vi ljubite gospodično Erno?"
»To vi le predobro veste, in navzlic temu ste tako nerazsodni, da hočete biti moj tekmec!"
»V ljubavi smo vsi jednakopravni. Ali ne gre se za to. Glejte, že nekaj ur se nahajajo tu na otoku vojaki iz La-Paca. Oni imajo povelje zapreti gospoda Kastilja in radi tega se zjutraj zarano odpravijo na otok Sv. Duha . . . Sedaj veste, zakaj se gre, gospod Rikardo, — veste, čemu bi mi bil rabil vaš čolnič!"
„V takem slučaju pa vzamite drugi čolnič!" je vskliknil Anglež silno razburjen.
»Saj vam pravim, gospod Rikardo, da na celem otoku ni jednega svobodnega čolna. Vsi so pod stražo. Vaš jedini še ni bil zaplenjen."
. „Bedak! In sami ste uničili to jedino sredstvo, s kojem bi se dalo priti na otok Sv. Duha."
»Zato, ker nisem hotel, da bi vi zagrebali žrjavico s tujimi rokami."
»No to je pa toliko, kakor da sta izgubljena! Povem vam, da ujeti Kastiljo je obsojen že tako rekoč na smrt. Veste li, kdo je on?"
»Sem slutil, da se gre za življenje gospoda Kastilja, dasi nimam časti, kakor vi, biti njegov zaveznik", sem dejal ironično. »Tem bolje ste dolžni delati na to, da gospodična Erna ne postane sirota!"
»Tako pa povejte, kako bi se dalo to preprečiti. Jaz sem pripravljen dati vam za to vse, kar imam.
»Tudi gospodično Erno v nameček?"
»Vi ste znoreli!" je zaškripal.
»še ne. Ali jaz namerjam ponuditi vam dvoboj posebne vrste." Pri teh besedah sem ga prijel za roke in peljal kraj skale. Med bliskanjem so se nad razburkanim morjem jasno videli skalnati obrisi otoka Sv. Duha.
»Oba sva dolžna, poskutiti doseči otok pod jednakimi pogoji," sem rekel. »Tajnost je znana obema. Ta, ki pride prvi — reši očeta in zahteva v nagrado hčerino roko! A drugi — se slavnostno odpove vsih pravic do nje."
Anglež je malo pomišljal.
»Celo ako bi soglašal s temi krivičnimi pred ogi, ne vidim, kakim načinom bi mogla dospeti tjakaj", je slednjič izpregovoril.
»Gospod Rikardo," sem rekel hladno, »delajte samo to, kar jaz!"
Pri teb besedah sem bil slekel kurtko in srajco ter odrezal z bodalom hlač malo više kolen. Potem sem pomolel meč njemu.
njih bratje po krvi, kateri zaznamujejo v političnem in kulturnem življenju vsak naš napredek, kot svoj lastni napredek. Sprejeli bodemo na rodni zemlji svoje prave trpeče brate iz Trsta, kateri vedo, kakor mi, kaj se pravi zatirani narod in kaj da je uporna kri, ki ne trpi, da se tlači; sprejeli bodemo v bratskem objemu na sveti zemlji svoje brate s Kranjskega, pokazali jim bodemo, da bodo videli na lastne oči, kako da se borimo za vsako ped očetovske zemlje in prosili jih, da naj se tudi oni združijo iz ljubezni do rodu, do svojih borečih se bratov, katerim pri pogledu na bratsko neslogo onkraj Save pogum peša. In kadar nas bode toli različna množica skup, hočemo se bratski objeti in kot smoter pobratimije si postaviti geslo: »Naprej zastava Slave!"
»Celjski Sokol" začne sedaj še pogumnejše žitje — a ne samo »Sokol" ampak vsi celjski Slovenci od starih prvakov, do najmlajše moči, — vsi, vsi — hočemo začeti delo, da se nam vresniči, kar želi pesnik:
Prost bode, prost moj rod
Na svoji zemlji svoj gospod!
»Celjski Sokol" pa bode pred nami neustrašeno nosil svojo narodno zastavo, ki naj vrlo plapola po slovenskem zraku.
Kar se slavnosti tiče, rečemo po pravici, da pričakujemo mnogo. Malodane vsa slovenska društva štajerska, kranjska, koroška in primorska so se prijazno odzvala povabilu »Celjskega Sokola" in obljubila slavnostij se vdeležiti ali korporativno ali po odposlancih. Posebno mnogo pričakujemo iz Trsta in iz Ljubljane, kjer smo za časa blagoslovljenja zastave pevskega društva »Ljubljana" dobili mnogo zagotovil, da nas Ljubljančanje in posebno še »Ljubljana" in vrli bratski »Sokol ljubljanski" celoštevilno posetijo.
Upamo, da se bodo vršile vse točke slavnosti lepo in mirno, kar bode delalo čast Celjanom. Trdno smo prepričani, da se ne bode dogajalo kaj tacega, kakor svoj čas ob ustanovitvi »Sokola"; vsaj celjsko občinstvo je samo na sebi mirno in jako prijazno, ker vedo občani, da so oni tudi naši, a si ne upajo pokazati, ker se boj6 vodilne klike, katera rabi brezobzirno svoje res prav močne vajeti.
Ko se je osnoval »Celjski Sokol", govoril je tedanji podstarosta »Sokola ljubljanskega" gosp. dr. Triller nekako takole: »Ko smo bili v Celji s črno zagrnenimi zastavami, zdelo se nam je, da smo pri pogrebu". Bil je res pogreb, mi pa smo bili grobokopi, pokopavali smo nemško gospodarstvo v Celji. Ni še pokopano to tuje, sovražno, zagrizeno gospodarstvo, ali kmalo bode. Pokopano bode in če ne prej, takrat, kadar dobimo »Zjedinjeno Slovenijo", katera bodi odslej vedno naš cilj, po katerem hrepenimo, za kojega uresničenje stremimo vse svoje sile in svoje moči in tedaj bode Celje v resnici naše, kajti
kolo časa se vrti v jednomer naprej in strlo bo z prah pritlikavce, ki se mu upirajo.
Ob jednem z blagoslovljenjem sokolske zastave, bode blagoslovljenje »Narodnega doma", krasne, trdne palače, ki je trn v peti našega sovraga in dokaz pridnosti in štedljivosti našega naroda.
Obetajo se nam krasni dnevi na katere kličemo ob priliki blagoslovljenja našega doma:
Bog živi nas Slovene Pod streho hiše ene.
Celjske novice.
(Posojilnica v Celji,) v3tanovljena leta 1881. razvila se je z božjo pomočjo in z vstrajnim delovanjem v dobi 15. let tako, da je zamogla v letih 1895 in 1896 postaviti ponosno zgradbo »Narodni dom" v Celji. Vstvarila je tako ne samo sebi, ampak tudi ostalim slovenskim društvom v Celji primerno zavetišče, slovenskemu življu in slovanskim gostom pa dostojno zbirališče in središče. Slavnost dodelanja »Narodnega doma" v Celji z odkritjem spominske plošče, vzidane ob glavnem vhodu, vršila se bode dne 7. in 8. avgusta t. 1. združena s slavnostjo bla goslovljenja zastave telovadnega društva »Celjski Sokol" po vsporedu, kteri se bode v kratkem naznanil. K tej velevažni narodni slavnosti vabimo z rodoljubnim pozdravom: Posojilnica v Celji.
(Celjski »Studentenheim".) Dne 15. junija 1.1. je zborovalo društvo celjski »Studentenheim" v Gradci. Na tem shodu se je poročalo o dohodkih i stroških, sploh o »Studentenheimu". Znamenito pri tem je to, kako daleč je šla prošnja za uboge celjske Nemce, da je segel glas vpijočega (pa ne v puščavi) celo v »rajh!" Društvo v prospeh »Studentenheim" je poslalo oklice v več nego 1100 nemških in avstrijskih listih; prošnje za podporo so se oddale štajerskemu, nižje- in zgornje avstrijskemu, solnograškemu, tirolskemu in koroškemu deželnemu zboru; nadalje se je prosilo za podporo 320 občin v Avstriji, 2900 občin v rajhu (!), 180 hranilnic avstrijskih, — 1409 nemških i avstr. kolesarskih klubov — 752 pivovaren v Nemčiji i Avstriji, — 860 »Schiitzenvereine", potem »Schulvereine" und „Tausende(!) von Persfinlichkeiten". — Da bi organizacija bila še bolj popolna, naprosili so 258 krajev, da bi postali podpružnice. Odzvali so se pa temu povabilu samo 4 (štirji) kraji; med temi se je odlikovalo posebno Monakovo in Niirnberg; drugi kraji menda nimajo dovolj smisla za celjsko nemštvo. Od vsega beračenja imajo zdaj nabranega 38.631 gld. 57 kr. Zdaj se pa le tresite Slovenci pred njimi! Kaj bo vaš »Narodni dom" proti bodočemu »Studentenheimu"!
(Utonil je) v Celji v kopelji v nedeljo dne 4. t. m. trgovski pomočnik g. Alojzij Tori. Ponesrečeni je doma iz Trbovelj in se je učil trgovine pri tvrdki g. Drag. Hribarja v Celji. Žalje
»Jaz vas še vedno ne razumim! Kaj na-merjate delati?"
»Kaj drugega, kakor brez čolna plavati na otok?"
»Kako!? v tako noč? pri takem vremenu?"
»Kaj to? Saj ste izvrsten plovec; veter nama je ugoden, piha naravnost na otok Sv. Duha. V jedni uri približno bodeva tam, če le".
»Če?"
»Če le ne srečava tintorero."
Tudi Rikardo se je bil že začel slačiti, kajti samoljubje mu ni dopuščalo zaostati za menoj. Ali pri zadnjih besedah je obstal in si zakril z rokama obraz.
»To je nemogoče!" je zaječal.
Zdajci sem bil, skoraj pripravljen mu odpustiti ljubav h gospodični Erni in njeno prednost do njega, — tako zelo sem bil ponosen na svojo možatost!
»Zakaj pa nemogoče? Tintoreri sta dve in tudi midva sva dva. Da pojde jeden — bilo bi malo upanja na vspeh; no sedaj — je kaj dru-zega. Ako jeden pogine — nič še ni izgubljeno. Odločite se pl. gospod Rikardo, čas gine, a nevihta postaja vedno močnejša."
Nekaj trenutkov borila se je sebičnost, a mogoče i ljubezen, v srcu Angleža z razsodkom, kateri je glasno ugovarjal takemu neumnemu podjetju.
»Kako vam drago, gospod Rikardo," sem dejal zaničljivo in stopil kraj skale. »Kot kavalir in poštenjak Bodete gotovo tako prijazni ter povedali gospodični Erni. ako jaz ne priplavam na otok, da se nisem zbal zanjo storiti to, na kar se ni odločil nikdo drugi!"
Že sem bil gotov skočiti v morje, ko me Rihardo prime za ramo.
»Jaz vas ne pustim samega, gosp. Rakunja!"
»Tako pa se podvizajte!"
»Samo malce počakajte; moram domov po orožje. V petih minutah sem zopet tu."
„To je nepotrebno, pa tudi nevarno. Vojaki vas primejo in vprašajo po vašem čolnu? Ne, jaz hočem postopati zastran vas v vseh odno-šajih častno. Tukaj le sta dve orožji za borbo z morskim volkom — estaka in bodalo. Izberite, kar vam ugaja!"
Anglež se je izprva obotavljal, potem zgrabil bodalo.
»Priznati moram," je rekel, opravičujoč se, »da ne znam tako dobro rabiti estake, kakor domačini."
»Ker pa je bodalo — bolj smrtonosno orožje, zatorej sva si jednaka. Toda dovolite, gospod ..."
Jaz sem vzel bodalo Rikardu iz rok in mu odrezal hlač prav tako, kakor sebi.
po mladem 18. let starem, nadarjenem in uljud-nem mladeniču je obče. Odlikoval se je v vsem in tako tudi v šoli. Prejel je namreč pri koneč-nem izpitu trgovske šole nagrado poleg pohvale še cekin, katero odliko še ni prejel nobeden učenec te šole. Bodi mu blag spomin in počiva naj v miru!
(Ob priliki zadnje nemške pevske slavnosti) razobesili so raz svojih hiš zastave tudi nekateri posestniki, kateri so se kolikor toliko prištevali naši stranki. Kaj ja vendar n. pr. gospoda Šalanderja brigala nemška komedija, ali g. Janiča, g. Janescha itd.? Če ultranorci kaj store, ali jih je treba posnemati?
(»Nemška vahtarica") si je o našem premil. g. opatu zopet izmislila debelo laž. Baš ob prihodu graških akademičnih pevcev (ali tiči morda kakšen namen v tem?) prinesla je vest, da je g. opat kmečkim tržnim ženskam prepovedal plavice prodajati. No, s takimi malenkostmi bi se utegnil morda pečati kak zagrizen celjski nemškutar, a mi našim prusofilom prav radi privoščimo otročje veselje, da nosijo plavice. Naj bi jih le obilo in drago kupovali, da bi naši poljedelci vsaj od plavic imeli kaj dobička, žito itak nima nobene cene.
(Trgovski pomočniki tvrdke Walland) prosijo popraviti zadnjo našo notico »Pobalinstvo celjskih Nemcev" v toliko, da njih nobeden ni psoval Slovencev z »windischer Hund" itd. in nobeden metal lešnikov za mimoidočimi narodnjaki. Žaljive besede kričal je le nek notri stoječi pijanec, lešnike pa metal učenec.
(Kresovi v čast sv. Cirila in Metoda) Primerno zgodovinski pomembi naših blagovestni-kov, slavil se je že predvečer tega praznika veličastno. Po vseh gričih in gorah plamteli so nebrojni kresovi ter kazali bivališča hvaležnega slovenskega rodu. Takoj po večni luči gromelo je od vseh strani Slovenije pretresujoče pokanje topičev. Vsaka večja naselbina imela je svoj kres, kjer se je zbralo ljudstvo k proslavi in češčenju naših slovanskih apostolov. Tako smo tudi celjski Slovenci hiteli na višino pod šent-miklavškim hribom. Tam nam je prepustil naž narodni brat B. svoje zemljišče, kjer se je mej raznobarvnimi lampijoni bliščela umetno razsvetljena trobojnica nasproti mestu. Zažigal se je umetalni ogenj ter so nepretrgoma letele čarobne rakete v zrak. Naše pevsko društvo pevalo nam je navduševalne junaško-narodne pesmi, koje smo odkriti slušali Po vsaki točki zaoril je iz stoterih grl razlegajoč se »slava"- in »živio"klic. Malo da ne ves bližnji gozd mrgolel je radovedne in navdušene mladine. Žalibože ne privošči nam nemškutarska druhal niti te verske narodne proslave. Zbrali so se na kapucinskem mosta ter nas skušali nadkriliti s »hailo" vpitjem, ko pa se trumoma vračamo z hriba v mesto naprosil je vodja — »akademiški učenjak", celo
Novo bučanje groma, že čisto blizu, je naju spodbudilo k hitenju.
»Še nekaj, gospod Rikardo. Ali vidite ta ogenj proti severu?"
»Vidim!"
»To je dom delovodje želvarjev na otoku Sv. Duha Tam varijo sedaj slanino, Ne izpustite iz-pred očij tega ognja, kadar se bodete nahajali na valovih. A zdajci pa, gospod Rikardo seživa si prvo in poslednjokrat v tem življenju v rofce. V jedni uri bo jeden naju slavil zmago nad drugim, a mogoče da nama ne bo . . . nevaren noben sovražnik. Ako vi ponesrečite, bodite prepričani, da se bodem maščeval nad tintorero."
Rikardo je krepko stisnil mojo roko.
»Vi ste poštenjak, gospod Anton," je rekel, »žal, da nisva postala prijatelja."
»Torej naprej! Naj usoda med nama odloči."
Jaz sem stal kraj skale ter se tiho splazil v vodo, da ne bi vzbudil šumom padca pozornost tintorere. V jedni minuti je bil poleg mene tudi moj tovariš.
Ne meneč se nadalje zanj, spustil sem se v plavanje in s pomočjo valov, bil kmalu daleč od skale. Ne glede na mrak, tulenje vetra in bobnenje valovov, čutil sem se v svojem vzduhu ter mirno, bodro in hladnokrvno plaval naprej, skušajoč vzdigovati se zajedno z valovi. Ž njih grebenov sem mogel videti luč na otok Sv. Duha
tropo uličnih potepuhov, naj sujejo na došle Slovence. kamenje. Njihov vojni načrt se jim je sicer izjalovil, a oni »višje izobraženec" ni se mogel krotiti, temveč izusti v svoji jezici: »Vsi Slovenci ste lumpi"! Ko bi se ne bil stiskal pri tem za stražarja, ne ve se, kako bi jo bil znal skupiti. Zagovarjati se mu bo pred sodnijo, ker se je od treh strani vložila zoper njega tožba. Tako nam je pač že sojeno, da sme v vsako slovesnost ta nemška „čeda" svoje umazane prste vtikati. — Drugi dan služila se je ob 7. uri zjutraj sv. maša v farni cerkvi, pri kateri so lepo ubrano peli naši pevci.
(V čast sv. Cirila in Metoda) goreli so v nedeljo po celem Južnem Štajerskem mogočni kresovi. Od leta do leta se ta lepi običaj bolj in bolj ukoreninja med našim ljudstvom in vsak teh mnogih kresov bil nam je plamteč dokaz, da je naš narod probujen in da ve ceniti zasluge naših blagovestnikov.
(V kočah »Slovenskega planinskega društva") imajo dijaki, ki se izkažejo z legitimacijami tudi za letošno sezono „SIov. planinskega društva" prosto ležišče. Le v slučajih, da je koča napolnjena, zadovoljiti se imajo z vsakorš-nim ležiščem, izvzemši, da plačajo jednake pristojbine, kakor kak drug društven član. Ustop-nino pa je vsekako plačati.
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške spremembe.) Umrl je župnik v Pamečah č. g. Anton Ostrožnik dne 27. junija. Provizorjem za to faro je imenovan č. g. Anton Raušl, ondotni kaplan, a župnija je razpisana do 10. avgusta t. 1. — V Radgoni umrl je 1. t. m. duhoven č. gosp. Andrej Lorenčič 82 let star ; v svojem rojstvenem kraju, v Vel. Nedelji pa je preminul dne 2. t. m. veleznani in blagi profesor bogoslovja, dr. Alojz Meško. Posebno zaslugo pridobil si je pri vstanovitvih katoliških delavskih društev. Lahka mu žemljica!
(Imenovanje.) Asistentom pri državni železnici imenovan je g. Ivan Pečar v Fohnsdorfu.
(V Šmartnu v Rož. dolini) plapolalo je na predvečer slovanskih blagovestnikov nad 30 kresov; v prvi vrsti vsa čast velečastttemu župniku gosp. Alojz Kosu za njegov trud in vspodbudo, Šmarčanom krasne Rožne doline pa vsestransko priznanje za narodno zavest, da so na ta način skazali čast našim prvim oznanjevalcem svete vere!
(Teharje.) Na hribu sv. Ane žgali smo v nedeljo zvečer v proslavo sv. Cirila in Metoda velikanski kres. Zbralo se je mnogo zavednega kmetskega ljudstva in raznih gostov. Mej izbor-nem petjem, grmenjem topičev in navduševalnim klicanjem frčale so raznobarvne rakete visoko v zrak ter tako i Celjane opozorile na nas, neomah-Jjive Teharčane.
ter nisem mogel zgubiti pravega cilja, dasi sem se za minuto zopet pogreznil v globoka brezna. Med tem sem bil dolžen pazno se ozirati na vse strani, da ne bi mahoma padel v žrelo požerunu.
Gosti oblaki so pokrivali nebo. Strahovito gromenje se je mešalo z bučenjem razkačenega morja. Bliski so švigali od vseh stranij in vso vodno površje se" je kazalo včasih objeto z električnim ognjem.
Jaz sem pred vsem gledal na to, da se ne bi preveč zmučil. Zatorej je jako mogoče, da sem zaostal nekoliko za mojim tovarišem, kateri je kot izvrsten plovec bržkone plul urno in ravno. Toda naenkrat, ko me nov val vzdigne na svoj greben, se mi zazdi, da slišim nekoliko pred seboj neko vpitje in kmalu potem zazrem v globočini med črnimi valovi smukniti nekak svetel fosforni pramen.
• Dvojbe ni bilo — to je bil požerun
Ali fosforna svetloba požerunova je precej izginila pred svetlejšim sijajem bliskovim, ki je ižaril vso površje razburkanega morja, spremljan z oglušečim gromovim treskom. Pri svetlobi tega bliska sem jasno videl na bližnjih valovih pred seboj mojega tekmeca. No kakor bi trenil ogrnil je zopet vse temni mrak in jaz sem bil ■že znova na dnu zijajočega brezna.
Priznati moram gospod lajtnant, da so mi bližina požerunova. navzočnost mojega tekmeca,
(Žalski dijaki) priiedijo v počitnicah izlet v Solčavo. Kakor vse kate bode izlet jako sijajen, ker se priprave že sedij vršijo. Na ta t. izlet vrlih žalskih dijakov se že naprej opozarja in vabi k vdeležbi, ker se djakom tudi drugi žalski tržani in pevci pridružijo, da bode tem mogoč-neje ob solčavskih stenah donela krasna pesem „Na planine".
(Gornjigrad) Tukajšnja šola, ki je bila vsled oslovskega kašlja od 28. maja t. 1. zaprta se je v petek 2. julija zopet otvorila.
(Savinjska podružnica „S1. pl. društva") je priredila v dneh 26.-29. junija t. 1. društveni izlet v Savinjske planine. Izletniki so imel; najlepše vreme in krasen razgled.
(Posojilnica v Gornjemgradu) je imela po izkazu, v svojem 6. upravnem letu, 238.487 gld. prometa in 2270 gld. čistega dobička, od katerega je 87 gld. darovala in 1405 gld. djala v zadružni zaklad, ki znaša že 7216 gld.
(Občina Laporje pri Slov. Bistrici) sklenila je resolucijo, s katero odobrava jezikovni naredbi za Češko in Moravsko in v kateri prosi, da bi visoka vlada izdala tudi jednake jezikovne naredbe za vse slovenske pokrajine.
(Pogorela) je h;ša Vinko Terčiču pri Slatini. Z velikim trudom ii varčevanjem si jo je bil ravnokar dodelal. Ztžgal mu jo je lOletni šolar iz maščevanja, da ga je ta priganjal v šolo, iz koje je samovoljni izostajal ter se okoli njegovega poslopja klatil. Zavarovan je bil le za majhno svoto, a zgorelo mu je vse pohištvo in obleka.
(Iz Loke pri Zidaiem mostu.) Poseben prijatelj in dobrotnik šdske mladine je naš grajščak vitez Lommer. Dne 27. m. m. je bilo nad 70 otrok naše dvorazrednice ter podružnice v Lokavcih pri prvem sv obhajilu. Vsled daljnega pota morali so nekateri teh otročičev že ob 4. uri zjutraj vstajati, ter bi se jim bilo treba ravno tako daleč tešč pa sv. opravilu domov
vračati. Zgoraj omenjeni gospod in njegova blaga gospa pa sta priskrbela vsem topli zaju-trek. Kaj tacega pač otroci nikdar ne pozabijo. Prepričani smo, da se bodo v svojih poznejših letih odrasli hvaležno spominjali teh blagih dobrotnikov. V imenu nedolžne mladine kličemo jima: Hvala srčna!
(Na Planini) se je tudi že začelo svitati, kajti kitajski zid, s kojim je bila dosedaj Planina obdana, se je začel rušiti in razpadati. V dokaz zato je shod, koji je bil prav mnogobrojno obiskan zadnjo nedeljo dne 4. julija t. 1. Veselo je bilo videti, kako so se naši kmetje zanimali za krepko i podučno predavanje strokovnjaka g. Jelovšeka o umni živinoreji G. strokovnjaku se pa najtopleje zahvalimo za njegov trud in še želimo, da bi nas še mnogokrat z ednakim podukom tukaj na Planini obiskal. Želeti je tudi, da bi krepke besede g. V. Šmid-a ne bile glas I
svetel bl sk in strašen grom za nekaj hipov | zmedli pamet, in jaz bi bil gotovo poginil, da sem tisto minuto naletel na tintorero. Ali hladnokrvnost se mi je brž vrnila; saj jo nisem zastonj kot potapljavec tako često stavil na poskušnjo! Bil sem trdno prepričan, da se mora takoj, koj to minuto, odločiti najina usoda.
Piavajoč z jedno roko, sem z drugo iskal estake za svojim pasom, in ob jednem oprezno oziral se na okoli.
Kakih dvajset korakov pred menoj se je svetil fosforni pramen. Vsled nenavadne belkaste svetlobe sem mogel jasno razločevati obe ribi kaka dvaglakta globoko pod morskim površjem.
Vzdignivši se napol iz vode, sem vsled varnosti presunljivo kriknil in potem glasno zavpil: »Tintorera"! Potem, napolnivši pljuča z zadušnim, rezkim zrakom, spustil se v globočino.
Storivši dva—tri vzmahe, sem že videl nad seboj medlo, zlovestno svetlobo požerunovo. Riba me je očevidno zapazila. Dobro sem razločeval . nebrižnomotne, svinčeno sive oči požeru-nove, uprte vame. V tej globočini, v kateri sva se midva — t. j. riba in jaz — nahajala, bila je voda tako mirna, da je bilo težko si predstaviti, kako ona besni in se peni na površju.
Tintorera — bila je samka, katera je nekoliko manjša od samca — se je spuščala polagoma, hoteč me zagnati v večjo globočino. Ali
vpijočega v puščavi, ampak da bi našle krepak odmev v srcih vseh tukajšnjih zavedajočih kakor nezavedajočih gospodarjev; namreč, da bi se tukaj na Planini osnovalo „Kmetsko bralno društvo". Društvo bi bilo za tukajšno kmetsko ljudstvo važnega pomena, ker smo v političnih in gospodarskih ozirih poduka tako potrebni, kakor vsakdanjega kruha.
(Od Sv. Jederti nad Laškem.) Cenjena »Domovina" je v svoji zadnji številki poročala da priredite bralni društvi Dol in Laško na predvečer sv. Cirila in Metoda 4. t. m. skupni izlet k sv. Juriju, dolski podružnici. Žilibog, da je udeležba bralnega društva laškega ostala samo na papirju in pri sami obljubi, med tem ko je bilo udeležencev iz Dola in Hrastnika krog 100. — Goreli so trije velikanski kresi, zažigal se umetalni ogenj vsake vrste, topiči vedno gromeli, fantje pa so domače pesmi popevali v kresnem svitu; sploh pa smo šteli po štajerskih hribih nad 30 kre.sov.
(Iz Zabukovja nad Sevnico.) Ponesrečil se je sin Tomaža Dervenšeka. Skladal je seno na parni, nakrat se mu zdrkne in pade tako nesrečno na tla, da obleži mrtev.
(Nesreča vsled vročine.) Od Save se nam poroča: V naših krajih že ni bilo kacih 15 let tako trajno velike vročine, kakor minule dni, ko smo imeli v senci po 30, 31, 33, 34 in celo 35° C. vročine. Vsled tega se čuje o nesrečah, da tu in tam ljudje mahoma vsled solnčarice umrjejo, n. pr. v Rajhenburgu trapist, v Krškem laški zidar, na krškem polji kmetu edina hči; z Gorjancev se poroča o več slučajih take nagle smrti. — Na Vidmu je v nedeljo v Savi utonil čevljarski učenec.
(Iz brežkega okraja) dne 30. junija 1897. V našem okraju udomačila se je čudna navada, da se privatne tožbe redno končajo pred kazenskim sodnikom; če zgubi kaka stranka pravdo vsled nasprotnikove prisege, ali pa vsled prisege po pričah, svest si moraš biti, da romajo pravdni
spisi pred kazensko sodnijo z ovadbo zaradi krive prisege. Tako sta tudi pred nekaj mesci zakonska Jakob in Mica Glogovšek iz Gornjega Obreža ovadila odvetniškega uradnika gosp. J. Agreža, da je v neki pravdi zaslišan kot priča krivo prisegel. Državno pravdništvo ustavilo je seveda dotično preiskavo, danes sta se pa morala ovaduha sama zagovarjati pred sodnijo zaradi žalenja časti po § 487. k. z. in sta bila tudi obsojena vsaki na 10 dnij zapora poostrenega z dvema postoma in na povračilo vseh stroškov. Kmetje! ogibajte se tistih brežkih po-stopačev, ki so na glasu kot zakotni pisači in ki vas hujskajo v nepremišljene pravde, varujte se pa tudi krasti čast in poštenje vašemu bližnjemu po neutemeljenih, zlobnih ovadbah. Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade.
(»Čitalnica v Brežicah") priredi v nedeljo I dne 11. julija 1897 na vrtu »Narodnega doma"
| vedel sem, kaj mi je storiti! S silnim udarom nog — sem se pognal navpično naravnost na požeruna.
Držal sem estako pripravljeno v desnici. Precej ko se je odprla kratka nižja čeljust pošasti, in zasijalo strašno žrelo, posejano s tremi vrstami ostrih zob, zasadil sem hitro estako v požerunovo žrelo . . .
Izpustil sem orodje in pospešno izmaknil roko, ranivši jo do lakta na več mestih ob ostrih požerunovih zobeh. Uprav isto minuto me je voda zavalila na ribo, kar mi je bržkone pripomoglo k moji rešitvi, kajti inače bi me lahko ubila z repom ali me vsaj omotila. Jaz sem od-skočil od ribe, ki je po bliskov hitro šinila mimo meme v globino in hipoma bil sem na površju vode.
Pred vsem sem zasopel polnih prs, kajti dolgo časa sem bil pod vodo; potem sem se ozrl okoli.
Videti je bilo, kakor da je nevihta iztočila ves srd s poslednjim strašnim treskom, da-si je še bliskalo in grmelo, vendar že ne več s po-prejšno silo. Pred vsem mi je trebalo najti prejšno smer, katero sem bil izgubil med mojim podvodnim bojevanjem; no, to ni bilo tako lahko.
(Dalje prih.j
v Brežicah, »Ciril in Metodovo slavnost", v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Vstopnina za osebo 1 krono, za obitelj, 2 kroni, za kmete 20 kr. Vspored. A Občni zbor »Čitalnice v Brežicah" z običajnim vsporedom ob 4. uri popoldne, in zatem občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za breški okraj z običajnim vsporedom. B. Koncert pevskega zbora »Čitalnice v Brežicah" ob 5. uri: 1. P. H. Sat t ne r: »Za dom med bojni grom", moški zbor. 3. A Nedved: »Naša zvezda", mešani zbor. 3. Fr. Koželjski: »Čol-ničku", moški zbor s čveterospevom. 4. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 5.
»V mraku", mešani zbor. 6. H. Vol ari č: »Zvezna", moški zbor s tenor-solo in čveterospevom. 7. H. Volarič: »Gospodov dan", mešani zbor. Med posameznimi točkami koncertuje polnoštevilno vojaška godba c. in kr. pešpolka Sergij Aleksandrovič, Veliki knez Ruski št. 101 iz Zagreba.
(Na Zdolah pri Brežicah) gorel je dne 4. t. m. velikanski kres na čast sv. Cirila in Metoda in gromeli topiči, da je bilo veselje. Brežki Grmani so pa poskrili se, kakor poihi.
(Iz Stoperc.) Po dolgih letih smo vendarle dobili vrlega narodnega župana, kateremu skrb za blagor občine ni deveta briga. Takoj po svojem nastopu je nadomestil dosedanji nemški pečat sfe slovenskim; občinske doklade, ki so bile toliko let neprimerno visoke, so se tako znižale, kakor nikdar poprej; občinsko pos o vanje se je spravilo v taki red, da sta celo c. kr. namestnija in c. kr. okrajno glavarstvo pismeno pohvalila g. župana Franca Korže — gotovo najlepši dokaz, da smo si izvolili za župana pravega moža. — Toda, ko se ostali Sbo-prčani veselimo tega, razjeda črna nevošljivost srce Fiderškega Jakeca, ki je žalibog več let po sili županoval v Stoprcah. S pomočjo znanega zakotnega pisača in nekega privandranega »heilo-bruderja" pošilja na vse strani neosnovarie in neopravičene pritožbe proti g. županu in č. g. župniku, ki prvega požrtvovalno podpira. No, dosedaj še ni druzega dosegel, kakor dolge nosove. — Bog mu jih daj še več! To veleučenemu(P) in prebrisanemu (?) Jakecu iz celega srca želimo
nehvaležni Stoprčani.
(Vremensko poročilo o juniju.) Junij je bil glede vremena letos v obče normalen, vsaj v naših krajih, in tudi brez velikih nezgod, ker o toči je bilo sploh le malo slišati. Deževja je bilo zadosta, kajti v 11 dneh ga je padlo 164 mm, največ 19. dan (58 mm), takrat ko je »zima" (res »zima", kajti po Gorenjskem je zelo snežilo) slovo jemala in se naravnost poletje začelo. Bila je tisti dan zvečer najnižja toplina (7° C), dočim je potlej lepo, krasno vreme postalo, in vročina je za ta mesec že 26. dan dosegla vrhunec, ko je bilo opoludne 31° C, kar je trti posebno ugajalo, da je do dobrega ocvetela.
(Huda nevihta s točo) povzročila je v nedeljo dne 4. julija okoli Sv. Miklavža pri Ormoži veliko škodo. Travnike in nižave poplavila je voda, po setvah in goricah pa je toča, če tudi je padala med dežjem, hudo gospodarila. Z višin prihrumelo je toliko vode, da je v dolini začela v hrame siliti. Škoda je tem večja, ker še rž in pšenica niste bili požeti. Up kmeta je splaval spet po vodi.
(Vremenska postaja na Cvenu) beleži v mesecu juniju. Povprečna toplina 18 8° C. Najvišja toplina dne 30. ob 2. uri popoludne 29 0° C. Najnižja toplina dne 19. ob 9. uri zvečer 8 6° C. Največ padavin dne 9. 30 1 mm. Vsota padavin 142-9 mm. Število dni s padavinami 13, <5 nevihto 5. Povprečna oblačnost 4 6.
(Iz Tujine) Enkrat v svojem življenju sem bil pri Mali nedelji v Slov. goricah — pri Kremp Ijevi slavnosti — a to moram reči, da bi ne bil nikdar verjel, da ima tamošnja pošta tak pečat: »KLEIN-SONNTAG b. LUTTENBERG", ako bi ne bil dobil te dni pisma s tem pečatom. Kar naravnost povedano, to je velika neumnost. Hotel sem kuvert s tem pečatom dati kakemu drž. poslancu, da ga pokaže ministru, pa spomnil sem se, da morda občinski zastop malonedeljski še ni storil svoje dolžnosti. Pa upam, da bodo možje, ki so priredili tako imenitno slavnost Kremplju, pač toliko ponosni, da pošljejo v Gradec zahtevo za drug pečat. Pa nikar čakati, da se
ta obrabi, kajti to lahko traja deset let; če ni v Gradci tistih par grošev za pečat, se pa pošljejo slavnemu erarju. Slovenci si moramo itak povsod sami pomagati. Sploh bi Slovenci v tem oziru morali brezobzirno postopati. Svetoval bi, da bi se kuverti s takimi psčati nabirali ter poslali kakemu drž. poslancu. Slovenci moramo skrbeti, da ima naša domovina slovensko lice. Ravnotako ne morem umeti, kako more ljutomerska pošta prodajati samo nemške tiskovine. Dobil sem pred tremi tedni iz Ljutomera nakaznico, ki ima samo nemško beseddo, namesto dvojezičnega. To so pač čudne razmere. Saj v Ljutomeru vendar ni pošta samo za Nemce, katerih sicer ob svojem bivanju v tem trgu nisem mnogo našel, ampak pošta je za več kot 30 slovenskih vasij. In tem naj se prodajajo nemške tiskovine? Zahtevajmo svoje pravice!
(Od Sv. Andraža v Slov. gor) Naš občinski odbor je 4. dne julija t. 1. sprejel naslednjo resolucijo: »Občinski odbor pri Sv. Andraži v Slov. gor., okraj Ptuj, popolnoma odobrava jezikovni naredbi za Češko in Moravsko kot čin pravičnosti ter prosi visoko vlado, da izda take naredbe tudi za vse slovenske pokrajine in tako uresniči člen XIX. državnih zakonov".
(Sv. Ana na Krembergu.) Ob priliki sv. birme vršile so se tam slovesne priprave v sprejem cerkvenega nadpastirja. Kakor se nam poroča, postavili so fantje toliko majev in slavolokov, koje so zopet pridna dekleta obvile z venci, da se je ta prijazen griček mej vinogradi spremenil v prijeten gaj. Tudi cerkev se je vsestransko okrasila, za kar gre sosebna pohvala ključarjema Kranarju in Cegnarji. Pri vsprejemu je bil razven domačih duhovnikov in učiteljstva, celo sam okrajni glavar iz Radgone prisoten. Bil je to sijajen praznik za Kremberžane.
(Dva samomora) dogodila sta se v Mariboru. Dne 5. t. m. ustrelil se je v svojem stanovanju učitelj deške šole, Urban Wesjak. Tožil se je često zadnji čas nad glavobolom Vzrok je najbrže bil preobilica duševnega dela, ker je večkrat po 15 ur na dan podučeval, da je dostojno preživel svojo družino. Zapustil je štiri hčere in ženo. Ravno ta dan končal se je ože-njeni trgovski pomočnik Jan. Markeš, doma iz ptujskega okraja. Zaklenil se je v sobo ter zažgal postelj in se tako zadušil. Zakonski prepir se svojo mlado ženo bil je povod.
(Od ogerske meje.) V nedeljo dne 4. t. m. okoli četrte ure popoldne so prepregli temni hudourni oblaki vse obzorje in v kratkem času se je vlila ploha, med katero je padala kakor orehi debela toča in uničila v vinogradih skoraj polovico mnogo obetajoče letine. Da bi se vsipala suha in padala po vetru, bilo bi menda kmalu vse suho. Na Kogu je ravno ta čas udarila strela v viničarijo č. g. župnika Šinka iz Središča in v celem poslopju grozno razsajala. Letala po sobi in kuhinji, podrla omaro in ubila v njej vse steklenice, razorala tla, razkadila moko po podstrešji, vendar k sreči ni užgala in tudi viničar-jevi obitelji, ki je kakor okamenela bila zbrana v sobi, se ni zgodilo nič žalega. Zaradi slabega vremena nam tudi včeraj ni bilo mogoče užgati namenjenega kresa na čast sv. bratoma Cirilu in Metodu, kar nam nebeška prijatelja menda ne bosta zamerila.
(Kresovi) goreli so tudi vprav lepem število v mariborskem okraju Nebo bilo je sicer s temnimi meglami pokrito, toda v kljub temu ža-rilo se je tu in tam, da je bilo divno gledati. Narodna zavest tudi v našem okraju seza z močnimi koreninami v slovenska srca.
Druge slovenske novice.
(Ljubljana napreduje), da je kar vidno. V jeseni dobi že električno razsvetljavo, zida se poleg že obstoječih vojašnic še velika kasarna za topničarje ali pa konjike. Mestna dvorana za občinske seje se prenavlja in priredi v slogu, ki bode primeren stolnemu mestu Kranjske, Napraviti mislijo tudi sredi mesta mrzlo kopališče. Dolgo tudi ne bode, da bode vozila električna železnica po mestu. Hiše zasebnikov zidajo se vse v slogu, ki jih dela palače. Cerkve bodo vse prenovljene. Na Gradu mislijo napraviti veliko restavracijo h kateri bode vozila vzpenjača.
(Dijaška zavetišča za učiteljske otroke)
snuje po vzgledu čeških učiteljev ljubljansko društvo za zgradbo učiteljskega konvikta: v Ljubljani, Kranji, Novemmestu in v Krškem. Učiteljska društva naj bi namreč prevzela skrb nadzorstva učiteljskih dijakov v imenovanih krajih.
(»Ljubljanski Sokol" v Škofji Loki) Dne 4. t. m. poletel je »Ljubljanski Sokol" v družbi z »Gorenjskim Sokolom" ter z pevskim društvom »Ljubljana" v Škofjo Loko. Mesto je bilo v zastavah, cesto pa so senčili slavoloki. Narodne gospe in gospice obsipavale so došle s šopki cvetlic. To zgodovinsko sloveče slovensko mesto prizadevalo si je vse, da pokaže svojo bratovsko naklonjenost dragim narodnim sosedom.
(Nesreča pri požaru.) Zraven župnišča in farne cerkve v Blagovici na Kranjskem, vnel se je dimnik neke hiše. Nevarščina je bila velika za cerkev in ostale poslopja, ker je bilo vse osušeno. Vendar so še pravočasno ogenj zadušili. Kmet Ocepek, ki se je vračal iz božje poti na Brezjem, bil je prvi na strehi, a spodrsne mu ter pade toli nesrečno na zemljo, da čez malo ur izdahne.
(Škofja Loka.) Županom v Škofji Loki izvoljen je jednoglasno g. notar Lenček, svetovalcem pa dr. Arko, Valentin in Avgust Sušnik ter Bogomir Krener.
(V Stari Loki) na Gorenjskem je bila posojilnica prav potrebna, kakor kaže njeno izvestje za 4 mesece v lanskem letu, ko je v tako kratkem času imela 56.324 gld. prometa. Hranilnih vlog jej je bilo došlo veliko; največ, blizo 20.000 gld. je drugod naložila, 6000 gld. je pa doma posodila.
(Posojilnica v Poljanah) na Gorenjskem je lani še le od avgusta dalje poslovala, pa ima že lepe vspehe; kajti pristopilo jej je bilo 62 članov, katerim je bila posodila 9320 gld. Hranilnih vlog je bilo 42.125 gld. došlo; od teh je bila 28.631 gld. naložila pri drugih zavodih. Gorenjci razpolagajo z dosta večjo gotovino nego drugi Slovenci.
(Praprotnikova slavnost) Kakor smo poročali vršila se je dne 4. t. m. v Podbrezjem kraana slavnost. v spomin rajnemu Andrej Pra-protniku. Prispelo je mnogo ljudstva, osobito njegovih oboževateljev mej učiteljstvom. Po sv. maši, pri koji so peli učitelji, slavil je umrlega v pesniških besedah g. Gangl.
(Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu juniju 1897 je 114 strank vložilo 22.547 gld. 72 kr. in 39 strank dvignilo 5296 gld. 97 kr, 24 strankam se je izplačalo posojil 12 928 gld. — kr. Denarni promet 71.001 gld. 96 kr. V prvem polletji je bilo vloženo 184.791 gld. 89 kr. in dvigneno 48.681 gld. 83 kr. Stanje vlog je naraslo na 264.643 gld. 08 kr. Posojil je bilo izplačanih 101.242 gld. — kr. in vrnjenih je bilo 1535 gld. 56 kr. Stanje posojil je naraslo na 165 770 gld. 61 kr. V prvem polletji narasel je denarni promet na 553 908 gld. 50 kr.
(V Zagorji ob Savi) se ob rudniški progi zopet delajo zemeljski plazovi, kakor pred leti. Bila je in baje je še nevarnost za okrajno cesto in rudniški železniški tir ob potoku Medija.
(Posojilnica v Zagorji ob Savi) je imela leta 1896. v svoji drugi poslovni dobi 177.280 kron prometa in 590 kron čistega dobička; njen rezervni zaklad znaša že 555 gld. 50 kr. Dobro za mladi zavod!
(Iz Zatičine) premestili bodo okrajno sodišče v Št. Vid ali, kar je verjetnejše, v Višnjo-goro. Do sedaj je bilo to sodišče v zatiškem gradu, kojega pa so kupili Cistercijenzi, da ga spremene zopet v samostan.
(»Prostovoljno gasilno društvo" v Krškem) priredi dne 15. avgusta 1897. leta slavnost 25-letnega obstanka. Spored slavnosti je: Na predvečer: Ob 6. uri: Sprejem gostov na kolodvoru. Ob 8. uri: Mirozov. Ob 9. uri: Godba na vrtu gosp. Grogoriča. V nedeljo, dne 15. avgusta: Ob 4. uri zjutraj: Budnica. Ob 6. uri: Sprejem došlih društev in gostov iz Kranjske in Štajerske. Oh 9. uri: Sprejem gostov in društev iz Hrvatske. Ob 10. uri: Zbiranje vsih društev na kolodvoru, potem odhod v Krško, kjer pozdravi došla društva gosp. župan. Ob polu 11. uri: Sv maša, po sv. maši korakanje po mestu. Ob 12 uri: Slavnostni govor gosp. župana, po govoru
odstop. Ob 1. uri : Skupni banket na Gregori-čevem vrtu. Ob 4. uri: Koncert na Gregoričevem vrtu. ob 8 uri zvečer: Umetalni ogenj. Ob 9. uri: Sijajni ples.
(Iz Vipave.) Vsakdo se še lahko spomni, kako neznačajno se je obnašal grof Lanthieri pri zadnjih državnozborskih volitvah. Dal je že bil slovenski stranki pooblastilo, a je zopet preklical ter volil z Italijani. Nasledek je, da je ljudstvo slovensko pravično ogorčeno napram takšnemu figa možu. Ko se je grof dne 21. m. m. preselil iz Gorice na svoja posestva v V;p ivi, ni bilo žive duše, da bi ga sprejela, pač pa je plapolala pred trgom njemu na čast črna zastava z napisom: »Strela udri iz višine — izdajalca domovine."
(Koroške posojilnice) dobro vspevajo, kakor nam zopet svedočijo letni računi, ki so nam došli od sledečih zavodov: Sv. Jakob v Rožu, Spodnji Dravberg, Devica Marija na Jezeru v Prevaljah, Bekštanj v Ločah. Ziljska Bistrica. Osnovane so po vzoru drugih posojilnic in poso-jujejo na dolžnice in na menice. Hranilne vloge obrestujejo samo po 4°/0, Št. Jakobska samo po 3'8°/0: posojujejo pa po 6%, 5Va 5% in Št. Jakobska celo samo po 41/a°/0 pri hipotekarnem kreditu. Ta zavod deluje torej jako dobrodelno, dasi je osnovan večinoma po Schulze-Delitschevih navodih in ima visoke deleže, po 60 gld.
(Imenovanje.) Finančno ravnateljstvo v Trstu imenovalo je finančnega koncipista g. H. Vodopivca davčnim nadzornikom. Ivan Kukar in Ant. Vinšek pa sta imenovana računskim oficijalom.
(Obsojen) je bil te dni sin goriškega župana na 3 tedne zapora, ker je metal kamenje in drugo na Slovence pri vojaških naborih. Sinček dela vso čast svojemu očetu.
(Iz komarja slona.) Goriški list »Sočo" zaplenili so predzadnjič zbok člankov, v katerih svari naše ljudstvo se italijanskih trgovin, gostiln in obrtnij vzogibati. Pri tem pa so pobrali več rokopisov povsem nedolžne vsebine. Lastnik tiskarne g. Gabršček bil je baš isti čas na potovanju po slovanskem jugu. Pretrgati je moral svoje potovanje ter se nemudoma vrnoti v Gorico, ko zve, da so mu sobane doma zapečatili. Smešno pa je, kako so znali italijanski sovražni listi ta dogodek raznašati, misleč s tem g. Ga-berščeku osebno ter narodni naši stvari splošno škodovati. Poročali so, da so našli v njegovem stanovanju 24 bomb, s kojimi je hotel ta mož neko italijansko veselico razgnati; nadalje, da si je izposodil ogromne svote, ter ž njimi pobegnil. Vso nepotrebno govorico pa so prizročili gospodje preiskovalne komisije, ki so z pretiranimi pripravami izvrševali preiskavo. Strogo se pazi sedaj na »Sočo", da ne zine več o »bojkotu" proti Italijanom. Italijanski listi smejo, seveda po svoji volji obrekovati slovensko obrt
Druge avstrijske novice.
(Dopisnice se podražijo.) Da se odpravi dostavnina za pisma na deželi, nameruje trgovsko ministerstvo nekatere tiskovine podražiti, da se nadomestijo oni 3 milijoni, ki pri dostav-Ijenju odpadajo. Pred vsem hoče dopisnice na 3 kr. zvišati, kar bi vrglo 1 kr. od dopisnice približno 1 milijon goldinarjev na leto. Kedaj se to uvede, še ni določeno.
(Glede sprave mej Čehi in Nemci) govoril je na zborovanju v Budejovicah dne 5.. t. m. državni poslanec princ Fr. Schwarzenberg ter omenjal, da se mora ta sprava tudi raztegniti na Slovence in Hrvate.
(Češko.) Dasi se pogajanja zbok jezikovnih naredeb niti niso pričela, imamo vendar že zopet bilježiti mali napredek za Čehe v tem oziru. Trgovski minister uvedel je tudi pri brzojavnih uradih rabo češčine. Vsaka brzojavka se mora tako vzprejeti in odposlati, kakor je oddana bila, kakor tudi ime oddajne postaje. Ravno tako se smejo v čeških okrajih rabiti edino češke tiskovine, ki se imajo češko izpolniti. Dne 5, t. m. vršila se je v Mostu slavnost češke šolske matice, Nemci so se zbrali ter zahtevali, da župan zbrane razpodi, ker jim ta ni hotel vstreči, navalili so na slavljence ter se krvavo
- j pretepali, še le dragoncem posrečilo se je z golimi sabljami nemirneže odgnati.
(Hrvatski list prognan iz — domovine.)
Hrvatski dijaki izdajajo v Pragi hrvatski časopis »Hrvatska Misao". Ogerska vlada pa je našla, da ima dijaški list prekucuhova načela, ter zbok tega ne sme po pošti na Hrvatsko ali Ogersko. Kdor ima nemirno vest, se še padajočega lista plaši.
(Klub hrvatske opozicij onalne stranke v saboru.) Novo izvoljeni poslanci hrvatske narodne stranke zjedinili so se dne 30. junija t. 1. na posebnem posvetovanju glede skupnega kluba. Sprejeli in potrdili so pravila ter volili predsednikom: baron Bukavina in dr. pl. Bresztyensky, tajnikom dr. Potočnjak, blagajnikom Milan Am-bruš. Sabor se snide prvič dne 29. t. m. a le za kratko dobo, da se izvolijo zastopniki v ogersko zbornico ter se dožene o nekaterih manj važnih točkah.
(Ogerski seljaki) še vedno štrajkajo. Najhujše v komitatih Arad, Hajdu, Torontal i Te-meš. Vlada je poslala na mnoge kraje slovaške in rusinske delavce, vendar se je bati, da bode nastal grozovit tepež mej temi in štrajkujočimi, vsled česar so na vse kraje odredjene vojaške posadke ter pomnoženi orožniki. Zahteve vstav-ljajočih delavcev zdijo se nam vendar malo pretirane, ker zahtevajo popolno oskrbljevanje 9 urno delo ter 4 gld. dnevne plače. Slovaški delavci dobivajo hrano, pol litra žganjice ter 1 gld. 50 kr. na dan. V primeri z našimi delavci je še to obilo.
Ogled po širnem svetu.
(Srbsko.) Pri volitvi v skupščino (zbor) iz voljenih je 188 radikalnih ter 4 opozicijonalni poslanci. Dne 11. t. m. snide se skupščina k izvanredni seji. Bivši kralj Milan, ki bi si zaslužil priimek »Razuzdani", hoče se stalno naseliti na Dunaji, od koder bi imel priliko opazovati vladanje svojega sina ter iz dobičkarije vplivati na vladne odnošaje, ter si hoditi po potrebni drobiž? Listi so raztrosili vest, da se nameruje kralj Aleksander poročiti z šesto hčerjo črnogorskega kneza; vendar pa ni to dosta verjetno, ker bi postal tem načinom svak Karagjor-giča, ki ima eno teh hčera za ženo in je še vedno nevarni tekmec srbske krone, do koje si prisvoja nekakršno prirojeno predpravico.
(Nemški cesar obišče Italijo.) V Italiji je razširjena vest, da pride meseca septembra cesar Viljem obiskat kralja Umberta v Benetke. Ker bi se to zgodilo kmalo po vrnitvi nemškega cesarja iz Petrograda, stavijo v ta poset italijanski krogi važen pomen. Tu se bo videlo, pride li nemški cesar podajat roko v obnovo zveze, ali se pa — poslovit. To je odvisno od spora-zumljenja na ruskem dvoru. Trozveza mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo, ki še sicer sedaj obstoji, postavila si je na videz smoter vzdrževati evropski mir, na videz pa le — v resnici pa le drži za uzdo rusko moč gledč Balkana. Ker pa so sedaj pokazale Avstrija in Nemčija, da se več ali manj v tej točki strinjajo z rusko diplomacijo, razpade ta zveza kot nepotrebna reč, sama ob sebi. Hoče li se pa Italija Franciji približati, vpoštevati bi imela zopet Rusijo, ki je zvesta zaveznica Francoske. Italija je v opravičenih skrbeh, ako jo končno vse ostale države zbok njene nezmožnosti popolnoma prezrejo.
(Angleško.) Še le te dni dokončale so se komaj slavnosti v čast kraljici, ki pa se čuti tako utrujeno, da namerava v pokoj iti ter oddati krono svojemu sinu, valeškemu princu. Ta sinček pa spolni že tudi letos 56 let, tedaj trden dovolj, dvojno krono prevzeti.
(Grško-Turška.) Mir še ni sklenjen, da si vedo listi povedati dan na dan, da le malo manjka do pobotanja. Resnica je, da bi že bil sultan brže pripravljen se z dogovorjenimi pogoji zadovoljiti, ter se marsičemu odpovedati, tako i Tesaliji, sosebno ker mu k temu ruski car svetuje, da se ni bati vsled tega punta domače vojske. Tako se je izrazil Edhempaša, da odloži vrhovno poveljstvo čez turško vojsko, ako se ne potrdijo vpeljane zahteve glede odškodnine, ker se sicer boji, da mu vojaki odrečejo pokorščino. Našim vojakom na Kreti pa se ne godi tako imenitno, kakor poročajo nemški listi, kojih do-
pisuni vidijo le rožnato idealično stran, kedar so morda naši vojaki na »paradi". V rokah imamo pisma nekega odličnega sina Savinjske doline iz Krete, v kojih nam ta nasprotno slika prijetnosti slovenskih vojakov. Po cele tedne se jim je klatiti mej pečinami in skalovjem ter prežati na vstaše, pri tem se jim je hraniti večinoma jedino z konservami. Razun tega vlada sedaj tam neznosna, prava afrikanska vročina. Imajo sicer ložjo obleko — suknjo iz bele pletenine ter pokrivalo iz nekega bičja — a vse malo pomaga. Mornarci imajo dosta boljši, ker so za železnimi oklepi vedno bolj varni. Vrh tega pa še morajo naši vojaki v Sudi jed donašati turški posadki v trdnjavi Kisimo, kojo so grški vstaši od vseh strani obdali Te turške kukavice morajo tedaj Slovenci pitati.
Dopisi.
Iz Žalca. (Izlet v »Pekel".)
Slovenski svet ti si krasan!
Zares nebo te je ljubilo,
Da te tako je obdarilo!
Kako bi te ne ljubil jaz ? 1
Zgornje besede nepozabnega J. Freuensfeld a veljajo pač v polnej meri posebno biseru zelene Štajerske, krasnej Savinjski dolini, ktera hrani pri vsej krasoti tudi do zdaj še malo poznane podzemeljske čudeže. In to je uro hoda od Žalca ležeča podzemeljska jama »Pekel" imenovana. Tukaj-sem priredil se je zadnji četrtek dne 1. julija t. 1. izlet iz Žalca. Zbirali smo se v Go-tovljah pod lipo, od koder smo potem skupno odšli, kolikor se jih ni z vozom odpeljalo. Došlo je pri krasnem vremenu do 40 oseb. Že prihod do votline je jako zanimiv in lahkoten, ker se vije, po travnikih ob senčnem gaju. Vsacega prišleca pa očara romantičen vhod. Ob vznožji hribovja štrli velikanska siva skala mogočno proti nebu, ki je ob straneh lepo z grmovjem obraščena. Spodaj ima kot vrata 2 metra visoko in 3—4 metre široko votlino, iz katere žubori hladen potok vijoč se dalje po zelenej trati.
Kmalu pa ko v votlino stopiš je jama zelo razširjena in tukaj vidiš klet, kjer je nekdanji žalski pivovar g. Žuča pivo shranjeval. V votlini namreč ni nikdar nad 10° R. toplote.
Že v kleti je videti krasne kapnike, ali dalje ko prodiraš, tem krasnejši prizori ti vstajajo pred očmi. Prostori se razširjajo in zopet zožujejo in cepijo v postranske jame. Največjega zanimanja so seveda kapniki, ki v preraznih podobah visijo od stropa in se obešajo po stenah. Tam vidiš orgije, prižnico, zvonove in nebroj raznih podob. Čuditi se je sneženemu hribu, to je do 5 metrov visoka višina, ki je popolnoma s snežno-belim kapnikom valovito pokrita. Od tam ne daleč v postranski jami je ob steni krasno izrezljan do 6 metrov visok steber, ki lepo zvoni če po njem udariš. Pač škoda, da nam ni bilo zadnjič mogoče zaradi prevelike vode dalje iti, kjer je največ in najlepših kapnikov. Bili smo namreč še ne do polovice pota k slapu, kjer voda iz velikega ribjemu žrelu podobnega kapnika do 8 metrov globoko pada, se peni in v tisoče kapljic razškraplja.
Pa da smo vendar do polovice pot mogli se imamo v prvej vrsti zahvaliti prireditelju tega zanimivega izleta, gosp. J. Kaču-Savinskemu in vrlim gotoveljskim fantom, ki so nam s trudom brvi pripravili, da je bil dostop tudi cenjenim gospodičnam in gospem mogoč. Jamo smo razsvetlili z magnezijevo lučjo, ki gori za 600 sveč in se nam je jako dobro obnesla.
Mimogrede bi rad opozoril: Ali bi se ne splačalo, da bi to štajersko Postojno »Slov. planinsko društvo" v svoje varstvo vzelo in za obiskovanje vredilo, kar bi se gotovo hitro povrnilo?! ali pa bi se znabiti znašel kakšen podjetnik kakor je g. Vivod za Hudoluknjo? Da se za to že skoraj kaj stori, je pač že skrajni čas, sicer bodo nepoklicani obiskovalci kmalu vse dostojne kapnike poškodovali.
Iz jame prišedši smo se pred uhodom na zelenej trati prijetno zabavali in se krepčali; glasile so se mile pesmice in nagovori in veselo prepevaje vrnili smo se v večernem hladu domov.
Gotoveljski.
Nova Štifta pri Gornjemgradu. Velika radost mora navdajati vsakega iskrenega rodo-
ljuba, videčega, kako se naš toliko let in tako kruto mučeni narod vzbuja k zavesti, da ima tudi on pravico živeti, da je on in jedino le on in nikdo drugi, gospodar na svojih lastnih tleh. Veselje prešinja vsacega zavednega Slovenca, opazujočega, kako narod, prav čisto prosti ljud, hrepeni po vedno večji omiki, po vsestranskem napredovanji. Narod, kteri ima tako živo hrepenenje po višji naobrazbi, ni narod namenjen hlapčevanju, takemu narodu se ni treba bati pogina v nobenem obziru in če je še tako maloštevilen. Tudi naš mili slovenski narod lahko vže sedaj s ponosom gleda v bodočnost in ako-ravno bi ne bil živa vejica velikanskega slav-janskega drevesa. Kdor le količkaj premotriva nekoliko let sem preporod našega naroda ter njegovo hrepenenje po vsem lepem, blagem in dobrem, ta mora spoznati, da tak narod ne bode zgubljen in pa da tudi ne bode nikakor več podlaga tujčevej peti. V vseh slojevih je zanimanje za vsestranski napredek vsega občudovanja vredno. Da je to res, kažejo nam za naš narod res mnogi časopisi, izdavanje najrazno-vrstnejših knjig, to nam svedočijo vstanavljanja vsakojakih društev. Ni je skoraj količkaj večje vasi in občine, kjer bi ne obstalo jedno ali drugo društvo, povspeševaje v duševnem in gmotnem obziiu narodov vsestranski napredek. Da v tem obziru lepa narodna Savinjska in Zadrečka dolina nikakor ne zaostajete, nego javil bi, napredujete drugim, dokaz nam je zopet pri nas novoustanovljeno »Kmetijsko in bralno društvo". Kdor pozna naše razmere, čudom se mora čuditi, da je bilo kaj takšnega mogoče, zdelo bi se človeku skoraj drzno podjetje. A odločnost, iskrena ljubezen do narodne boljše bodočnosti, neomah-Ijivost in — potrpežljivost, premagajo vse. Komaj je bilo pri nas omenjeno diuštvo vstanovljeno, začelo se je brigati zanj staro in mlado. Da jih nekaj tudi v nasprotnem smislu, tega ni zameriti, med vsako pšenico se najde še kaj ljubke. Vender se mora radostnim srcem javiti, da šteje društvo z ozirom na svoj začetek in število prebivalcev vže lepo število za društvo prav vnetih udov in vedno se jih več oglaša. Dal Bog 1 da bi bili kmalu vsi zjedinjeni pod to zastavo, ker le v prijateljskej zložnosti bode nam omogočeno upirati se vspešno marsikterim zaprekam, naperjenim blagostanju kmečkega stanu. Društveni odbor bode vedno skrbel za primerno poučevanje in tudi za nedolžno pošteno zabavo. Knjig in časopisov imamo vže lepo število naročenih, segajte radi po njih! Znano je, da je Slovenec bistre glave, a da si jo še bolje izbisorimo, treba nam je skrbeti samim, ker kdor si po možnosti sam pomaga, lemu pomore tudi Bog. Pa k reči! Kratek čas po svojej ustavitvi zborovalo je omenjeno društvo vže dne 20. junija t. 1. v lepej, novopostavljenej j soli. Predsednik g. učitelj Ivan Kelc, je lepemu | številu navzočih razpravljal o izvršitvi pregleda zemljarinskega katastra in potem raz|ašnjeval postavo z dne 17. aprila 1896 o povzdigi reje goveje živine, kar je oboje za naš kraj silne važnosti. Navzočniki so prednašatelja z velikim zanimanjem poslušali ter z navdušenostjo soglasno pritrdili njegovim sledečim predlogom: 1. da državni in deželni zbor skrbi za to, da se povzdigne kmetijstvo, osobito živinoreja, v ta namen naj se preskrbi zadostno število plemenskih bikov; 2. da se osnuje kmetijska šola za Spodnji Štajer sč slovensko nemškim učnim jezikom in sicer v celjskem okraji; 3. naj skrbe dotična oblastva, da se pašniki na škofovih planinah preveč z lesom ne obrastejo, kakor to pušča sedajšnje oskrbništvo, ki pa nasprotno terja skoraj vsako leto večo najemnino od pašnikov ; nego naj se to dopušča do postavno določene mere in meje.
Želimo, da bi novo društvo v vsakem ob žiru lepo napredovalo ter povspeševalo telesno in duševno blagostanje tukajšnjih vrlih prebivalcev, ter da bi ta v isti ni prekrasen kraj, postal „zemeljski raj", k čemur pomozi Bog in sreča junaška. Bog in narod!
Iz Brežic. (Velika „nemška" slavnost.) Dne 27. junija t. 1. praznovala je najjužnejša germanska trdnjava na zelenem Štajerju, praznovale so nemške Brežice »sijajno" slavnost, koji ni para od pamtiveka ob bregovih biste Save. Tako ne-
kako je opisovala stara »klepetulja" v Gradcu ta veliki nemškutarski ropot.
Pripravljali so se pa tudi brežki očetje in dedi, možje in mladiči, mamice vdovice, te-tice in stare device na ta znameniti dan že več tednov, ustanovljajoč moške in ženske slavnostne odbore, v katerih so bile zastopane — izvzemši Slovencev — kar cele Brežice moškega, ženskega in srednjega spola, od »Matajca" do »Martina" — nabirajoč potrebnega cvenka pri bogatinih in siromakih, pri uradnikih in dninarjih.
Tu je veljalo pokazati celemu svetu pravo nemško lice našega mesta, kar so dosegli s tem, da so si izposodili v Celji potrebnih zastav nemške barve in nakinčali z njimi svoje stare bajte.
Izposojene »frankfurtarce" razvili so na najvišjih hišnih in javnih prostorih, pod njimi pa obesili tu pa tam kako neznatno avstrijsko banderico, ter pokazali s tem očividno, kdo bi moral biti pri nas gospodar, kdo sluga.
Po teh pripravah in po ošabnem vedenju naših nemškutarčkov, češ, zdaj bomo pokazali, kaj smo mi — soditi je bilo, da privre kar nekaj tisoč prijateljev iz severa, za katere se je bil priredil po nekih jako sitnih težkočah celo posebni vlak.
Mi smo sicer dobro znali, da je ta šunder-kunder le pesek v oči brežkim meščanom, osobito krčmarjem, presenečeni smo pa vendar bili, da niso vse priprave, da niso vsa javna in privatna vabila privabila več gostov, kakor približno 150 do 180, katere je pozdravil v imenu mesta naš župan A. Faleschini, bivši »Triglavan", zagotavljajoč, da je in bode ostalo brežko mesto vedno tako nemško, kakor on sam.
Tucent akademikov iz Gradca, nekaj tur-narčkov iz Ljubljane, največ delavcev in pi-sačev iz Celja, od mestne gospode pa: Ochs, Pommer, Rakuž, Kavčič, Tomič et tutti quanti, to vam je bila armada določena pokazati Brežicam nemško moč in nemško veljavo.
Ta prav čudna smes kričala in tulila je, zabavljala in psovala celo popoldne, pila tako, zvani »Freibier", dokler ga je bilo kaj. jela prav malo, plačala pa baje še manj; tako pripovedujejo naši nemški krčmarji slovenskega pokolenja in njih izjave in prazni — žepi govore čisto matematično resnico.
Svet sodi, da ni bilo to ravnanje nič prav pošteno, a slavnostni odbor je neki težkega srca obljubil poravnati, kar so gosti pozabili — to je pa pošteno.
Navdušenost nemških izletnikov prikipela je do vrhunca v pozni noči na banketu v grajski dvorani, kjer je imel največi brežki Nemec Žnideršič, pardon Schniderschitz svoj prvi deviški govor; na tem banketu je bila zastopana prav dobro tudi »Germanija irredenta" po Pommerju, Rakužu in uzornemu učitelju nemške šole v Sevnici: Tomiču. Ko je pa to revče začelo kriti-kovati vladne naredbe in slovenski gimnazij v Celji, trdeč, da obiskujejo ta učni zavod samo »slovenski beraški pobalini" (windische Bettel-jungen), odvzel mu je uradni vodja g. pl. Vista-rini besedo in napravil konec tej zanimivi veselici.
Beraški pobalini so tedaj ubogi tisti dečki, ki obiskujejo slovenski gimnazij v Celji; kaj pa misli nemška gospoda, kako ime zaslužita neki tista dva nemška izletnika z raztrganimi hlačami, katera sta vsled pijanosti zamudila po sebni vlak in katera sta brez vinarja v žepu zahtevala, da jih pošljejo kar »per šub" iz Brežic v Gradec, ali pa, da njima plačajo vožnjo?
Moralični uspeh te veselice padel je za naše »purgarje" globoko pod ničlo, nas pa veseli le to, da se ni iz brežke okolice te šušrna-rije nikdo drugi udeležil, ko bizeljski občinski tajnik in poštar Knorek.
Želimo v istini odkritosrčno, da bi nemški Brežičani prirejali enake veselice ne vsako stoletje dvakrat, ampak vsako leto saj enkrat.
Iz Beljaka. (Slovenskapesemvnem-škem Beljaku.) Meseca sušca t. 1. je bilo, da so sprožili nekateri medsobojno znani rodoljubni Slovenci v Beljaku, veselo misel, da se želijo redno vsaj enkrat v tednu shajati. Na osnovanje kakršnega koli društva ni bilo misliti, zbok pre-pičlega števila v mestu živečih, svoje narodnosti zavedajočih se Slovencev, nekaj pa tudi v opravičeni slutnji, da bi po razglasu njihovih namer,
politična oblast, ki se toli boji za svoje slovenske podanike, ne posegla vmes ter prepovedala vdeležbo državnim uradnikom — osobito pa našemu starosti — prvoboritelju v Ziljski dolini. Imamo vže „exmplum terribile", kako se v enakih slučajih na Koroškem javni činovniki, predvsem učitelji, potipajo. Zjedinili so se ti malo-brojni, a jekleno-značajni možje, svoje shode krstiti v »Slovensko obmizje beljaških narodnih krogov", brez vsakega pomena in načrta. A sedaj, kje se shajati? Prežalostna istina, da ni v tem mestu, ki nosi vendar zraven nemškega, lepo pristno slovensko ime, niti jedne gostilne — slovenske, bodete menili, — to bi bilo preveč, ne, niti jedne, ki bi hotela Slovence trpeti! Po dolgem iskanju vsprejel nas je neki gostilničar pod streho, ne sicer z radostjo, nego iz krščanskega usmiljenja. Čast temu možaku, ki se ni strašil zbok tega maščevalne jeze svojih someščanov.
Koliko prijetnih uric so v tem času preživeli narodnjaki se svojimi družinami vred pri teh shodih. Število vdeležencev je prekoračilo 20. Nikakor ni prezreti tega pojava v narodnem probujenju beljaških Slovencev. Iz malega raste veliko. Pri teh shodih pogovorijo se najnovejše politične vesti, vršijo se govorice in bratovske napitnice ter vsakojake kratkočasnice. Včasih pa se tudi zakroži koja »naša".
V torek dne 2y. junija počastili so to slov. obmizje narodni pevci iz Loč in okolice. Ker so to čisto priprosti kmetski fantje, nismo se mogli dovolj načuditi njih izvrstnim in dobro izurjenim glasovom. Lepo so pokazali, kaj človek premore, če ima dobro in trdno voljo. Celo nemški zagri-zenci, ktere je privabilo slovensko petje, vstra-jali so dolgo, ter po drugih sobah in po vrtu poslušali vrle pevce in če tudi jih je jezilo, morali so vendar pripoznati, da na Slovenskem dostikrat priprosti ljudje bolje pojo, nego mar-sikteri nemški zbori. Naj bi vrli pevci le hodili po tej poti naprej, in veliko bodo pripomogli, da se Korotanu obdrži in okrepi slov. živelj. Mi pa, ki smo imeli čast zabavati se v njih prijetni družbi, gojimo le še željo, da nas bi prav kmalo zopet počastili z obiskom, ter navduševali nas s slovensko pesnijo. Mi žalimo tem narodnjakom slov. obmizja vspeha in razcvita.
Narodno-gospodarske novice.
Slabo poganjanje trt.
Če imaš stare trte, ali če so tla izsesana, trte slabše poganjajo. Mraz pozimski še bolje pa pomladanski jako škoduje trtam. Toča pobije le v nekaterih krajih, a je po svojih posledicah koj občutna za vinske trte, ako se pozneje ne naredi dosti listja.
Če je toča pobila ali mraz trte poškodoval, trte slabše poganjajo. Posledica temu je pa, da vsled tega lubje poka na starem lesu in kolencih. Konec temu je, da kolenci propadejo in naposled vsa trta.
Nadalje je moča škodljiva vinski trti. Moča nastaja, če je preveč dežja, ali pa če se ne more voda odtočiti zaradi nepremočijivih spodnjih plastij v nižavah ali ne dovolj strmih rebrih, in se vsled tega voda vzdiguje v zgornje plasti. Korenine stoje v vodi in ne morejo vsprejemati redilnih snovij. Posledica temu je pa, da začne trti žolteti listje in naposled propade.
Glavni povod slabe rasti je pa ta, da se novi vinogradi napak zasajajo, da se izbero napačne trte za nasajanje in se zlasti ne gleda od
kod izvirajo.
Če zasajamo nov vinograd, moramo gledati na to, da so tla zopet dobila za preživljenje trte prepotrebne redilne snovi. Stara skušnja nas uči, da trte slabo rastejo in se ne razvijajo, ako jih sadimo v kraje, kjer smo ravnokar potrebili stari vinograd, ker je shiral.
Trta takoj prva leta dobro ne raste, kjer je bil poprej vinograd več let. Naj trte v novem vinogradu tudi zrasto, pred časom poginejo. Nadalje je pa važno, kakšne trte zasajamo, kajti dobre in slabe lastnosti se pri trtah podedujejo.
Od tega, kako ravnamo z vinogradom prvo leto, je odvisno, kako bode dalje uspeval. Obrezovanje mladih trt, kadar imajo preveč roditi, je le tedaj brez škode, ako morejo brez oslab-
ljenja mladik preživeti svoj sad. Če prezgodaj mlado trto obrežemo imamo trajno malo pridelka. Večkrat nas k temu zapelja močno poganjanje lesa mladih trt. Dve ali tri letne trte večkrat močno poganjajo les; dočim njih korenine zaostajajo. Pri obrezavanju novega vinograda paziti je, da bode število očes v pravem razmerju s trto, ker so lesne mladike slabe, če se jih preveč posuši.
Tudi listna dela so velicega pomena za rast in rodovitnost trt. Kakor imamo namen voditi sokove z obrezovanjem, ravno tako morajo v tem smislu vplivati tudi na listna dela. Če pravočasno opravimo to delo, ne varujemo samo trte, da po nepotrebnem ne zgubljajo sokov, temveč pripomoremo, da dobi lepo listje in grozdje, ter les lepo poganja. Če se ta dela prepozno opravijo, se posebno pozna pri slabih trtah v gorkejših legah. Mladike in grozdje so drobni. Čim pozneje se delo izvede, tem več listja se mora vzeti s trte. To pa trti škoduje ne le tisto, temveč tudi prihodnje leto.
Slaba lesna rast trt je kriva, da se tako razširjajo nekatere trtne bolezni. Tudi se ni čuditi, če se oslabljene trte manje ustavljajo boleznim. Dobro rodi in dolgo se obdrži jedino trta, ki ima krepek les in dobro razvite korenine.
(Če konji malo jedo,) nasipaj jim ovsa po
pesti. Tako jih prisiliš, da več snedo. Dajati pa jim moraš vselej najpoprej ovsa potem sena naposled pa vode.
(Če prašiči pitanci) ne marajo jesti, in vsled tega zgubljajo na teži, daj jim slednji dan dve pesti osoljenega ovsa. Ovsa deni vselej za dva dni v jeden lonec in glej, da na vsako plast ovsa pride tenka plast soli. Posoda pa ne sme biti polna ovsa, ker se oves napne.
(Previdnost pri nakupovanju semen) Ča seme kupujemo, je treba, da pazimo, da je pristno, čisto in kaljivo. Ni vse jedno če kupimo štajersko ali pa slabšo ameriško deteljo. Kako je sitno, če je primešano dosti predenice, vidimo zlasti pri predenici. Ta plevel uniči včasih celo njivo detelje ali lanic. Vedeti je treba tudi, če je seme kaljivo. Dobe se žitna, deteljna in zlasti travna semena, kateri niti toliko ne skali, da bi se setev izplačala. Zato naj ss zahteva od trgovca poroštvo za pristnost, čistost in kalji-vost. Seme naj se potem pošlje preiskati kakemu kmetijskemu poskuševališču in se potem plača le toliko semena, kolikor je dobrega.
(Češnjeva veja s 68 češnjami) Na lanski obrtni razstavi v Parizu je bila zaztavljena češnjeva vejica, na kateri je 68 češenj. Vejico so dali v formalinsko raztopljino in jo izročili berolinski kmetijski šoli.
(Aramoux) je trta, ki daje največ grozdja. | Posebno je razširjena v južni Franciji, kjer daje v dobrih letih po 500 hektolitrov vina na hektaru. ; Obrezovati se mora na kratko m so zanj le gofke lege, ker počasi zori. Vino te trte je lahko in slabo. Če se z drugim grozdjem pomeša, daje slabša namizna vina. Sam pa ni skoro za dru zega, da se pokuha v konjak.
pristanišča mej evropejskimi mesti. Mesto bi se seveda vsled tega visoko popelo v trgovinskem in obrtnem smislu. Ker je okoli mesta dokaj puščobnega sveta, ki prav malo koristi, dalo se bo i to tudi gotovo izvesti.
(Mohamedanski dobrovoljci iz Bosne in Hercegovine v turški vojni.) Pri mohamedan-skih stanovnikih v Bosni in Hercegovini opaža se lahko, kako kažejo nekako mržnjo do naše vlade, kojo imenujejo splošno: „švabsko" ter si natihoma želijo pod prejšnjo turško. Seveda jih ne vodi zdravo razmišljevanje, temveč preradi slušajo tajne podpihovalce. Nebrojno teh nezadovoljnih mozlimov oglasilo se je radovoljno k turški vojni ter so se borili v Grški. Samo iz mesta Mostara odišlo jih je nad sto mož. Mamiti so se dali, da, ako premaga sultan Grke, prekorači srbsko mejo ter si vzame zopet nazaj Bosnc-Hercegovino, koje dežele je po njih nazorih sultan našemu cesarju le posodil. Mej tem, ko so se možaki borili za Turke, popevale so doma v mestih žene: Sultan care sabljo paše — Ej ti vlaše (pravoverni) vračaj što je naše.
Književnost.
(Skladba.) Naš skladatelj dr. Benjamin Ipavic vglasbil je Nikolajevo pesem: „Da sem jaz tičica, kam bi zletela". . .
(Slovanske knjižnice) 62.-63. zvezek je izišel ter prinaša prav zanimivo povest „Marica", katero je spisal Ljuba Bab:č, ter prav poljudno prevel Vinič.
Koledar.
Petek (9.) Vigilij, škof, m. — Sobota (10.) Felicita in sedem sinov. — Nedelja (11.) 5. pobinkoštna. — Pondelj. (12.) Mohor in Fortunat, mm. — Torek (13.) Anaklet, papež. — Sreda (14.) Bonaventura, škof. — Četrtek (15.) Razdelitev, ap.; Henrik. — Ščip dne 14. ob 5. uri 50 minut zjutraj.
Sejmi.
Dne 12. julija v Oplotnici, na Planini, v Šoštanju in Rogatcu. Dne 13. julija v Ločah. Dne 15. v Arvežu, na Bregu pri Ptuju (za svinje), v Dobovi in Zdolah. Dne 16. julija v Dobjem,
Loterijske številke.
Trst 3. julija 1897 : Line „
43, 20, 6, 78, 18 30, 22, 32. 13, 9
Razne stvari.
(Nova oprava za sodnike in odvetnike)
Z novem civiJnopravdnem redom, kateri stopi 1. januvarija 1898 v veljavo, dobodo tudi sodniki in odvetniki zagovorniki novo opravo, kakršna je že sedaj vpeljana na Angležkem, Francoskem m drugod. Imeli bodo črne talarje ter baret (podobno inašnikovim talarjem in kapi). Mej obravnavo bodo razkriti, kadar pa se sodba razglasi, deli bodo baret na glavo. Gotovo bo ta obred imel nekaj svečanostnega, kar se je do sedaj povsem pogrešalo.
(Za vojaške podčastnike.) Po najnovejših vojaških listih, zboljša se v kratkem času službena nagrada podčastnikom, kateri nad postavno dobo prostovoljno služijo. S;daj ima enak nad rednik (stražmester) 17, vodja 14, desetnik pa le 9'50 gld. Zvišalo se jim bo tako, da dobodo prvi 20, drugi 16, zadnji pa 12 gld., ali pa dob; vsak po dosluženih treh oziroma pri mornarici štirih letih, za vsako dosiuženo leto primerno nagrado. Vsekakor se stanje podčastnikov toli zboljša, da se bo število prostovoljcev pomnožilo.
(Velikanski vodotok) V Budapešti name rujejo napeljati okoli mesta vodotok, po katerem bodo plovile največje ladije. Ponašajo se že naprej, da bode imelo mesto največja in najboljša
(Za ponesrečene tržaške okoličane) so darovali: Mati ja Bobnar, posestnik in župan 30 kr., Anton Kolenc v Celji 1 gld., Schellander I. v_Qelji 50 kr., Anton To-polak v Celji 50 kr, F. Pečnik v Celji 50 kr., Kardinar 50 kr., A. Kosem v Celji 1 gld., J. Kmecl 50 kr., — Srčno zahvalo izrekamo vsem darovalcem v imenu ponesrečenih. Bog plati tisočkrat! Prosimo še za nadaljne darove.
Bratje Sokoli!
Pozivamo Vas, da f.e redno in točno vdeležujete vaj v korakanji in prostih vaj za nastop ob priliki bla goslovljenja zastave dne 8. avgusta t. 1. Vaje se vrše vsak
torek in četrtek ob 8. uri zvečer
v telovadnici.
Kdor si želi naročiti sokolsko obleko, naj se oglasi pri odboru.
Na zdar!	Odbor.
lajava-
V zadni številki „Domovine" opisana je bila v kratkih potezah nemška slavnost dne 27. .junija t. 1. pod naglavjem: „Nemška komedija v Brežicah" z nekaterimi — nepaiiamentaričnimi izrazi.
Na prvi hip se vidi, da se ne morejo dotične vrstice nikakor smatrati za dopis iz Brežic, ampak le za splošno Bog ve kje skovano kritiko nemške slavnosti.
Ker pa pripisujejo izvestni brežki krogi to „ko-medijo" po znanem receptu: calumniare audocter sem-per aliquid baeret" nam na rovaš, izjavimo na tem mestu slovesno in častno besedo, da nismo z dotično pisavo v nobeni zvezi in da se nikakor ne strinjamo s temi in sličnimi v političnih borbah nedopustnimi izrazi. —
Vse tiste osebe, ki so raztrosile po Brežicah ne-osnovano vest, da izvira gori navedena kritika iz naših peres ali pa da se je objavila z našim sodelovanjem, smastramo pa za navadne obrekovalce.
To je v tej zadevi naša prva in zadnja beseda.
Šetinc 1. r. Agrež 1. r. Mešiček 1. r. Cižek 1. r.
ZAHVALA.
Podpisanec izreka preč. g. duhovnikom, uči-teljstvu, cenjenim pevcem za Itrasno petje, vsem sorodnikom in drugim, ki so moji nepozabljivi rajni soprogi
Neži Pirš, roj. Višek,
skazali danes zadnjo čast, ali meni izrazili pismeno in brzojavno svoje sožalje, najtoplejšo zahvalo. Mozirje, dne 6. julija 1897.
Josip 3?irš_
Vabilo.
Da se zamore prej ko mogoče izvoliti osnovalni odbor „Podpornega društva organistov za 1 a-vantinsko škofijo", si usoja udano podpisani naznaniti vlč. gg. duhovnikom, organistom in vsem prijateljem cerkvene glasbe, da se bode vršilo posvetovalno zborovanje dne 20. julija t. 1. v Celji z nastopnim dnevnim redom: a) Ob 10. uri sv. maša v mestni župnijski cerkvi, b) zborovanje v „Narodnem domu"; 1.) Pozdrav sklicatelja, 2.) prečitanje pravil. Tu je omeniti, da se bodo pravila samo prečitala in kolikor mogoče popravila, da bode imel osnovalni odbor pozneje glede taistih lažjo stališče. 3.) Volitev osnovalnega odbora in 4.) Posameznosti. — Želeti je, da se zborovanja udeleže tudi naši vrli sosedje! — Sv. Cecilija naša zaščitnica naj nam izprosi božjega blagoslova, da se začeto delo v korist in blagor cerkvene glasbe tudi zamore srečno nadaljevati.
Silvester Šentjurc,
minor. organist v Ptuju sklicatelj.
Zalivala.
Županstvo občine Sv. Jurja ob Ščavnici si usoja prisrčno zahvalo izreči visoko rojenemu gospodu pl. Zupančiču c. kr. okrajnemu glavarju v Ljutomeru in vis. č. g. Ivan Kunce mnogozasluženemu župniku tukaj za zdatno podporo v živilih, ktero sta nam omenjena blagodušno pridobila in katera se je po hudi toči v pre-tečenem letu poškodovanim posestnikom vasi Brezje in deloma Blagus podelila.
Kari Kreft
župan.
| Krojaško strokovno -m % i: m- ucilišce y Ljubljani %
A*	naznanja, da pričnejo zopet
■	t.	redni tečaji
j	in sicer za moške	li^
■	T	dne 16. julija; za ženske pa dne 1. avgusta t.	^jl S^	1. v novi hiši, Gospodske ulice št. 7. — Na-	^ ^S	tančneja pojasnila pošlje na zahtevanje	m^.
gf	M Kune, 3S
(148) 3—1	vodja učilišča.
irmrum^
»v »V »v »V * V
Profesor v Mariboru
s
A
T
I
sprejme dva dijaka v stanovanje. (149) 3-1 Več pove upravništvo „Domovine".
*
P* %
M
Iščem	^
4 s©licitat'©rj a
ki mora biti popolnoma vešč „malega", zlasti ^ zemljeknjižnega koncepta v slovenskem in nemškem jeziku.
Mesečna plača s početka 70 gld., slučaj ^^ usposobljenosti po preteku 5 mesecev pa 80 gld.
Ponudbe z referencami, zlasti z natan-^ čnim izkazom dosedanjega službovanja, naj se mi pismeno podajo nemudoma, vsaj pa tekom meseca julija t. 1.
V ponudbi naj se navede dan, do katerega je ponuditelj v stanu službo nastopiti.
(146) 2-1	Dr. Ivan Šusteršič, %
odvetnik v Ljubljani	^
tPŽkih
prodaj ioMahek pa-	j*
±__££_ rizar, na pol	fgjjr
pokrit koleselj, dve kočiji in trije	tfg konji. — Več pove G. Saveršnik,
Št. Peter v Sav. dolini. (150) 1—1	fr
JMMMMlS
Lepo posestvo " *
obstoječe iz hiše, novo gospodarsko poslopje, 2 orala zemlje, nov mlado zasajen sadovnjak, ki leži med Celjem in Vojnikom, je radi starosti lastnika po ceni na prodaj. — Več pove lastnik J. Videmšek, Arclin št. 11, p. Vojnik (Štajersko).	(151) 1
m m st
j^aznanilo in priporočilo.
Naznanjam si. p. n. občinstvu, čast. duhovščini, grajščakom, uradni-mkom, učiteljem itd., itd, da sem z dnem 6. julija t. 1. odprl
iS
trgovino s pohištvom
in
tapetniško obrt
m
M
v Celji v ,,Narodnem domu".
Prodajal bodem pohištvo po fabriški ceni in garantujem za solidno in trajno blago. Delal bodem vsa tapetniška dela fino, ceno in trpežno. Zagotavljam vedno dobro in hitro postrežbo in se priporočam v obilna naročila.	(142) 10—2 Ki V Celji, 1. julija 1897.
Miroslav Zor,
tapetar.
£ s
Na prodaj je pekovska hiša y Celji,
Poprej Deutschmann-Kammerer-jeva pekovska hiša v Celji, v Graški ulici št. 19, pri kateri se že od nekdaj pekovska obrt izvršuje z najboljšim vspehom, se prostovoljno proda.
Kupovalne ponudbe vsprejemlje gospod notar Detiček v Celji, pri katerem se izvejo tudi natančni pogoji (143) 3—2
5
Učenec
krepke postave, v starosti 15 do 16 let, doma iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme takoj v dobro prodajalnico z mešanim blagom na deželi, even-tuelno v popolno preskrbovanje. Ponudbe se prosijo na „Učenec", Posterestante Radna pri Sevnici. (129) 5—4
20 polovnjakov
dobrega pristnega štajarskega rudečega in belega vina po 12 in 14 kr. liter se takoj proda. Odda se najn aij 56 litrov. — Proda se tudi več polovnjakov pristnega tepkovca po 8 kr. in nekaj polovnjakov štajerske starine po 25 kr. liter.
Ponudbe pod 500 poste restante Sevnica, Šta-jersko.	(116) 10_7
^	(141) 3—2	.	_
IfriiiiiMMftl1! ttAAAiAAAAAAAiAAAAAiA^ vvvvvvvVVVvvvvVVVv
s primerno oliko za
tapetarsko obrt	J
vešč slovenskega in nem-	^P
škega jezika, se sprejme	jB
takoj. Kje, pove uprav-	^^ ništvo „Domovine".
i Praunseis
okrožni in praktični zdravnik v Celji
ordinuje za zobobolne vsaki dan od 9.—11. ure dopoludne in od 2.—5. ure
popoludne v Celji
IRing-strasse št_ 9.
Plombira se zlatom, srebrom ir\ emailon\ po amerikansken\ sistemu brez vsakil\ bolečin lrv garantuje za najpopolnejšo izvršitev. (1Q) 24—3

Za mlinarje.
Tri metre dolg mlinski valjar (Mehlcillinder) z vijačem (polžem), predpone iz železa, kotna kolesa, vložbe in podpornice, vse železno s kovinsko vlogo. Valjar je trdnega dela, malo rabljen ter se da razložiti. Ravno tako je še drug, 2 metra dolg valjar (Mehlcillinder) vsled razpustitve obrta takoj prodati pri
Anton Winter-ju (144) 1 mlinarju pri sv. Petru v Sav. dolini pri Celju.

Xdo pije


Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
„THE GRESHAM"
zavarovalna družba za življenje
v Londonu. Filijala za Avstrijsko:
Dunaj, I., Giselastrasse 1.,
v družbeni hiši.
Filijala za Ogersko:
Budimpešta, Franca-Joiefa trg 5 in 6, v družbeni hiši.
Aktiva družbe dne 31. dec, 1895	k. 147,562.080 — Letni zavarovalni dohodki z obrestmi do 31. decembra 1895 .	„ 27,120.589-Izplačanja za zavarovanje, za rente in odkupe i. dr. odkar posluje družba (1848) . . . .	„ 321,644.530 -Med letom 1895 je bilo od družbe izdanih 8761 polic v znesku .	„ 82,267.300-
Prospekti in cene, po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni obrazci dobe se brezplačno pri generalni agenturi v Ljubljani Tržaška cesta 3 pri GVIDONU ZESCHKO-tu.
(236) 12—
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne far-macevtičnih preparatov
A. Thierry-ja y Pregradi
pri Rogatec-Slatini. /
Preskušen in potrjen ^d zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najpristneje, naj-reelneje in najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučr.e bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenej o tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Ponarejalce in posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko do vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. (12) 20—3
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
■Ik V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razum-na, delavna in zanesljiva oseba kot
J« zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega pod-jetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante.	(137) 26—2

IVAN REBEK
umetni in stavbeni ključar
"v Celji
Poljske ulice 14, (Feldgasse) v lastni hiši.
. Priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela pri stavbah hiš in drugih poslopjih, osobito za cerkvena dela, katera se najlepši krasijo z lepim in umetnim ključavničarskim delom, kakor n. pr. kovane mreže za okna, različne okove za vrata, kovane predaltarske, nagrobne in vrtne ograje, različne svetilnike Izdelujem železne vrata vseh slogov, različna štedilna ognjišča, katera imam tudi v zalogi.
Napeljujem vodovode in strelovode, hišne telegrafe in telefone. Prevzamem tudi vsa železna konstrukcijska dela bodi si: strehe, stopnice, cvetličnjake itd. itd.
—— Vse po najnižjUi cenah.. —-— (40) 21 PV* Načrti in proračuni brezplačno. — Za dobro delo jamčim. ■
K

H*

r Vse stroje za poljedelstvo
"Vnovič znižane cene I
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice
proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sidje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične (vodovodne) preše.
Slamoreznice
jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah.
Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju II|2 Praterstrasse 49.
MV Zastopniki se iščejo. — Pred ponarejanjem se je treba varovati. *