Zgodovinski dan.
V zgodovini narodov je igralo mesto Ptuj odlično vlogo. Najbolj znana nam je ta vloga iz rimske zgodovine. Petovio se je imenoval takrat naš kraj ter je bil trgovsko in kulturno središče svojega okrožja. Tukaj skoz je vodilo omrežje rimskih cest in potov, po katerih so se gibale armade in ves promet.
Tukaj je imelo središče tudi rimska umetnost, čemur dokaz so nebrojne izkopine.
Zamrlo je rimsko cesarstvo, germanske rase so ga preplavile. Beden promet in redno življenje se je ponehalo, kultura je za nekaj časa zaspala. Po naših pokrajinah so se v domačili naši pradedje, prejšna rimska mesteca se prihajala potom raznih plemičev, ki so pa bili skoraj izključno tujerodni, do veljave. Ptuj je postajal predvsem obrtno in trgovsko središče. Spadal je še v panonski del Slovenije. Prebival je v njem in okrog njega sicer panonski Slovenec, ki se je pa veselil svoje svobode samo kratko časa, t. j. v prehodni dobi samostojnega slovenskega kraljestva. Naši pradedje slovenski kmetje so trpeli predvsem socijalno, ker so delali za druge. Ko se je v prosvetleni dobi 18. stoletja po francoski revoluciji pojavila narodnostna ideja, je postal Ptuj žarišče tujerodne gospodstvaželjnosti.
Od takrat naprej se začenja prav posebna kalvarijska zgodovina za nas. V magistratnih zapisnikih nemškega urada se neštetokrat čita, da so slovenske barve za mesto Ptuj izzivanje, ker je mesto nemško. Akoravno je po ljudskem Štetju mestece središčo popolnoma slovenske okolice, je hotel gospodariti tujec   tukaj,  kakor  bi  bil on sam gospodar.
A obrnil se je list v zgodovini. Most do Adrije je padel v vodo na našem ozemlju se je porodila Jugoslavija. Dočim je bil vsak popreje opljuvan, tepen in aretiran ter kaznovan, ako je očitno kazal na ulici svoje Slovenstvo in bi se bilo vsakogar obesilo, ki bi bil trdil javno, da je Jugoslovan, bodo dne 6. in 7. sept. valovali tisoči in tisoči Slovencev skoz mesto Ptuj, z glasnimi klici, da se čutijo Jugoslovane. Rudeča sokolska srajca, ki   se   preje ni smela nikdar pojaviti,
—    2    —
se bode pojavljala prvič v sklenjenih vrstah na teh nekdaj tako vročih tleh in zbrani tisoči bodo Sokolom navdušeno vzklikali kot nositeljem prvenstva, kar se tiče telesne proz nosti poguma in drugih možkih čednosti.
Tokrat bode začutil Ptui morda bolj kot tik po prevratu, da je v resnici jugoslovanske središče, da ga ljubijo bratje daleč naokrog, posebno, ker je mnogo pretrpel.
Ljubko naše mestece ob bregovih šumne Drave, ki si gledalo tisočletno zgodovino narodov, zreš dne 6. in 7. sept. t. 1. v svoji sredini tisoče osvobojenih Jugoslovanov. Kličemo Ti „živel jugoslovanski Ptuj, živel naš zgodovinski dan dne 7. sept.  1919!"