Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60-—, polletno Din 30-—, mesečno Din 5-—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70-—, polletno Din 35-— in mesečno Din 6—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto II.
V	Ljubljani, dne 21. junija 1930.
štev. 25.
Posledice povišanja carin v Ameriki.
napad odbijemo n
pne 16. f. m. je predsednik Združenih bržav Amerike podpisal novo carinsko Jdrifo, ki zelo obremenjuje vse uvozno *^a9o, tako da je uvoz agrarnih produktov in v isti meri ludi vsak uvoz Industrijskih predmetov v Ameriko od katerekoli države onemogočen. Amerika je tedaj tudi zaprla svoje carin-s^e meje v dobi, ko ves svet stremi za ^a ublažitev carinske vojne, ki je že davno prekoračila skrajne meje dovodnega orožja v svrho zaščite gospodarstva posameznih držav in tako tudi lz9ubila značaj obrambne gospodarske v«ine.
Značilno je dejstvo, da so se takoj Pa sklepu konference za carinsko predle odločile vse države s slabotno ra*vitim poljedeljstvom uvesti visoke Uvo/ne carine na agrarne produkte, ne Slede na to, je li taka carinska zaščita . 'j korist ostalim masam lastnih držav-Jdnov ali ne. Še bolj značilen pa je po-*fv, da so se s carinsko zaščito obdale po veliki večini one države, ki lrUajo aktivno trgovinsko bilanco.
Za našo državo pa je še posebnega P°uiena slučaj, ki ni samo slučaj, da Povišale carino v prvi vrsti one države, s katerimi smo mi že itak pasivni1 v naši zunanji trgovini. In ta povi-sanja se nanašajo predvsem na glavne Predmete našega izvoza. Tako sta se P- Pr. za naše poljske pridelke Avstri-|Q in Čehoslovaška takorekoč popolno-P^d zaprli, dočim refleklirata še vedno nd naš trg kot najboljšega odjemalca 2d svoje industrijske proizvode.
V	interesu našega gospodarstva je.
da se branimo in enakim orožjem!
V	tej poostreni gospodarski vojni bi nas moralo voditi trgovsko načelo, da odpremo pota proizvodom onih držav, s katerimi je naša zunanja irgovina aktivna, in na račun zaščite Iaslne industrije poiščemo konpenzacijo za agrarne produkte na predmetih uvoza iz držav, ki so zaprle pot našemu — predvsem agrarnemu izvoznemu blagu. Iz povišanih dohodkov carine naj bi se ustanovil fond za izvozne premije za predmete našega izvoza, da se na ta način paralizira učinek povišanih carinskih tarif od strani naših odjemalcev.
Že itak slaba gospodarska konjuktura pri nas se mora vsled novih carin še poslabšati, mesto da bi njena pot vodila k izboljšanju.
Ko se je konečno tudi Amerika odločila povišati svoje carinske tarife, je završalo po vsem svetu, ker skoraj ni države v Evropi, ki bi ne bila uvažala gotovega blaga v Ameriko. Proteste proti carinskemu povišanju so vložile skoraj vse evropske države, od katerih je vsled svojega že tako pičlega izvoza posebno prizadeta Italija. Pa tudi države južnoameriške polute so protestirale v najosirejšem tonu.
Izven dvoma je, da bodo vse prizadete države ukrenile po brezuspešnem protestu potrebne korake, da se zaščitijo tudi one pred ameriškimi izvoznimi proizvodi.
Namen, ki ga je zasledovala pri znižanju carin ameriška vlada je izražen v težnji za izboljšanjem lastnega go-
spodarsiva in industrije in v zvezi s tem za omejitev brezposelnosti ter sanacijo gospodarske konjukture.
Da ta namen ni dosegel in tudi ne bo dosegel zaželjenega uspeha, priča nov borzni polom v New-yorku, ki je nastal takoj po podpisu te carinske novele. Današnja panika ni nič manjša od pravkar preboljene in kaže celo postati borzna katastrofa še občutnejša od zadnje, ker znašajo po strokovnih cenitvah že izgube prvega dneva panike nad 200 milijard dinarjev.
Industrijci prodajajo papirje za slepo ceno, zavedajoč se, da postane v naj' krajšem času produkcija izvoznih predmetov vsled carinskih represalij uvoznih držav nemogoča, kar gotovo ne bo niti omejilo brezposelnosti, niti ne izboljšalo gospodarske konjukture.
Tudi ameriška gospodarska javnost sama se ne strinja z novimi carinskimi tarifami ter jih cbsoja kot usodno po-greško, storjeno na škodo ameriškega gospodarstva.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Podatki za prodano blago izkazujejo, da smo v januarju prodali za 422 tisoč Din različnega blaga. Ker je v tem znesku zapopaden tudi prejemek vkalkuliranih 10% dobička nad lastno ceno, odpade na prodano blago le 90% izkupila, tedaj Din 379.800, dočim je razlika 10% v znesku Din 42.200 naš dobiček.
Lastna vrednost zaloge blaga je tedaj za ta presežek višja in predstavlja lastno vrednost 270.200 Din, ne pa kot izkazuje bruto bilanca (Din 228.000).
Račun denarnih zavodov izkazuje v bruto bilanci pasivno postavko Din 285.200 brez priračunanih obresti za mesec januar, ker se — kot omenjeno — obresti priračunavajo šele polletno Dalje izkazuje ta postavka samo naš dolg pri denarnih zvodih, dočim imamo tudi nekaj dobroimetja, ki ga pri denarnih zavodih lahko izvlečemo iz posameznih računov. Recimo, da predstavlja naše dobroimetje pri denarnih zavodih v tem slučaju Din 100.000, naši dolgovi pa Din 385.200, vsled česar je izkazan samo pasivni saldo v znesku Din 285.200. Za naše naložbe prejemamo od denarnih zavodov po 6% letno, za dolgove pa plačamo po 8%, tedaj letna napetost 2%.
Da izračunamo približno tudi račun obresti, moramo upoštevati kot aktivno postavko (naš dobiček) obresti, ki jih imamo prejeti v januarju od denarnih zavodov; nasprotno pa predstavljajo jnuarske obresti za naše dolgove pa-
sivno postavko (tedaj izgubo).
Aktivne obresti od naloženega denarja (Din 100.000) po 6% znašajo letno Din 6000, za januar (en mesec) jih delimo z 12; torej znašajo aktivni obresti (v bruto bilanci neupoštevani dobiček) v januarju znesek Din 500’—.
Pasivne obresti od izposojil (Din 385.200) po 8% pa znašajo letno Din 30.816 —. Da dobimo obresti, odpadajoče na januar, delimo to vsoto z 13 in dobimo na ta način pasivno postavko v znesku Din 2568 (v bruto bilanci neupošteia izguba).
Na premičnem inventarju znaša 10% odpis letno Din 1.388’88 (glej str. 310)-
V	januarju smo nakupili še za 6000 Din novega inventarja, ki tudi zapade letnemu 10% odpisu, vsled česar se letni odpis premičnega inventarja pomno ži za nadaljnjih Din 600 in znaša skupaj Din 1.988 88. Na januar odpade od tega odpisa ena dvanajstina, teda) Din 165-74, za katero vsoto je bilančna vrednost premičnega inventarja manjša koncem januarja in predstavlja obenem v bruto bilanci neupoštevano iz gubo.
Pri nepremičnem inventarju odpisujemo letno 2% od nabavne vrednosti Cenitev nepremičnin po otvoritveni bilanci znaša 140.000, januarski dokup Din 60.000, ledaj vrednost Din 200.000 v bruto bilanci in znaša letni 2% odpis Din 4.000, vsled česar odpade n3 lanuar pasivna postavka ene dvanajstine tega zneska, torej Din 333-33, kar
Predstavila v bruto bilanci neupoštevano izgubo.
Ako se stanje vrednostnih papirjev rned poslovno dobo izpremeni vsled narastle ali padle kurzne vrednosti, )e Povišanje vrednosti dobiček, znižanje Pa izguba na račun bruto bilance. V našem slučaju se kurzna vrednost tekom januarja ni izpremenila.
Aktiva bruto bilance za januar se ysled teh neupoštevanih dobičkov zvišajo še za sledeče postavke:
kosmati dobiček pri prodanem blagu	Din	42.200	—
obresti naložb pri den. zavcttih	,,	500’	—
skupaj za	Din	42.700 -
Prištevši v bruto bilanci		
izkazana aktiva	,,	786.000 -
ledaj skupna aktiva	Din	828.700 - »
Pasiva pa se nasprotno povečajo š<:		
za sledeče postavke:		
tarja		
obresti izposojil	Din	2.568 -
odpis premičnega inven-		
tarja		1.988-88
odpis nepremičnega in-		
ventarja		33333
skupaj za	Din	4.890-21
k temu v bruto bilanci		
izkazana pasiva	)>	802.000'-
ledaj skupna pasiva	Din	806.89021
Tako izpopolnjena bruto bilanca po-kazuje Din 828.700 dobroimetja in Din 806.890-21 dolgov in izkazuje v janu arju dobiček v znesku Din 21.809 79.
Na ta način lahko na podlagi tega knjigovodstva z malo mujo kontrolira -mo naše premoženjsko stanje med letom ter ob pravilnem vodstvu dose • žemo skoraj točne podatke uspetia, ne da bi morali premetati zalogo blaga ter si prirejati izpiske in sezname iz Posameznih knjig in računov.
LETNA POSLOVNA BILANCA.
Koncem vsakega poslovnega leta ^Ponekod tudi polletno) sestavimo natančen pregled premoženja na podlagi giavne knjige in inventur v posameznih računih.
V	svrho lažjega razumevanja, naj sledi še en seznam prometnih podatkov iz prima-noie za mesece do konc i decembra v poslovnem letu, ki so do aatno k seznamu za mesec januar v enajstih sledečih mesecih izkazovan skupno sledeče vsote, katere smo po opisanem načinu mesečno književali na posamezne račune v glavni knjigi:
(Združeni seznam mesečnih knjižb [prometa] v prima noti od 1. II. do SINU. 1930.)
Debet:	Kredit:
(Prejemki) (Izdatki) II. 44.500 —
1,420.000'— 1,385.000-— 1,850.000-— 1,530.000-—
940.000-— 1,080.000-—
Blagajniško stanje 1. Račun upnikov Račun blaga Račun dolžnikov Račun denarnih zavodov Račun nepremičnega inventarja Račun premičnega inventarja Račun blagovnih stroškov Račun režije Račun vrednostnih .papirjev Račun blagajne: gotovina 31. XII. 30
960.000-— 1,000.000--
20.000-
1.300-
15.000-—
20.500'— 138.000-—
32.000-— 29.300-—
5,235.800'— 5,235.800--
Te podatke prometa za dobo od prvega februarja do zadnjega decembra smo že med letom po opisanem načinu knjižili na podlagi vsakomesečnega seznama iz prima-note na posamezne račune v glavni knjigi, in sicer smo pri računu blagajne prenašali skupne vsote kreditnega in skupne vsote debetnega stolpca po odračunanju vsakomesečnega začetnega in končnega blagajniškega stanja v istoimenski stol pec glavne knjige. Skupni (v enajsti: zaporednih prenosih iz seznamov v pri-ma-noti) knjiženi podatki, brez prenosa podatkov za januar, ki smo ga že knjižili na podlagi seznama za januar (str. 226, 340 in 354) znašajo tedaj 5,191.300 Din prejemkov (debetni) in 5,206.500 Din izdatkov (kreditni stolpec).
Pri vseh drugih računih pa smo se
držali pri knjiženju vsakomesečnih vsot iz seznama, na str. 340 in 354 opisane ga predpisa, da smo posamezne vsole prenašali iz prima-noie na odgovarjajoče račune obratne: debetne vsote seznamov v kreditni in kreditne v debetni stolpec glavne knjige.
Predbitančno postopanje.
Ko smo v prima-noti zaključili seznam za zadnji mesee poslovnega leta, pustimo v knjigi še nekaj strani praznih za knjiženje predbilančnih podatkov, ki bodo tvorili seznam zase, ter šele po nekaj praznih straneh prenesemo na prvo mesto v debetni stolpec zaključno stanje blagajne, katerega tudi knjižene bilančne postavke ne smejo izpremeniti, in nadaljujemo, počen-ši zopet s tek. številko 1. tekoče kniiž-be za novo poslovno leto.
Najnujnejše in neodložljivo delo v predbilančnem postopanju je: inventi ranje blagovnih zalog, kar moramo pričeti takoj po zaključku leta. (Opis sledi.
Gotovi podatki pa nam koncem poslovnega leta še manjkajo, vsled česar niso knjižbe izvedene, dokler si teh podatkov ne pribavimo. Običajno nam koncem leta manjkajo sledeči podatki
obresti naših dolgov upnikom, obresti naših terjatev dolžnikom, kreditne in debetne obresti naših računov z denarnimi zavodi, uravnanje dubijoznih terjatev in dol gov in včasih še drugi podatki, ki vsled zaključnega poslovnega leta iz preminjajo naš premoženjski račun.
Še predno preidemo k zaključevanju posameznih računov v salda-konlni knjigi, moramo izračunati obresti za posamezne upnike in dolžnike ter za -nje obremeniti na posameznem računu dolžnike, odobriti pa nasprotno na posameznih računih naše upnike.
t\njiženje teh obremenitev in dooro pisov v prima-noto se lahko izvrši na dvojen način: 1. sumarično za vse zaključene račune dolžnikov in zopei za vse zaključene račune upnikov, kar .z-vedemo na la način, da ob zaključevanju posameznih računov dolžnikov v salda-kontni knjigi zbiramo na posebnem seznamu vse vrste obresti, za ka-
tere smo posamezne račune pred zaključkom obremenili v debetnem stolpcu sadla-kontne knjige, na drugem posebnem seznamu pa zbiramo vsoie obresti posameznih upnikov, za katere smo jih ob zaključevanju računov v salda-kontni knjigi priznali. Knjižbo te premoženjske spremenbe v prima-noto izvedemo po končanem zaključeva nju računov dolžnikov na ta način, da med prejemki vpišemo postavko: »za račun pripisanih obresti« iznak »R« = režija), ako računa obresti ne voaimo kot poseben račun v glavni knjigi in so obresti samo deL računa režije; si cer opremimo knjižbo z drugo odgovarjajočo značko posebnega raguna m knjižimo skupno vsoto obresti, za katere smo obremenili ob zaključevanju naše dolžnike v debetni stolpev prima-note. V sledeči vrsti pa med izdatki obremenimo račun dolžnikov za protivrednost v kreditnem stolpcu.
Nasprotna je knjižba dobropisa obresti k računu upnikov, katerim vpišemo skupno vsoto pripisanih obresti pod značko »R« v stolpec izdatkov prima-note in za protivrednost med prejemki priznamo račun upnikov.
S	tem je izvršena knjižba obresti (ka-pitaliziranje) računa upnikov in dolž nikov.
Drugi način, ki pa je manj praktičen, je ta, da ob zaključevanju posameznih računov v salda-kontni knjigi knjižimo vsako posamezno postavko v prima-noto imenoma, ter tako izvedemo tudi v prima-noti posamezne obremenitve poedinih dolžnikov za obresti na ta način, da za označbo naslova dolžnika pod značko »O« (dolžnik-od-jemalec) med izdatki obremenimo in za protivrednost priznamo račun obresti (»R« — režije) med prejemki. Venda1" je prej opisani način sumarične obre menitve praktičnejši, manj zamuden in preglednejši.
Po tem, drugem načinii moramo na enak način za pripisane obresti priznati poimensko naše upnike pod znač ko »U* med prejemki in za protivrednost obremenili račun obresti (»R«) med izdatki.
(Nadaljevanje sledi.)
Ponudba.
Polovica naše trgovine trpi na tem, da za svoje blago ne najde odjemalca, 'saj ne pravočasno. Posledice so navadno te, da blago vsled preležanosti izgubi na vrednosti, ali pa vsled vedno naraščajočih ponudb vseh zaostankar-jev. Le redko ima tako zakašnjenje navidezno dobro stran in navidezno boljšo ceno. Raziika na ceni pa navadno tudi v teh slučajih ne krije izgube na obrestih onega denarja, ki je daljšo dobo ležal mrtev v neprodanem blagu. K temu pa se pridruži vedno še riziko, ki ga ima trgovec s tem, da leži blago ves ta čas na njegovo lastno odgovornost za slučaj požara ali drugih elementarnih nezgod, tatvine itd.
>Bi že prodal, pa ni kupca.
Ponudite!
»Saj sem ponudil; pa ne rabi.<
Še vedno je trdno vkoreninjena stara navada, da zlasti podeželski trgovci ponudijo svoje blago v nakup eni sami tvrdki, ali celo enemu samemu posredovalcu, od katerega so takorekoč popolnoma odvisni. Ta napaka je lastna zlasti trgovcem z deželnimi pridelki, s kožami, pa tudi naša mala in srednja lesna in vinska trgovina boleha na njej, da ne govorimo o obrtnikih, ki svoje izdelke v domači industriji izdelujejo za trg.
Blago treba ponuditi in ponujati takoj, ko imate priložnost za prodajo, ne glede tudi na to, ali imate to blago že fiksno nakupljeno in spravljeno v svojem skladišču. Previden trgovec, ki se bavi z nakupovanjem manjših količin v svojem okolišu, da jih potem oddaja v večji množini, se vedno lahko v domačem delokrogu primerno zavaruje za sigurnost nakupa in tudi pri nezavarovanih količinah približno do-žene, s kako množino bo lahko razpolagal v gotovem času.
A ko ima nakupe kolikor toliko gotove, mora ponuditi blago na več strani obenem in ne čakati, da napravi drugo ponudbo šele potem, ko je dobil na prvo negativen odgovor. Seveda se mora še v prejšnjem času za odjemalce in njihove naslove ter njihovo premoženj-
sko stanje, pa tudi za1 njihov značaj zanimati in izkoristiti vsako priliko, da pomnoži svoj adresni in inicrmativni materijal.
Kadar je značaj trgovine tak, da se oddaja vrši v manjših količinah, je potrebno organizirati prodajo potom potujočih zastopnikov. Ker največkrat ne gre, da bi trgovec, ki v svojem okolišu ne more najti dovolj odjemalcev, sam pa navadno tudi ne utegne potovati, kar bi se mu navadno tudi ne izplačalo, lastnega potnika pa vsled prevelikih režijskih stroškov ne more vzdrževati, se mora v takem slučaju obrniti na poklicne trgovske potnike, ki proti primerni proviziji od prodanega blaga navadno radi prevzamejo še njegovo blago v prodajo. Tudi je stalno potujočim agentom trg dobro znan in navadno uspeh ne izostane. Če pa ste oddaU v prodajo blago že enemu zastopniku za gotovo okoliš, zahteva kulantnost, da za isti okoliš ne izročate še drugemu, ker s tem ubijete veselje do dela enemu in drugemu. Izjeme so dovoljene le v medsebojnem sporazumu.
Uspešno sredstvo za prodajo je tudi oglašanje v časopisju. Vendar morate tudi pri tem znati pravilno izbirati in oglašati le v onem časopisju, o katerem Vam je znano, da prihaja v roke interesentov za vaše blago. Tako se n. pr. najbolj izplača oglas v strokovnem časopisu one trgovske, obrtne, gospodarske ali socijalne panoge, v kateri imate največ odjemalcev. Za insercijo v dnevnih časopisih pa pride najuspešnejše v poštev vedno oni list, ki ima največ naročnikov, tedaj tudi največ čitataljev. Pri stalni inserciji v dnevnem časopisju pa mora trgovec zopet paziti na to, da se ne zameri na levo ali na desno, ker zastopa dnevno časopisje navadno le del odjemalcev vsled svojega političnega značaja, kar v trgovini nikakor ne sme priti do izražanja.
Še bolj komplicirana je ponudba v inozemstvo za blago, ki ga v državi ne morete prodati. V tem slučaju se za večino izvoznih produktov obrnite na odgovarjajočo blagovno borzo, ali pa na
zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, ki vam da radevolje pojasnila in naslove, s katerimi razpolaga, brezplačno. Vendar lahko rečemo, da skoraj ni izvoznega predmeta pri nas, za katerega bi inozemski kupci ne imeli v državi stalnega zastopnika, zlasti, ako gre za nakupe od strani več trgovcev, dasiravno se navadno potoni takih prodaj ne dosežejo tako visoke cene kot pri direktni prodaji inozemskemu kupcu. Pripomniti pa je, da so take predaje cesto vezane še z drugimi riziki in sitnostmi, če nimamo stalnih, starih zvez, o katerih solidnosti smo popolnoma poučeni. Konečno pa je izvoz na veliko po veliki večini nekak privilegij veletrgovine, ki razpolaga z zadostnim kapitalom in drugimi potrebnimi sredstvi.
Za manjšo in srednjo trgovino prihaja izvoz v poštev le pri lesu, deželnih pridelkih, sadju in deloma tudi pri vinu in živinoreji ter perutninarstvu.
Konečno pa poznamo še prodaje oziroma nabave blaga potom ofertalnih ponudb, zlasti za državne nabave in nabave raznih drugih gospodarskih in trgovskih korporacij. Te nabave so vedno vezane z gotovimi pogoji, o katerih se moramo, predno ponudimo blago, tečno poučiti; sicer smo napravili ponudbo zastonj.
iPoleg tega, da ponudimo blago navadno premalo interesentom, se greši največ pri stavljeni ceni. Ne zahtevajte za ponujeno blago nikdar nemogočih cen; to zagreši navadno le začetnik, ki računa s trgovsko naivnostjo, a je kc-nečno njegova ponudba samo predmet posmeha. Cene naj bodo zmerne ter naj odgovarjajo cenam izvoznega trga, ki jih najdete za večino blaga v našem listu. Dovoljeno pa je zvišati ceno primerno v slučaju ugodnejših plačilnih pogojev.
Pismene ponudbe so z ozirom na obveznost dvojne: obvezne in brezobvezne za ponudnika. Obvezne ponudbe so za gotovo dobo od datuma ponudbe za ponudnika obvezne, kolikor je to v ponudbi zapopadeno in so bile že mnogokrat predmet sodnih sporov, ako je kupec ponudbo akceptiral, ponudnik pa je med tem blago predal drugam, vsled česar je kupec seveda upravičen do odškodnine. Obvezne ponudbe pa imajo to dobro stran, da jih vsled njihove resnosti in obveznosti kupec tudi resno upošteva in navadno poišče drugega odjemalca, ako on sam nima potrebe, oziroma mu dajo možnost prodati obvezno ponujeno blago naprej z manjšim dobičkom.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
»Slavija«, jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani.
ki je prva slovanska zavarovalnica sploh, obenem najstarejša in ima poslovne zveze z inozemstvom izključno le z največjim slovanskim zavarovalnim zavodom, to je »Vzajemno zavarovalno banko Slavijo« v Pragi, po kateri je prevzela leta 1922 vse njene prejšnje posle v naši državi, je imela dne 12. junija 1930 svoj VII. redni občni zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1929. izkazujejo napram prejšnjemu letu vsestranski napredek zavoda.
Skupna premija leta 1929. znaša 26 milijonov 500.000, medtem ko je znašala prejšnje leto 23,550.000 Din. Rezerve so narasle na 36,180.000 dinarjev od 30,209.000 dinarjev prejšnjega leta. Na
škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco, je izplačala banka Slavija« med svoje zavarovance vsega skupaj 10,035,171 dinarjev. Glavnica njenih živ-1 jenskih zavarovanj je koncem leta 1929. narasla na 195,005.700. Kljub temu ugodnemu rezultatu je izkazala na dobičku le 39.709 Din, da je amortizirala adaptacijske in deloma akvizične stroške življenskega oddelka.
Slavija« vrši življenska zavarovanja, zavarovanja proti požaru, vlomu, razbitju stekla, toči, jamstvena, transportna in nezgodna zavarovanja ter ima svoje podružnice v Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Sarajevu, Novem Sadu in Splitu.
Prodaja blaga s premijami.
Mnoge tvrdke so se v reklamne svr-le doslej posluževale pri prodaji svojih Predmetov raznih nagrad za kupce, bodisi, da so jim nudile tako nagrado Pf1 odjemu gotove množine, ali pa je }1lo tako darilo za kupca priloženo gotovini komadom, tudi zbirke različnih jier*j, slik, številk itd. so upravičevale <llPce do določenih nagrad.
& novim zakonom o pobijanju nelojalne konkurence pa je ta način prodaje s Premijami prepovedan ter sinejo tr-§°vci tako blago prodajati le še do 11. ■Novembra t. 1., in sicer samo tisto bla-§°i ki je bilo naročeno pred 11. majem j- !•> ko je stopil zakon o pobijanju ne- j °jalne konkurence v veljavo. Po 11. no-'embru pa je prodaja takih komadov sPloh prepovedana, na kar trgovce opo-Zai'janio.
Slovenski obrtniki v Beogradu.
Dne 15. t. m. je pričel zborovati v Heogradu kongres obrtnikov, na kate-le,n je tudi naša banovina izdatno zastopana.
Pod vodstvom tajnika Zbornice TOI J® deputacija naših obrtnikov posetila bilančnega ministra, pri katerem je za-Prosila, naj bi se pri odmeri davkov obrtnikom upošteval primeren neobdavčeni eksistenčni mini mu m.
^ato je pri obisku Državne obrtne >anke želela, naj Obrtna banka zniža obrestno mero posojilom, ker so sedanje obresti previsoke, da bi se jih za-uiogli obrtniki s pridom posluževati.
Pferačunski prebitek pretečenega leta.
-Nasproti proračunanim vsotam izkažejo prejeti državni dohodki iz taks in ^'ošarin za pretečeno proračunsko leto sledeče vsote v milijonih dinarjev:
.Preračunano:	Prejeto:
takse	1200	1280-5
trošarine	903	927'9
N’a vplačanih taksah se je v pretegnem letu prejelo 80‘5 milijona dinar-levi na trošarinah pa 24-9 milijona dinarjev več nego je bilo predvideno s Proračunom, kar daje skupni prebitek v znesku 105-4 milijona dinarjev.
Gospodarske beležke.
Angleška zavarovalnica Rojal Exchange
Assnrance.
Občni zbor se je vršii dne 30. aprila v Londonu ter je uprava poročala o uspehu lanskega leta, ki je bil zopet zelo ugoden. Zavod uživa popolno zaupanje občinstva po vsem svetli. Premoženje je naraslo na 21,845.155/16/1 funtov šterl., torej v dinarjih že preko
6	milijard. Tako lep uspeh društva je posledica neomajne kulance, s katero vedno postopa ta korporacija, ki obstoja že 210 let.
Letošnja žetev.
Mednarodni poljedelski urad v Rimu, ki abira poročila o stanju nasadov, je izdal poročilo, iz katerega je razvidno, da se je letošnja posejana ploskev neznatno pomnožila, vendar pa se pričakuje pri žitu manjši pridelek kot lani.
Po dosedanjih podatkih se pričakuje sledeči pridelek v milijonih m ©terskih stotov (v primerjavo pridelek lanske žetve):
	1929/30	1928/29
pšenica	1117	1269
rž	457	437
ječmen	403	382
oves	709	733
koruza	991	947
Precej manjši	pridelek	se pričakuje
pri pšenici in pri ovsu, dočim izkazujejo		
druge žitne vrste majhen		napredek.
Avtomobilska cesta Beograd—Zagreb.
Načrt za zgradbo asfaltirane ceste iz Beograda v Zagreb je te dni v gradbenem ministrstvu dovršen in znašajo proračunjeni stroški gradnje 200 milijonov dinarjev. Krediti za začetna dela so že dovoljeni. Graditev je določena v dveh letih. Nova cesta ne bo imela samo velikega prometnega pomena, marveč bo poleg tega vsled zaposlitve velikega števila delavcev ugodno vplivala na splošni gospodarski in socijalni položaj.
it, zadružne statistike.
Statistika izkazuje, da je v naši državi 4547 različnih zadrug, od katerih je 2666 zadrug osnovanih na neomejenem, 1881 pa na omejenem jamstvu svojih članov.
Po posameznih vrstah se delijo te zadruge na: 2476 kreditnih zadrug, 918 nabavljalnih, 132 konsumnih, 146 mlekarskih, 43 živinorejskih, 13 pašniskih, 37 strojarskih, 29 kletarskih, 36 ribar-skih, 23 oljarskih, 44 tehničnih, 51 gradbenih, 00 zdravstvenih, 323 poljedelskih, 66 obrtnih in 151 raznih drugih zadrug, ki so včlanjene v 31 raznih zadružnih zvezah.
Najstarejša zadružna zveza v državi je v Celju, ki je bila ustanovljena leta 1883, 'najmočnejša pa je zveza srbskih poljedelskih zadrug v Beogradu, v kateri je združenih 1977 zadrug.
Nove civilnopravdne takse.
»Službene Novinec z dne 16. t. in. j prinašajo nove taksne pristojbine v ci-vilnopravdnem postopku, po katerih je med drugim določena za vpise v trgovinski in zadružni register taksa 20 dinarjev za vsako polo, Din 100'— za vpis trgovine. Din 50-— za vpis obrti, za vpis delniških družb pa je do glavnice Din 100.000— določena taksa Din 500-—, do Din 500.000-— glavnice Din lOGO-—, do 1 milijona glavnice Din 1500'—, a nad 5 milijonov glavnice Din 4000’—.
Takse se plačujejo v kolekih ter sme le pri večjih zneskih finančni minister dovoliti plačilo v gotovini.
Statistika industrije v Sloveniji.
Zadnja statistična poročila Zveze in-dustrijeev v Ljubljani izkazuje skupno 241 industrijskih podjetij. Po strokah so podjetja razdeljena na: 49 lesnih industrij, 14 industrij lesnih izdelkov, 37 gradbenih in kamenih, 13 rudarskih, 25 strojnih in kovinarskih, 18 plinarn, električnih in vodovodnih podjetij, 28 kemičnih, 15 papirnih in tiskarskih, 7 usnjarskih, 18 predilnic in tkalnic, 4 klobuČarske, 7 paromlinov, 14 tovarn za živila in 12 raznih.
Državna podpora našim paro plovnim družbam.
Dodatno k našemu poročilu v zadnji številki o otvoritvi rednih paro-plovnih linij s Španijo in Južno Ameriko pripomnimo, da se je država v pogodbi obvezala subvencionirati Oceanijo z letnimi 6 milijoni, Jugosl > venskega Llovda pa z 8-5 milijoni dinarjev.
Banovinske doklade k neposrednim davkom.
Doklade na neposredne davke so v posameznih banovinah različno določene in sicer se plačuje v Dravski h* Vardarski banovini po 40%, v Vrbaski banovini po 30%, v Savski, Drinskii Zetski in Primorski banovini po 20%> v Moravski 18% in najnižje v Dunavski banovini, kjer so doklade določene samo na 15%.
Otvoritev meje v Prekmurju.
S petnajstim junijem je olajšan obmejnemu prebivalstvu v Prekmurju prehod v Madžarsko in so uvedene posebne legitimacije za tridnevno bivanje v sosednji državi. Olajšani prehod meje bo poživil trgovinske stike med sosedi.
Prisilna založba vrednostnih papirjev, prodanih na obroke.
V	smislu našega članka v 22. številki, stran 340 je odredila Dravska finančna direkcija, da morajo družbe in druga trgovska podjetja, ki se bavijo s prodajo srečk in vrednostnih papirjev na obroke in nimajo več delniške glavnice kot 10 milijonov dinarjev, založiti vse, p° 22. maju t. I. prodane papirje na obroke pri Narodni banki, Državni hipotekarni banki, Poštni hranilnici, oziroma pri njenih podružnicah.
Za pospešitev carinskih zvez z K um linijo.
Šef našega zavoda za pospešvanje zunanje trgovne se nudi te dni v Rumu-niji, kjer konferira s predstavniki ru-munskih gospodarskih kriogov va pospešitev in ojačanje trgovskih vezi med obema državama.
^ovi bankovci po 1000 dinarjev.
Prvi bankovci v naSi novi državni tiskarni so že dotiskam. So to novčanice ‘Po 1000 dinarjev, serija 2C09, ki bodo stavljene 1. julija v promet.
Vsled padca cen bakra na svetovnih tržiščih, ki je v zadnjem času padel za 2^—30 % in zaradi prenapolnjenih zalog Sfozi nevarnost, da ustavita obratovanje v naši državi svinčena rudnika v Mežici in v Trepči, poteg tega pa bakreni rudnik v Boru, o katerem smo že Poročali, da je izplačal delničarjem 300 dividendo, kar pač ne znači, da da bi ne mogel iti s cenami navzdol in obratovati naprej, ne da bi odpustil mase delavcev.
Za izvoz v Španijo naj se obrnejo naši izvozniki na Španski konzulat v Splitu, kamor naj po možnosti tudi pošljejo vzorce, da jim konzulat preskrbi direkten stik. Istotako naj se obrnejo za Pojasnila na isti konzulat oni trgovci,
žele iz Španije kaj uvoziti.
I udi Francija kupuje angleško zlato.
Po nakupih zlata od strani Nemčije je nakupila sedaj tudi Francija za 230.739 funtšterlingov zlata v Angliji. Angleška državna banka je znižala čistino zlata od 995 na 916 6 %, da s tem Prepreči nadaljni izvoz zlata, ki je pričel postajati nevaren za angleško zlato tržišče.
■So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘!
Po šlrm
Podražitev tobaka v Italiji.
Poleg povišanja raznih taks je pričela Italija cene vsem monopolskim predmetom, tako je sedaj zvišala cene tobaku in tobačnim izdelkom za 20 do 25 odstotkov.
Monopol na vžigalice v Nemčiji.
Tudi Nemčija je uvedla monopol na vžigalice in ga .pddala švedskemu tru-stu proti posojilu.
Konkurzi.
Dragar Bogomir, trgovec, Velenje. Prvi zbor upnikov 24. junija, ugotovitveni narok 22. julija pri okrajnem sodišču v Šoštanju.
Traun Pavla, trgovka v Mariboru, Aleksandrova cesta 19. Prvi zbor upnikov 24. junija, oglasitveni rok do 26. julija, ugotovitveni narok 4. avgusta pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Odprave konkurzov.
Zapuščina Leskovar Franc in Leskovar Milka posestnica na Pragerskem. Konkurz odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Klemenčič Josipina, Rečica. Konkurz odpravljen, ker ni kritja za stroške.
Trtnik Franc, trgovec v Gozdu pri Kranjski gori. Konkurz odpravljen, ker ni kritja za stroške.
Poravnave.
Dcbnik Ivan, trgovec in posestnik, v Bistrici pri Rušah. Rok za prijavo terjatev do 21. julija, narok za sklepanje poravnave 26. julija pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Bulc Anton, posesinik, mesar in gostilničar, Mokronog (v konkurzu) je predlagal uvedbo prisilne poravnave in se vrši narok za sklepanje o poravnavi 27. junija pri okrajnem sodišču v Mokronogu.
Likvidacija.
Konjerejska zadruga, Sv. Lenart v
Slov. Goricah je prišla v likvidacijo Upniki naj javijo svoje terjatve v zakonitem roku. <
n svetu.
Zakon proti tihotapstvu v Kumuniji.
Vsled množečih se slučajev tihotapstva je riinninska vlada odobrila zelo strog zakonski načrt za pobijanje tihotapstva, ki predvideva kazen od 3 mesecev do 3 let za posestnike (lastnike) blaga tihotapskega izvora, če tudi jim ni mogoče dokazati, da so bili pri tihotapstvu soudeleženi. Obsodbe izreka odslej sodišče, dočini so spadale do sedaj v kompetenco carinskih oblasti.
Youngove obligacije.
Glede emisijskega kurza Youngovih obveznic je dosežen sporazum ter se bodo papirji emitirali po 90% nominalne vrednosti z obrestovanjem po 5y2% in amortizacijsko dobo 35 let.
Višina prve emisije je določena na 300 milijonov dolarjev, od katerih so na račun reparacij razdeli med posamezne države 200 milijonov, in sicer dobi po dosedanjih poročilih Francija 132-2, Anglija 50, Italija 13*1, Japonska 2-1 milijona ter Portugalska 750.000 dolarjev.
Jugoslavija dobi po tem ključu 1 milijon 872.000 dolarjev ali 105 milijonov dinarjev.
Avtomobilska cesta Calais — Carigrad.
Na mednarodnem kongresu zveze turističnih organizacij je bil sprejet — že davno projektirani načrt za zgradbo avtomobilske ceste, ki bi vodila iz Galaisa v Franciji preko Švice, Avstrije, Jugoslavije in Bolgarske v Carigrad. Predsedstvo kongresa je dobilo nalog, stopiti z vsemi interesi rani mi državami v pogajanja, da se dosžejo lažji prehodni predpisi za avtomobiliste. Ker bo cesta morala na vsak način voditi preko Slovenije, bi bila za naš tujski premet velika pridobitev.
Izvoz namiznega grozdja iz Bolgarije.
Ker se vino vedno težje plasira na svetovnih tržiščih je bolgarska vlada z uspehom pričela propagirati izvoz namiznega grozdja. Uvedla je posebne vas gone in dala navodila za sortiranje in pakiranje. Uspeli se kaže v naraščajočem izvozu, ki je izkazoval leta 1926 155 ton, leta 1927 530 ton, leta 1928 953 ton in lansko leto dosegel že 2.1C6 ton.
Tudi naši vinarski krizi bi bilo na ta način lahko pomagano.
«Ford» v Antverpnu.
V	Antverpnu so Fordove tovarne vzele v najem prostor 21.000 kvadratnih metrov za dobo 30 let. Na tem prostoru zgradijo montažno tovarno za sestavljanje avtomobilov in strojev, katerih deli se bodo še vedno izdelovali v Ameriki in od tam uvažali.
Revizija avstrijsko - madjarske trgovinske pogodbe.
Dne 14. t. m. je bila konečno podpisana dodatna pogodba k trgovinskemu dogovoru med Avstrijo in Madžarsko, ki jo je Avstrija vsled uvdbe novih ag-rarno-zaščitnih carin Madžarski odpovedala.
Med drugimi ugodnostmi za Avstrijo je morala Madžarska pristati tudi na zvišanje carin na žito od 2 na 4 zlat krone, za moko na 6 zlatih kron in obenem pristati na znižanje dosedanjega kontingenta za uvoz žita na 65%. Poleg tega je pristala Madžarska na najnižjo težo carine prostih prašičev na 130 kg, med tem ko je znašala dosedanja najnižja teža 110 kg.
Madžarsko poljedelstvo je z novimi carinami mnogo izgubilo.
Poljedelska kriza na Madžarskem.
Položaj kmetov na Madžarskem je vedno obupnejši in kaže vsled zaščitnih agrarnih carin v Avstriji, Čeho-slovaški in drugih državah postati uprav katastrofalen.
Kako velika je beda Madžarskih kmetov, dokazuje govor poslanca dr. Wolfa v madžarskem parlamentu, ki je sporočil, da je v manjšem mestu prišla k načelniku deputacija kmetov s prošnjo, naj jim dovoli pleniti po trgovinah ...
Monopol za žito v Avstriji.
Poleg zvišanih carin namerava vlada še posebej omejiti konsum lujega žita s tem, da uvede monopol na žito. iz zborovanja avstrijske blagovne borze pa je bila poslana h kancelarju posebna deputacija kmetijskih strokovnjakov, s prošnjo, naj se žita ne monopolizira, ker bi to imelo za kmetijstvo usodne posledice.
Grčija bojkotira francosko blago.
V	znak protesta proti francoskim povišanim carinam na vino so sklenile trgovinske organizacije v Solunu bojkotirati francosko blago.
Poljska znižala diskont.
Poljska državna banka j znižala diskontno mero od 7 na 6X>%.
Vraščanje brezposelnosti v Nemč.,i in Angliji.
Koncem maja izkazujejo podatki za Nemčijo 2,637.000 brezposelnih (1 rnili-l°n 290 tisoč več kot pred enim letom).
V	Angliji pa je bilo koncem maja ‘>775.100 brezposelnih (skoraj 700.000 Vec kol pred enim letom).
Motvoz Grosuplje.
Polom velikega italijanskega založništva
Založniško podjetje kardinala Ferari-ja v Milanu ž delniško glavnico 40 milijonov lir je padlo v konkurz in znaša deficit okoli 25 milijonov lir.
Trgovinska bilanca Nemčije v mesecu maju se je izdatno zboljšala ter ]e zaključila mesečno zunanjo trgovino z 266 milijoni zlatih mark prebitka.
Borzna poročila.
DENARSTVO.
Gibanje valute v tekočem tednu.
Uradni tečaj Presti tečaj Din	Din
274-80	275-—
56'5o	56-54
8-—	7	98
7-90	7-89
—•41	—-41
1-68	1-68
o-22	2-22
—■78	—-73
22-77	22-77
2-97	2	97
56-25	56-25
9	90	9-89
13-52	13-50
6-34	6	35
—•3360	—-33
10 959	10	96
691	6-84
247-—	247-—
10-959	10	96
—•27	—-27
21-65	21-65
15-13	15-13
15-17	15-17
15-13	15-13
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Državni papirji: Vojna škoda promt-no 434 — 435, 1% Blairovo posojilo 8575 do 86, 8% Blairovo posojilo 97 — do 97-50, inveslicijsko posojilo, 87 50 do 83 agrarne obveznice 54 50, tobačne srečke 45 — ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 8487 do 8525, 4% bosanske agrarne obveznice 54-50 do 55—.
Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 900—907, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 130, Ruše 270 do 280, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8280—8400, Trboveljska pre mogokopna 432 do 438, Union 196 do 197, Kranjska industrijska družba 288.
Tako državni kot privatni papirji ne-izpremenjeni.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
a*igleški funt unierikanski dolar
avstrijski šiling
belga
bolgarski lev češkoslovaška krona francoski frank grška drahma bol. gdd i nar italijanska lira kanadski dolar madžarski peugo nemška marka Poljski zlet rumunski lej švicarski frank spanska peseta turška lira zlata •dati frank turški pijaster argentinski pezos danska krona Švedska krčna norveška krona
Neizpremenjeno.
Tržna poročila.
Znižanje cen jekla v Nemčiji.
Začetkom tega meseca je nemška zve-za sirovo jeklo znižala cene povprečno Za 4 marke, in sicer /a srednjo .pločevino 111 valjano žico za 5, za polfafcrikate pa /;i 3-5 marke. Pričakuje se tudi padec cen premoga.
Cene za valjano žico so znižane tudi v Angliji za 2 in pol šilinga.
(Jene kovin.
Na svetovni kovinski 'borzi v Londonu je za posamezne kovine potozaj siectec
(cene v funtsterlingih):
Svinec, ki je počet kom tedna no tiral 17-15 in za junij 18, je do kenca tedna naraste! ter notiral 18-1-3 za junij, 18-2-6 za julij in 18'3'9 za august.
Cink je nasprotno še vedno v nazado- : vanju ter je koncem tedna noti ral 16-15 : za junij, 17 za julij ter 17'5 za avgust.
Baker je zaradi slabega povprašvanja zopet popustil ter notira standard baker 52%5 do 52’10, dočim se je elektrolitni baker še obdržal na starih cenah.
Kositer je istotako še vedno v nazadovanju. Obstoji sicer upanje, da se popravi, vendar sedanje cene tega ne kažejo.
Antimon tudi pada v ceni in ni upanja na podražitev.
Ronofin-pasia najboljše očisti vse predmete!
Tržišče z vinom v Vojvodini.
V	Vršcu je kupčija z vinom slaba ter se plačuje lanski pridelek — belo vino
9-5—dO stopinj po Din 2—‘2• -10, 10-5—11‘0 stopinj pa po Din 2oO—3-50, letnik 1928
8-5—9-5 stopinj po Din 1-70—2-—, 10 do 10‘5 stopinj pa po Din 2— 2x9. Rdeč® vino • 10—10*5 stopinj stane Din 1 '80 d° 2'50, 11—12 stcpinj pa Din 4—5"—. Kvalitetna vina (Greatzer, Riesling i. t. d-imajo ceno Din 4—5-— za liter.
Enak položaj je v Beli cerkvi, kjer se plačuje za vina 8—9 stopinj po Din l';>9 do 1*40, od 10—11 stopinj pa po Din 2-25—2-50.
Stanje vinogradov je prav dobro.
Lesni trg.
Ponudba prodaje lesa.
Jesenov in javorjev rezan les (1 vagon), suho biago, cena Din 900 za m3, fko meja.
10 vagonov orehovega okroglega lesa
od 35 cm naprej, la in Ila, po 1200 Din za m3, fko naklad, postaja.
Rezana orehovina (ca. 100 m3), 35, 40, 45. 50, 60, 70, 80 in 100 mm, Ta in Ila. cena 1800 Din za m3, fco Postojna.
Ponudbe nasloviti na Ljudevit Vernik, lesna trgovina, Moškanjei.
Dobave.
1980 komadov zabojev nabavi 2. julija Glavno skladišče za sanitetni ma-terijal v Zemunu. Pogoji pri Zbornici T. O. I.
120 m3 lesa nabavi do 24. 1. m. Gra 1-beni oddelek železniške direkcije v Ljubljani.
250 m3 jamskega lesa nabavi 23. t. m. uprava državnega rudnika v Velenju. Pogoji pri Zbornici T. O. L
Cene lesa v Italiji.
Na lesnem trgu v Milanu se notirajo sledeče cen v lirah: trami uso Trieste 200—£20, deske la 20 mm 470 do 530, deske Ila 325—350, lila 260—280, morali la in 1 la 310—320, bukove deske naravno obrobljene 360—380, bukove deske parjene iz Slavonije la 580—620,
hrastove deske ital. provenijence 480 do 550, slavonske la 800—900, orehove deske 900—1500. kostanjeve 350—400, slavonski jesen 750—950, javorjeve deske 550—650. lipa 400—500.
Uvoz lesa v Švico.
V	mesecu maju so bile uvožene v Švico sledeče množine lesa v tonah: iz Avstrije 2-477, iz Amerike 799, iz Poljske 711, iz Nemčije 334, iz Ceho-slovaške 154, iz Rumunije 115, iz Jugo-s!avije78, iz Francije 53, in iz Rusije 16-Veliki uvoz iz Rumunije, Poljske, Pa tudi Avstrije in Čehoslovaške priča, da se naši izvozniki za lesni trg v Švici premalo zanimajo.
5000 m3 lesa za Din 1800 —.
Na javni dražbi zarubljenega inventarja gozdne industrijske družbe >Ikar< v Seti kovu — Bosna dne 6. t. m. je bilo prodano 5000 m3 rezanega lesa za Din 1800-—, poleg tega pa 16 kilometrov žične železnice z vagoueti vred za Din
7.000-— in velika lokomobiJa za 6500 dinarjev. Tako nizka cena je bla dosežena, ker leži vse prodano blago globoko v gozdu, odkjer ni nobenih izvoznih poti in so kupca samo izvozni stroški za lokom obilo več stali kot je vredna nova lokom olbila.
Ljubljanska lesne borza.
Piornet se kljub pričakovanju še veno ni razživel,kakor bi bilo pričako-z ozirom na sezono. Sklepi so običajni.
Povpraševanje se je nekoliko razži-velo Jer se j§£e s]ecieče blago:
4	500 m* jamskega lesa mesečno in smrekov, jelov, mecesnov taborov, oK l-1'1 M.lcra popolnoma zdrav, raven, g etjen in suh. Debeline od 10 cm na tanj-dtk' ,^oncu naprej do največ 24 cm srednje e&eljne, dolžina pa cd 3 do 7 inetrnv.
po možnosti dolenjske provenijeure. ■ mrekove jelkove deske III. dolenjskega možnosti paralelne ca. 1GCO do 2<>00 ut>ienih melrov. m vagon »smezaolec v debelini 78X180 « ni> sledeče dolžine: 3'50, 4-—, 5'—, 5-50, p~~> dobavilo bi se 7 m3 od vsake dolžine.
e|ia naj se glasi franko vagon meja Pogojna tranzit.
d ,v.ln3 moralov (smreka) debeline 10X12 olzine 7 50 nv. 3 m3 moralov (smreka) de-, pline 10X12, dolžine 3-85 m; 3 m3 mora-°v (smreka) debeline 10X12, dolž. 3’25 m; m3 letev (smreka) debeline 4X6, dolž. 3 90 «?, 4 m; 11 m3 letev (smreka) debeline -^6, dolž. 375 do 4 ni. — Cena franko agon meja Postojna. Dobava v 10—15 dneh P° pogodbi.
, 1 vagon moralov ca. 1000 komadov 68X68, m dolžine s dopolnitvijo 28X58 umi, ve-ailo po 4 kcniade skupaj. Cena franko vagon meja 1-cstojna.
Rezan hrast na	živ rob:	kom.	No	40,	dekline 40 mm, dolžine 1-C5, od	30	cm	na-
l.rej; kom. No 40, debeline 40 nun, dolžile 120, od 30 cm naprej; kom. No 50, ‘‘SbelLne 50 mm,	dolžine	1 ■ 35,	od	30	cm
Naprej; kom. No 30, debeline 60 mm, doline 160, od 30 cm naprej; kom. No 10, debeline 70 mm,	dolžine	190,	od	35	cin
Naprej; kom. No 20, debeline 70 mm, dol-*uie 190, cd 20 cm naprej; kom. No 4, debeline 70 mm, dolžine 2-70, cd 20 cm napi-gj; blago merkantilno, zdravo, brez Snilih grč. Cena franko vagon Sušak pristanite
Hrastovi morali na živ rob: 10 m3 I.:
5	in* merkantilne; dolžina od 2-30 do 3-— cd 10 do 10 cm; 60% od 8X15 cm; 40% od 8X8 — 8X11 cm z nekaj komadi cd 4X8 — 5X8 cm. Kar se tiče I. (in sicer 10 m3) mera biti blago popolnoma brez vsakega defekta in brez srca. Merkantilna roba pa ne sme imeti gnilih grč in brez srca v sredini. Cene naj se glasijo franko vagon Sušak pristanišče. —
Prvovrsten lipov rezan les: 15 m3, 180 mm od 35 cm naprej; 15 m*, 80. 1:0, 120 mm (večina 80 mm) od 25 cm naprej. — Cena naj se glasi franko vagon Boli. Bisirba za suho blago. Dobava v 3 mesecih po naročilu.
Rezana jelovimi v fiksnih širinah: 9 m* cd 16 nun debeline, 20 cm širine, 4 ni dolžine; 10 m3 cd 20 mm debelin;, 22 cm širine, 4 m dolžine; 80 m3 od 25 mm debeline, 22 cm širine, 4 m dolžine; 7 m3 od 32 min debeline, 22 cm širine, 4 m dolžine. Cena franko vagon Sušak pristanišče z navedbo dobavnega roka. Kvaliteta menie. —
1 vagon bukovih in hrastovih odpadkov (vezano v butare), dolžina 50- ali 55 cm. blago suho. — Cena franko vagon meja Postojna.
ICO do 150 m3 niadrijerov, od I. do IV. vrste, tcinbante, monte, v sledečih dimenzijah: dolžina 4 m, širina 19 cm in debelina 76 mm. — Cena franko vagon meja Djevdjelija.
Večja množina hruškovih plohov, cd 50 mm-debeline naprej. — Cena naj se stavi franko vagon Sušak pristanišče.
Hrastove podnice, dolžine 2 95, 2-98 m, debeline 41, 43 mm, od 19 do 28 eni širine, le robe bi se rabijo ca. 30 do 50 ni3. — Cena naj se navede franko vagon nakladalna postaja. — Dobava bi se vršilii okrog 20. do 22. t. m.
Ca. 50.000 komadov borovih pragov, v dimenzijah 2 80 X 24/28 X 12/24; ca. 15.000 komadov hrastovih pragov v dimenzijah 1-80X20/22X12. Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče.
Več vagonov podmeriiih smrekovih, jelkovih desk, 12 in 18 mm, 4 m dolžine, od
10	do 16 cm, z navedbo cene franko vagon Sušak pristanišče.
Novi konkurzni in poravnalni zakon.
(Nadaljevanje.)
SKrejšano konkurz.no postopanje.
V	neznatnih konkurzih, ako konkurz -110 masa ne presega vrednost lOO.OuO sme sodišče uvesti skrajšano konkurzno postopanje, katerega namen je: tanjšati pisarije in stroške ter za pljučiti konkurzno postopanje v čim krajšem času. Ako pa se med uvedbo
skrajšanega konkurznega postopanja pokaže, da konkurzna masa presega vrednost 100.000 Din, odloči konkurzno sodišče ali je potrebno uvesti redno konkurzno postopanje.
V	skrajšanem konkurznem postopanju je upravičen konkurzni sodnik tudi za take odredbe, ki sicer spadajo v kompetenco konkurznega sodišča.
Objave v lisiu so vezane samo na razglas uvedbe in odprave konkurza; vse druge lahko odpadejo.
Popis imovine izvrši sodni uradnik.
Upniški odbor lahko odpade, ali pa sestoji le iz treh oseb.
Ugotovitveni narok, ki se skliče lahko takoj drugi dan, ko je potekel rok za prijavo, sme razpravljati tudi o zadevah, o katerih sicer razpravlja zbor upnikov ter zamore tudi sklepati o razdelitvi konkurzne mase.
Splošne odredbe.
Obveščanje je pravoveljavno že s predpisanim razglasom, četudi je vezano na posebna obvestila udeležencem, ker lahko obveščanje (posebno pri velikem številu upnikov) odpade. Vendar se morajo na posebno zahtevo izročiti upnikom odpravki sklepov.
Rekurzi se morajo vlagati v roku osmih dni na apelacijsko in na kasacij-sko sodišče. Vendar sme konkurzni sodnik ali konkurzno sodišče samo ugoditi rekurzu, če s tem niso prizadeti ostali upniki.
Kazenske posledice za prezadolžen-
ca nastanejo, če je sodišče ugotovilo, da je zagrešil dolžnik kako kaznivo dejanje, ali če noče položiti razodetne prisege, ali pa tudi v slučaju, da ni imovine za kritje stroškov, ker mora vse te slučaje prijaviti konkurzno sodišče državnemu pravdniku.
PRISILNA PORAVNAVA IZVEN KONKURZA.
Predno je izdan odlok o uvedbi konkurza sme prezadolženec ali pravna oseba sodišču, ki je pristojno za uvedbo konkurznega postopanja, predložiti prošnjo za uvedbo prisilne poravnave izven konkurza, ako je spoznal, da njegovi dolgovi presegajo njegovo imo-vino, ali je postal nezmožen plačevanja. Dolžnik sme vložiti tak predlog tudi v slučaju, da je kak upnik že predlagal sodišču uvedbo konkurza, če sklep o uvedbi še ni izdan.
Predlog se lahko vloži pri sodišču pismeno ali uslmeno, a mora biti dolžnikov podpis sodno ali notarsko overovljen.
Predlog mora obsegati: 1. seznam upnikov in dolžnikov; 2. seznam imovine in dolgov, odnosno zadnjo bilanco pri trgovcih, ki so dolžni vodili tr-govske knjige; 3. dolžnikovo izjavo, da je pripravljen priseči, kakor zahteva § 36 konk. zakona; 4. ponudbo poravnave (v odstotkih in obrokih) in označbo zavarovanja, ako se isto ponuja.
Seznamek upnikov mora biti napravljen poimensko ter pri inozemskih up-nikih označen tudi njegov zastopnik, ako ga ima v naši državi. Pri upnikih je treba navesti tudi sorodstvo z dolžnikom, ali družabno razmerje, če je upnik član trgovske družbe ali zadru ge, ki je zaprosila za uvedbo prisilni poravnave. Seznam upnikov mora vse bovati ludi one terjatve, ki jih dolžnik' ne priznava, dolgovi dolžnikov pa z onim zneskorti, ki se da iztirjati.^
Seznam imovine mora vsebovati po-edine predmete, nepremičnine in terjatve na nepremičninah tako kot so navedene v javni knjigi.
Zadruge morajo tudi navesti znesek, s katerim jamčijo zadružniki za poravnavo primanjkljaja.
Če dolžnik ponudi zavarovanje po-tom poroštva drugih oseb, mora biti predlogu priložena tudi izjava porokov, katerih podpisi morajo biti sodno ah notarsko legalizirani.
Predlog mora sodišče zavreči, če ne odgovarja tem predpisom, ali če je dolžnik ubežen, oziroma je bil v zadnjih petih letih obsojen radi lažnega bankrotstva; dalje če je dolžnik že bil v konkurznem ali poravnalnem postopanju, pa še niso minula tri leta od ukinitve teh postopanj, oziroma če še nista minuli dve leti odkar je dolžnik pričel z obratovanjem in tudi če ni vodil predpisanih trgovskih knjig, ako jih je po zakonu bil dolžan voditi.
Poravnava se mora nuditi v najmanj 40% z enoletnim plačilnim rokom al' najmanj 50% z daljšim plačilnim rokom, sicer mora sodišče predlog zavreči.
Sodišče mora predlog rešiti v desetih dneh od vložitve ter lahko med tem pozove dolžnika, da predloži eventualno pomanjkljivo ali manjkajoče podatke in priloge.	(Dalje	prih.)
chichtov
učno ivianie
ctaco'
sam:
in fviiacenjc perila je p ca talo cdvec.
llrif
Praktični nasveti.
Vino preko poletja.
• Ako ne razpolagaš s časom, da bi mogel vino preko poletja pravilno oskrbovati, glej vsaj, da je sed poln in v hladni, ali vsaj močno, stalno zračeni kleti. Niti vehe, niti čepa ne ovijaj s predivom, ki vleče vsako tekočino in jo spravlja v stik z zrakom, kar povzroči, da pride vino v stik z glivicami, vsled česar cikne. Oboje dobro zamaži z lojem ter obrni sod tako, da stoji veha po strani in je znotraj docela zalita z vinom. Sicer moraš večkrat poleti pretakati.
Plesnoba na kislem zelju.
Ako se prične v poletju na kislem zelju pojavljati plesnoba, ki napravlja zelje neužitno in zdravju škodljivo, odstrani na njem tanko vrhnjo plast ter •ga poškropi precej močno s tropinovcem (za srednjo kad rabiš najmanj čert litra), kar ponovi po par dneh zopet dvakrat. Plesnoba izgine, zelje pa je postalo še mnogo bolj okusno.
Kdaj je vino najokusnejše.
Za vinskega trgovca je važno, da ve, Pri kateri temperaturi pridejo v veljaVo vse izrazite sestavine vina. Dosedanje Poizkušnje so dognale, da ima belo vino najboljši okus pri 11 stopinjah, rdeče pa pri 15 stopinjah Celzija.
Predmeti iz celuloida
večkrat izgube svojo obliko, bodisi vsled vročine ali pa radi udarca. Tako pokvarjeni predmet lahko v vroči vodi zopet z rokami izravnaš, ako si ga pustil v njej nekoliko časa, da se je razgrel.
Kako olupiš sadje.
Ako hočeš jabolka, slive ali češplje olupiti na ta način kot se lupi kuhan krompir, položi sadje za minuto v vrelo vodo, na kar lahko odtrgaš zunanji olupek.
»Tribuna< P. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja ija obrokel
Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v
Grosupljem.
Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vi!
Ročna pletilne stroje
prodam, in	sicer:
1 pletilni	stroj	»Žakart«	10/80	cm
1 pletilni	stroj	navaden	8/10	cm
1 pletilni	stroj	navaden	8/40	cm
1 šivalni stroj »Oberlock«.
Vsi stroji so novi, še prav malo rabljeni. Cena ugodna!
Kupci, pišite na upravo lista »Mali Trgovec« pod »Pletilni stroji«.
Tiskovine
ki jih potrebujete v Vašem poslovanju:
1 Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najnižjih cenah
Tiskarna »MERKUR" Ljubljana
Gregorčičeva ulica 23 - Telefon 2552 večja naročila zahtevajte proračune I
Ali ste DW vt rli s ar Čnhf» ]
Obvestilo!
MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri škofu*, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufakturno, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. ,
Tvrdka drži- na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda.
Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA
lingarjeva — Medarska ulica — Pred Škofijo
»
GOSPODJE TRGOVCI!
PRIPOROČAJTE VAŠIM CENJ. OD EMALCEM NAŠO PRAVO
KOLINSKO CIKORIJO!
VELETRGOVINA KOLON1JALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRA ŽENE KAVE, MLETII DIŠ\V IN RUDNINSKE VODE
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA I
ZAHTEVAJTE CENIK!
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani