SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAL, OESAR DlAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 8 DE MARZO (MARCA) DE 1940 Samo od sebe ne more priti izboljšanje Po končani svetovni vojni je zavladalo veliko veselje med narodi Po vssm svetu z upanjem lepših časov in boljše bodočnosti. Čeprav so je vojna dejansko vršila v Evropi, je bil vkljub temu do mala ves svet prizadet. Tako bo tudi v bodoče, kajti vse države so danes več ali manj enr, od drugj odvisne. To povojno vesalje pa je bilo zelo kratko. Gospodarske prilike se niso hotele izboljšavati, marveč so se z dneva v dan slabšale. Temu so predvsem bile krive neurejene gospodarske razmere, sistem, ki sloni na profitr. posameznikov. Tekom vojne jih je res mnogo obogatelo, a tudi obubežalo jih je mnogo; prodajali so svoje dragotine, od katerih bi se preje za ves svet ne ločili, da so si kupili vsakdanjega kruha; zašli so m d potepuhe in umrli v občinskih ubožnicah. v Današnji kapitalistični red ne slu-si več, da si ga trudijo po nekod še vedno z vsemi prizadevanji obdržati pri življenja. Res da je na eni strani, silno napredoval?, tehnika, a je po drugi strani enako raslo tudi število brezposelnih. Posameznik se ui mogel pomagati, ker mu zato tudi prilike niso bilo dane. Fašizma, nacizma, diktatur, mona-kovske pustolovščino in današnje vojne je vsega kriv današnji gospodarski sistom, kar tudi fašistični Š3 pos;bej nacistični vodje prizna-yajo. Tako je dejal v svojem govoru ze večkrat H tiar in je te dni ob priliki poseta jugoslovanskega, trgovinskega ministra Andresa dejal tudi nemški propagandni minister Goeb-"®ls, da se N:mčija bori proti evropskemu kapitalu in kaosu, ki ga je Povzročil. To je čisto pravilno povedano, samo da besede dejansko ne ^orejo najti temelja v nacizmu ali jasizmu, kakor ga danes prikazuje- . Z veliko naslado nekateri ugotavljajo, češ, ste videli da s skupnim gospodarstvom ni nič, kar vam jasno Prikazuje Rusija, ki je smatrana obljubi j ;na dežela delavstva. Človek I6 ustvarjen za individualno življenj s in hoče biti v vseh svojih pod-.2et3ib. svoboden; samo če dela zase J® Pripravljen misliti in se žrtvovati. a tem je lahko nekaj resnice, celo Precej resnice, a kričečih glasov na ni strani ne prevpije. Nikakega dvoma ni, da si tudi od ^auasEje vojne nekateri obetajo lepa h Čk°V' a 1Judstvu v splošnem Šč 2 dvoma prinaša še večje rev-žalostno pri vsem tem je, da j2c°]uia uPa, da bodo spremembe in ^jsanje samo od sebe prišle. Spre-de A .res lahko samo od sebe pri-iv.' a Zboljšanje samo od sebe ne ®orJ priti. Ij^0 sPl°šni ugotovitvi razumnikov, Ustv 111 zrel° in ne sposobno zft bilo rjanje lepše bodočnosti. Če bi 10 iem momentu poklicano, bi bi-~9Aodef Inoči kot otroci v temi. Po dano r+Ul>l^S0P oz o^iq oi .113^ 'uiasA in0s ' Je vsako razlaganje ljudskih ftosti°SCl odveč- Mož ljudskih mož-ino¿ Si°2r nepremagljiva, če je niarv ta ne tiči v posameznikih, karstv° V enoti> Ne izraža se v stran-ti-fj^- in dlakocepstvu, marveč v re ta,k pni volji; v veri da se mo-more 2^°diti. Kaj takega pa se ne torja 8:0(1 tl Po ukazu kakega dikta- P0lr^rveč po prepričanju vseh. P^eta* pri vseh' od cestnega ljedeica°a' t®yarniškega delavca, po-Vs:Učili'x u^telja in profesorja na Vest So ñ ,' da se zdrami v nas za-ZUali ne skupnosti. Če ne bomo *tižje n rt^1*1 te zavesti, bomo še kom i¿ v tlačanstvo nekaterni-Položa. p°d bič diktatorjem, ki bodo J znali bolje izrabiti. Napetost med Núm. (Štev.) 158 BÍ2S i premoga ANGLIJA ZAPLENILA ITALJANSKE TRGOVSKE PARNIKE S PREMOGOM — OSTER PROTEST ITALIJE — ANGLIJA SKUŠA PREIZKUSITI ITALIJO — POLOŽAJ ITALIJE. Nove politične dogodke so povzročile te dni italijansko trgovske ladje, ki so vozile iz Nemčije premog v Italijo in ki so jih angleška oblasti zaplenile ter odvedle v pristanišče Downs na Angleško. Anglija je sicer že v naprej napovedala, da bo ladje, oziroma premog zaplenila, proti čemur je Italija tudi že v naprej protestirala, a obenem odredila parnikom na pot. Angleži so seveda svojo napoved tudi izvršili in je sedaj na vrsti Italija, kakšno stališče bo zavzela. I11 prav to bi tudi najbrže rada Anglija vedela ter je iz tega razloga postavila Italijo na preizkušnjo. Če je Italija res odločno na strani Nemčije, bodo sedaj kmalu videli, kajti Anglija in tudi Francija morata biti v tem pogledu na jasnem, kakšno stališče pravzaprav misli zavzeti Italija, ki bi na Sredozemskem morju vsekakor igrala važno vlogo, kjer vrši njana mornarica stalne vaje in se strategično utrjuje ter obenem italijanski tisk dosledno vztraja, da je to morje za Italijo vitalnega pomena in radi tega smatrano za njeno last. Ključ do Sredozemskega morja — . Gibraltar, Suez in Dardnnele — pa. imata v rokah zaveznici, Francija, in Anglija, ki lahko na vseh treh Francoska mornaricr. ima novo opremo. Jrffi SUk?1 pred' stavlja po-^ veljnika, ko sprejema poveljr, np, svoji ladji. strategično važnih točkah popolnoma blokirata Italijo ter ji zapreta pot v svet. Anglija je pričela razm v Egiptu, zbirati svoje čete tudi v Kenyu, ki s nahaja poleg italijanske Somalije in Etiopije; z namenom, da odvzamejo Italiji njene kolonije ter pod svojim protektoratom vrnejo nazaj bivšemu abesinskemu cesarju Haile Selassieju, ki senahaja v Londonu, če bi hotela kaj rogoviliti. Položaj Italije je vsekakor mnogo delikatnejši nego recimo Nemčije. Ees je, da ima na Sredozemskem morju zelo važno strategično postojanko in geogi-afično ugoden položaj, a njena največja kolonijalna. posest, ki jo je pridobila pred leti, se nahaja izven tega območja ter z ozirom na sedanji politični položaj v Afriki, Aziji in Indiji, v rokah Anglije in Francije, če bi ji zaprli pot preko sueškega prekopa. Zato je položaj Italije, če bi jo blokirali v Sredozemskem morju, vse prej nego ugoden, naravnost obupen. Angleži brezdvoma dobro poznajo položaj Italije, zato se mso pomiš-l.jali zapleniti njene parnike. Če bodo s tem izsilil iz nje jasnejših barv njene nevtralnosti, je seveda drugo vprašanje. Eno pa je gotovo, da do resnejših zapletljajev med Anglijo in Italijo ne bo prišlo, vsaj zaenkrat še. ne, če bo sploh ketaj. .............—M ........ NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjey. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. ■■mamaBOBBMMM Jugoslovenski mini- C' nister trgovine v Berlin« V pondeljek je dospel v Berliu kot gost nemškega ministra gospodarstva. jugoslovanski minister trgovine in gospodarstva. Razgovar- Angleška industrija m vojna Moderna vojna pomeni veliko spremembo tudi v gospodarskem življenju in treba je nekaj časa. dokler se gospodarstvo kake dežele prilagodi novim razmeram. Toda Anglija ni pozabila svojih izkušenj iz zadnje vojne in prehod iz mirovnega v vojno gospodarstvo se je izvršil mirno in brez velikih pretreslja-jev. Glavni namen vojnega gospodarstva je: 1. da preskrbi vso potrebno opremo in material za armado in da skrbi za dovolj velike rezervne zaloge: 2. da kolikor mogoče vzdrži izvo zno trgovino, da preskrbi državi tujo valuto, potrebno za neobhodne nakupe v inozemstvu ; 3. da omogoči industriji, da producirá blago za domači trg. Anglija ima ogromno industrijo. Organizacijo vojne industrije vodijo ministrstvo za zaloge, delovno ministrstvo, trgovinsko ministrstvo in ministrstvo za gospodarsko vojno, ki so v stalni zvezi med sabo, da morejo svoje delovanje primerno koordinirati z ozirom na omenjene clje. Ministrstvo za zaloge, kakor pove že ime, ima nadzorovati vse zaloge in cene važnih surovin, da more preskr beti armado, mobilizirati in organi zirati proizvodnju, da skrbi za zadostne zaloge in poveča produkcijsko kapaciteto. Vse zaloge važnih surovin, ki so bile v deželi ob izbruhu vojne, so bile izročene temu ministrstvu. Nič manj važna pa ni naloga organiziranja in razdeljevanja surovin tako, da more industrija normalno preskrbovati deželo in vzdržati izvoz, ki jim zagotovi gospodarsko blagostanje. Kar se tiče opreme armad, je ministrstvo že silno napredovalo. Oddalo je od začetka septembra pa doslej naročila v vrednosti sto milijonov-funtov šterlingov za municijo in bojno opremo. Več kot 700 tovarn j izdeluje municijo, in še drugih 9000 j je bilo pregledanih, in bi se dale, prav tako porabiti za izdelavo stre-: ljiva, ako bi bilo potrebno. Razen | tega je danes mogoče izdelovati isti tip granate šestkrat hitreje kakor pa leta 1914. Zaradi tehničnega izboljšanja je potrebno za to povečano produkcijo le isto število delavcev kar je važno, ker omogoča porabo ljudi za drugo delo. Seveda ima opraviti ministrstvo za zaloge tudi z delavskim vpi-a-šanjem. Strokovne organizacije so glede vojne popolnoma na strani vlade, ker verujejo, da to ni vojna samo proti napadalcem, temveč tudi vojna, ki naj vrne nemškim delavcem njihove težko pridobljene svoboščine na gospodarskem polju. Tako poma, ga delavstvo na vse mogoče načine, da more Anglija izrabiti svoje 0-gromne zaklade delovne sile in strojev. Organizirana je sedaj industrijska armada 22 milijonov delavcev in delavk, in sicer prostovoljno, ne po državnem ukazu, kajiti to bi ne odgovarjalo tradiciji, da more skrbeti za potrebe ljudstva in armade. Strokovne organizacije so dovolile, da se smejo manj kvalificirani delavci uporabiti za dela, ki so bila doslej rezervirana kvalificiranim, in s tem se zelo poveča dosegljiva kapaciteta tehničnih industrij. V teh industrijah in ladjedelstvu so bili izbrani kvalificirani možje za posebno važna in z delodajalskimi organizacijami dela, sporazumno s strokevno zvezo je bil sestavljen seznam takih važnih del, tako da so kvalificirani potrebni delavci oproščeni vojaške službe. To, ni le zagotovilo za zadostno število mož za izdelovanje orožja med vojno, ampak tudi za to, da bo imela in dustrija po vojni podlago za rekonstrukcijo in napredek. Da ne bi spori z delavstvom zavirali delovanje industrije, stopi v veljavo dalekosežni ustroj za pogajanja in razsojevinjej ki je nastalo v zadnjih 20 letih. Ministrstva bodo sprejemala nasvete predstavnikov strokovnih zvez tako da bodo delavci prav tako kakor delodajalci s svojim znanjem in izkušnjami pomagali organizirati proizvodnjo. V nekateri industrijah se posvetujejo skupni odbori strokovni in deloda- jalskih organizacij, kako bi se dala kar najbolj povečati proizvodnja, kako razdeliti surovine in določiti cene. Ministrstva morajo skrbeti tudi za to, da dobe armade primerno število kvalificiranih mož, ki so potrebni za mehanizirane oddelke. Kar se tiče izvoza, so sedanji izvozni krediti v ugodnem sorazmerju z onimi pred izbruhom vojne. V deželi sami je bilo ukrenjeno vse potrebno, da se onemogoči dobičarstvo. oodisi s strani producenta, prekup-nika in prodajalca. Ministrstvo za gospodarsko vojno seveda skrbi predvsem za blokado Nemčije a prav s to blokado dobiva precej surovin zaplenjenih z ladij. V prvih petih tednih vojne je znašalo zaseženo blago 315,000 ton. Najvažnejši pa je za deželo seveda v vojni, kakor v miru denar in o-gromna finančna moč Anglije, ki je v velikansko pomoč industriji. Leta 1937 je bil narodni dohodek na državljana ocenjen v Nemčiji 11a 62 in pol funta letno, medtem ko je bil isto leto v Veliki Britaniji ocenjen na 107 funtov. Če je treba, more Anglija polovico svojih dohodkov posvetiti vojnim potrebam in previšek nad za življenje potrebnim denarjem je, kar določa finančno moč. Zunanja finančna moč Anglije jc prav tako velika, če ne večja. Letni dohodek iz inozemskih investicij znaša 200 milijonov funtov šterlingov, kapital, pa je nekajkrat večji. V zlatu, tuji valuti in dohodkih iz investicij, ima Anglija aktiv za več ko 100 funtov šterlingov na glavo, to je okoli 4 milijarde ali dvakrat toliko kot je zlata na svetu. Niti bogate Združene države nimajo več kot 47 funtov šterlingov na glavo ali osebo. Dr. Ivo Andrés, jugosl. trg. minister jala se bosta oba ministra o gospodarstvu in trgovini med obema državama. ITALIJANSKI DELAVCI ZA NEMČIJO Kakor že par let sem bo tudi leto« odšlo v Nemč;jo na sezonsko delo na polju 40.000 Italijanov. Otto Habsburški v Združenih državah Z avionom je dospel v Združene države Oton Habsburški, ki šteje sedaj 27 let. Kakor zatrjuje bo proučeval Združene države, ki bi mu služile kakor model za združenje evropskih držav, kar imajo namen izvesti po končani vojni. Oton je mnenja, da bo do Združenih držav Evrope gotovo prišlo in da bodo Nemci v sedanji vojni izgubili. Dejal je, da bi Združene evropske države tvorile Češka, Moravska, Slovaška, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija in še nekatere države ali manjšine, ki bi želele priti v to evropsko Udruženje ob Donavi. Ideja bivšega avstrijskega prestolonaslednika ni ravno nespametna in tudi brez podlage ne. a se pod žezlom Habsburžanov najbrže ne bo nikoli izvedla. Kaj takega bi lahko pred polstoletjem izvedla Avstrija, a je raje mislila na gcrmanizaeijo, kakor pa na pravično upravo narodov, ki so tvorili bivšo Avstrijo. Nemiri v Zagrebu Pristaši znanega hrvatskega iz-dajnika Paveliča, ki se baje še vedno nahaja v Italiji, so spet. pričeli dvigati glave. Kakor ponavadi so pričeli z nasiljem in bombami. Glavne voditelje je baje policija že polo-vila, izmed katerih se je eden, dr. Buč, upal trditi, da Hrvatje niso Slovani nego potomci Getov to je prednikov Germanov in da zato želijo pod Nemčijo. Če ti ljudje ne spadajo v "glav-njačo" potem spadajo brez dvoma v norišnico, kamor bi jih morali brez odloga poslati. Vse je mogoče na svetu, a da se še dandanes dobijo ljudie, ki smatrajo narod za pre-kupčevalno živinče in pri tem mastno zaslužiti, je pa res že od sil J. Argentinske ve s t i umnim» im* W MW|, , |MIJMff VROč VOLILNI. DAN V GENERAL URIBURUJU IN VILLI GUILLERMINI V nedeljo 3. t. m. so se vršile volitve še dokaj mirno v vseh 9 provincah, izvzemši v Villi Guillermini, santafeška provinca in v Teniente General Uriburu (Zarate) provinca Buenos Aires. V obeh imenovanih krajih je bilo več mrtvih in ranjenih. Kdo je kriv teh obžalovanja vrednih dogodkov se ne more še izreči sodbe, ker eden na drugega z vrača krivdo. Vsekakor pa je vzrok tega strankarska nestrpnost. V Villi Guillermini, kjer so bili kar štirje mrtvi in enajst ranjenih obdolžujejo radikali policijo in anti-personaliste, da so jih napadli, ko so zapuščali kolodvor z Rogeliom La-mazonom na čelu. Vsemogoče, da je bilo res tako, toda tudi radikali ne morejo biti ravno angelčki, saj je bil pri tem ustreljen, razun radikala Lamazona, tudi antipersonalist Daniel Ramos in policaj Williams Castillo. Težko ranjen en sam ~adi-kal, namreč Lorenzo Molina, ki pa je v ponedeljek ranam podlegel, (ločim sta bila težko ranjena dva policaja, Tomas Escobar, Adolfo Can- tero ter antipersonalist Ignacio Ojo-da. Lahko ranjen pa je bil en sam radikal, namreč Edmundo Holzer, nasprotno pa so odnesli lažje rane antipersonalisti Edmundo Pérez, Nicolás Ocampo, Daniel Segovia, Cipriano Merel ter policijski inšpekcijski komisar Marovio Cardenega. Precej sličen slučaj je z dogodid v Zárate, kjer je padel smrtno zadet od krogel senator demokratične stranke Luis Güerci. Tudi v tem slučaju radikali mečejo krivdo na svoje nasprotnike in policijo. Dr. Mario Castex,N.ki se je zatekel v varstvo arsenala še z drugimi tremi radikali : Pedrom Abalom, Pedrom Pi-trauoh in Onofrejem Desbautsom, trdi, da je Güerci pričel prvi streljati. Poročila pa pravijo, da njegov samokres je bil nedotaknjen. Naj bo stvar že taka ali taka, gotovo je to, da se na obeh straneh ne vpošteva dovolj volilni zakon. Kar ss tiče zgoraj omenjenih radikalov, ki so iskali zavetja v arsena-lu, so trije bili pod vojaško stražo odpeljani na glavno policijo. — Ne more se pa vedeti, če je med njimi še tudi dr. Castex.' Radikali liam-•eč trdijo, da je zapustil arsenal in POŠLJITE SEDAJ V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO VAŠ "VELIKONOČNI DAR" Prav malo časa je 52 do Velikonočnih Praznikov. Ne odlašajte z Vašo denarno pošiljko poslužujoč se našega koristnega načina nakazovanja — potom "EXPRESSO": naznačena vsota bo uročena Vaši Obitelji v teku nekaj dni brez kakih stroškov ali odbitkov s povratno priznanico, podpisano od strani prejemnika, katero Vam bomo svoječasno dostavili. Nag Jugoslovanski Oddelek Smatra za dolžnost postreči Vaš hitro, vljudno in v najkrajšem roku. Naš način nakazovanja denarja je HITER, VAREN in UGODEN. Izkoriščajte ga vedno. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175 Avda. Oral. »tyr^SOl (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosarlo) POVERJENJE — VLJUDNOST _ SIGURNOST - BRZINA se z "lancho" odpeljal proti El Carmclu. Najbrže pa bo to samo pretveza, da bi s tem preslepili demokrate, ki baje čakajo nanj, da se maščujejo za Giiercija. Vendar so pa imele te vesti nekaj vpliva, kajti ne. nek čoln, ki je plul od arsenala je bil oprt z brega silen puškin ogenj. Ko je obrežna oblast preiskala obrežje ni našla nobenega sledu o napadalcih, niti ni našla lanče., Domneva so tedaj, da so demokrati j streljali na dozdevni čoln, v kate-! rem se vozi dr. Castex. Baje je dr. I Castex že v Bs. Airesu. Pomorska oblast, kakor sodnik dr. Ocampo Glinene.: držijo to zadevo v tajnosti. O vsem pa se vodi stroga preiskava, ki bo dokazala kdo je kriv tega žalostnega dogodka. Pogreb senatorja Giiercija se je vršil v torek ob veliki udeležbi ljudstva in zastopnikov stranke. Ob grobu so imeli energične govore senator Santamarina, kandid-it za pod-guvernerja dr. Miguez in Luis Ter-rarosa. Zadnja poročila trdijo, da je policija v Villi Guillermini dognala povzročitelja tamkajšnjega krvopre-litja, to sta radikala Inocencio Medina in nek Francisco, katerega priimek se še ne ve. Oba osumljenca sta pobegnila, kar je sum še povečalo in ju policija skrbno išče. Dirigirano gospodarstvo Dirigirano ali vodjeno* gospodarstvo imajo vse totalitarne države ter več ali manj tudi druge. Trgovci kupujejo in prodajajo blago po navodilih in nadzorstvom 'iržave. V Rusiji je direkten kupec in prodaja-1 lec država sama, ker imajo ali skušajo uvesti popoln kulturni, gospo-i dárski in politični sistem. V Nemčiji in Italiji ni država posredni kupec in prodajalec, a je vse gospodar- j stvo pod strogim državnim nadzor-1 stvom. V takozvanih demokratičnih j državah pa je bila trgovina in gospodarstvo popolnoma svobodno in je vsak trgovec poljubno kupaval, kjer je hotel in prodajat komur jo hotel, ter kakor je vedel in znal. Razumljivo, da je bila vlada od teh ljudi postavljena in tudi bila pod vplivom ljudi, ki so stali za to ali ono stranko, ki jim je služila predvsem v njihove profitne svrhe, dasi so govorili in obljubljali seveda diiigače. Prvi predsednik demokratičnih držav, ki ni hotel politike povsem tako voditi kakor so zahtevali denar-niki in njihovi interesi, ji, predsed- I l • IZID VOLITEV ŠE NI ZNAN Štetje glasov volitev, ki so se vršile 25. pr. m. gre zelo počasi ter bo šele ta teden končano. Kar se tiče glasov, so do ponedeljka prednjačili radikali, v torek pa stopili v ospredje demokrati, nato pa zopet radikali. Štetje izkazuje za demokrate 107.61 ra radikale pa 103.825 glasov. Socialisti so spravili skupaj samo 6.070 glasov. Pri teh volitvah so demokrati sil ,'io nazadovali, dočim so radikali precej napredovali. Svoj neuspeh pripisujejo demokrati zadržanju državnega predsednika dr. Ortiza in dr. Fresca. Vsekakor pa bodo zmagali demokrati. toda govori se, da volitve ne bodo potrjene in je intervencija neizogibna. NESREČA PRI DELU V zalogi žita, last tvrdke Brusco Hnos., na ulici Lavalle 4200, se je dogodila v torek popoldne velika nesreča. Delavci so kakor običajno opravljali svoj posel, ko so se podale traverze in vreče z žitom so zdrknile v globino z mnogimi delavci vred. Pri tem je silna teža vreč povzročila, da je steno tega poslopja izbočila ter je nevarnost, da se vsak hip zruši. . Delavci, ki so bili toliko srečni, da jih vreče nso podsula, so ušli na uleo. Kmalu nato so prišli gasilci, ki so delali na vse pretege, da so izvlekli ponesrečence ter jih odpeljali v bolnišnico Durand, kjer pa je radi notranjih poškodb umrl Gerónimo Parodi, star 53 let. Zvečer so našli mrtvega med dvema traver-zama še Manuela Lopeza. Pozneje so ugotovili, da je bilo ša več žrtev. Policija jedala tam okrog zapreti ulici Rawson in Lavalle, da ne bi se dogodia kaka nesreča, če se poslopje zruši. Roosevelt, predsednik Zedinj. držav nik Združenih držav, Roosevelt. Zato je tudi že dvakrat bil z veliko vecino izvoljen predsednikom in bo brezdvoma tudi v tretje, če bo kandidiral. Tudi o predsedniku Argentine dr. Ortizu nemore nihče trditi, da bi bil , — - .. % » obrat in skoro ustaviti, ker ne morejo dotitigpotrebnih strojev iz Nemčije fn drugi trgovski krogi, ki ne more jo prodati svojih surovin Nemčiji, ki je bila preje glavni kupec, so tudi r.ezadoovljni. Argent nsko časopisje torej vztraja, da mora vladati v Argentini svobodno gospodarstvo, kar ima spričo sistema, ki tu vlada, gotovo prav. Argentina ne more in ne sme postati kak angleški dominijon, kakor je Indija, Avstralija, Afrika in drugod, marveč se hoče po osvoboditvi španske nadoblasti razviti v svobodno gospodarsko in politično državo za kar ima gotovo vse predpogoje. Podoben incident čitamo te dni tudi med Italijo in Anglijo. Italija je namreč kupila večjo množino premega v Nemčiji, ki ga je naložila na svoje parnike, da ga odpelje domov. Anglija pa je izjavila, da tega nebo dovolila in da bo nemški premog na teh parnikih zaplenila. In res so angleži te dni zajeli nekaj italijanskih parnikov, ki so vozili v Italijo nemški premog. Kako bo zadeva končala, ne vemo. Vendar smo mnenja, da če sme Anglija od povsod uvažati potrebščine, brez da bi .ii izven Nemčije, ki jc z njo v vojnem stanju, kdo to branih ima iste pravice tudi Italija ali katerakoli drugih nevtralnih držav. Nikjer ni zapisano, da so ali da morajo biti ravno Angleži celega sveta gospodar. Vsak narod je samega sebe in svoje bodočnosti in napredka vreden. Zato je v njihovem interesu, da se osvobodijo najprej vseh tujih posredovalcev in inlrigantov, potem pa še domačih. JAVNA DELA Za razna javna dela, ki se imajo začeli v tem tekočem letu, je določenih 160.427.110.35 pesov. DOMAČE VESTI ŽALOSTNA VEST V Me dani, v Brdih na Goriškem je 3. januarja t. 1. umrl Jožef Zor-zut, po domača Sablič, star 83 let. Pokojni Zorzut zapušča v domačem kraju dva sina in eno hčer. Tukaj v Argentini in sicer v Rosarijn tudi eno hčer, Rozalijo, poroč. žu-ljan. Zorzut ie bil po vsej Goriški dobro znan ter zelo čislan mož, svojim otrokom pa skrben oče. Naj mu bo lahka domača zemlja! Vssm p eostalim v domovini, kakor hčeri v Argentini pa naše so-žalje! STRAŠNA NESREČA Omnibus, ki vzdržuje zvezo med mestom Santa Fe in Santo Tomé, je I v nedeljo popoldne zgorel. Eksplodiral je namreč kotel z nafto ter jo pri tem ogenj zajel cel ómnibus. \r le,j nesreči je izgubilo življenje 9 oseb, med katerimi so večinoma mlada dekleta in žene. Ranjenih pa je kakih 10, tudi sami mladi ljudje. Ranjenci senahajajo v bolnišnici De Caridad in se njihovo stanje UGODNOSTI STARŠEM Izvršna oblast je s posredovanjem ministrstva vzgoje izdala odredbo, po kateri so dijaki, katerih starsi imajo tri ali Več otrok v državnih šolah, oproščeni vpisnine in šolnine. Tzvršna oblast utemeljuje svojo odredbo s tem, da več šolskih otrok preveč obremenjuje finančno stanje staršev. Dr. Ortii:, državni predsednik slab mož. V soboto zvečer, spričo razburkanih volilnih duhov po deželi, je imel zelo lep radijski govor, ki je med drugim dejal, da ga ne zanima toliko sreča kake stranke kakor sreča in napredek vsega naroda. To smo samo mimogrede zapisali, da bomo lažje nadaljne misli razumeli, ki se nanašajo na vodjeno go-podarstvo. Tudi argentinska vlada je skušali vpl vat i na gospodarske kroge ako, da bi kupaval i in prodajali tam. kjer se obojestranski trgovinski interesi zenačijo. Ker jc velik del argentinske trgovine in gospodarstva v rokah .AugfcEev lin so itlavni kupci argentinskega izvoza žita in mesa, Angleži in bi'želeli, d« bi šla vsa izvozna trgovina skozi njihove roke, bi isto tudi r.bratno želeli glede uvoza. Take vrste dirigiranemu gospodarstvu so se uprli nekateri argentinski gospodarski krogi, ki jih tudi časopisje podpira. Nekatere industrije so morale znižati ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE Umrla je v Gerlincih v Prekmur-ju Rozali a Lah, mati naših znancev treh bratov Lahov. 11 februarja je mirno zatisnila oči. Sicer je bila že dolgo bolna, ker je trpela na nogi-Velika rana je slednjič nepričakovano presekala nit njenega življenja. Vdano je nosila svojo bolezen, vdano pa tudi breme življenja. Od šestih sinov, katere je lepo vzgojila, je 1/1 samo eden pri njeni smrtni postelji, trem jepa poslala umirajoča svoj materinski blagoslov v Argentino. Kako zelo je bila priljubljena, je pokazal pogreb, katerega se jc vde-ležila velika množica kljub strupenemu mrazu in hudemu snežnemu nietcžu. Pokojnici naj bo lahka domač» gruda, preostalim pa naše iskreno sožalje 1 ¿fotografija! i "LA MODERNA"! $ VELIK POPUST PRI | FOTOGRAFIRANJU '♦< Ne pozabite i FOTO "LA MODERNA"$ | S. SASLAVSKY | * Av. SAN MARTIN 2579 % Telefon: 59-0522 - Bs. Aires y,-»y X«X>8I»£ ZOBOZDRAVNIKA DRA. S A MOILO Vič de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 napredek Zadnji občni zbor jepokazal veli-j ko zanimanje za nadaljno društve-: no delovanje v Slovenskem domu.! optimizem jevelik. Odbor je tudi dobro izbran. Želeti bi bilo da bi se na vsa morebitna nesporazumljenja; v preteklosti pozabilo enkrat za! zmeraj in da bi se vsi z vnemo lotili dela, ki je zadnje čase precej! zaostalo. Poprimimo se torej dela vsi brez razlike. Poagitirajmo pri vseh prijateljih, ki še stojijo ob strani ter jih privabimo v društvo. Prilike u-dejstvovanja, bodisi pri kateremkoli odseku, ne bo nikomur manjkalo. Privabiti je treba tudi mladino, kajti tudi zanje je v društvu pripravljen prostor. Pod lastno streho moramo čim-preje priti. Zato je treba, da člani apeliramo na nove delničarje, da bomo z potrebnim kapitalom skupno zgradili potrebni lastni Slovenski dom. Radi nas samih in naših zanamcev je treba nekaj lastnega ustvariti: da se nam ne bo treba potikati po tujih hišah, da ne bomo v slučaju potrebe, bolezni ali smrti, s klobukom v roki zbirali prispevkov, itd. Kajti z malim mesečnim prispevkom je v društvu vsakemu zagotovljena podpora in ne bo treba nikomur beračiti. Samopc.č ima Slovenski dom v svojem programu in y svojem cilju, ki že deluje. Dalje Je naš namen kulturni in gospodarski napredek. Če hočemo koristi vsi moramo seveda tudi žrtvovati se vsi, kajti samo od sebe ne pride ničesar. Strnimo se torej v eno vrsto vsi. da bomo tvorili moč. ki jo nobena s.la in vihar ne bo mogel podreti. M. Peljhan. REDNI OBČNI ZBOR SLOV. DEL. DRUŠTVA "TRIGLAV" Odbor društva "Triglav" je odredil, da se bo vršil 10. redni občni zbor dne 10. marca v ulici Gral. Mitre 3924, ob 4 uri poopldne. Cenjeni rojaki in rojakinje! Udeležite se tega občnega zbora ter na istem izvršite svoje dolžnosti! " Ne gledajmo samo od strani. Če se že vsi narodi celega sveta prebujajo k socialnemu delovanju, zakaj bi se ne tudi mi Slovenci. Opustimo brezbrižnost in oprimimo se dela za naše lastne koristi v bodoče. Zato pa rojaki in rojakinje vsi brez izjeme pridite na občni zbor, ki se bo vršil s sledečim dnevnim redom ! 1) Otvoritev in nagovor predsednika. Kljunova hiša v Bahiji Blanki obdana s sadnim drevjem in trtami. 2) 3) 4) 5) 6) Poročilo tajnika; Poročilo blagajnika; Poročilo knjižničarja; Poročilo gospodarja; Poročilo revizorjev; 7) Volitev novega odbora; 8) Slučajnosti. sednik Edvard Toplikar, tajnik in gospodar Mihael Smrdelj, podtaj-nik Valentin Bizjak, blagajnik Štefan Žigon, podblagajnik Jožef Čuk, revizorji : Franc Kastelic, Jožef Poljane, Bernard Franetič; odborniki: Jožef Špilar, Franc Fonda, Domingo Zuljan, Ivan Jeličic. Na prvem sestanku novega odbora dne 3. marca se je odredilo, da se prične šolski pouk z dnem 15. i marca 1940. Starši vpišite in poši-j ljajte svoje otroke v jugoslovansko oziroma slovensko in hrvatsko šolo. ! Na vas je ležeče, da vaši otroci ne ! pozabijo svoj materin jezik. Pouče- Pomagati si je treba posamezno in skupno "Pomagaj si sa min Bos ti bo po- ših društev, o velikem pomenu pomagal!" Ta rek jc veljal za večino maganj?, do zapislitve naših ljudi in doma in velja tudi v tujini. Nič Sa našteto inicijativ imamo, ki. bi se čudnega ni tedaj, če so si ljudje po- i dale s pridom izrabiti posamezni-magali in skušali pomagati na raz- kom in skupnosti v prid. lične načine: poštene in nepoštene. Niši ljudje so naseljeni po vsej Vežkrat se je nepoštenim potom tudi! Širni Argentini in Južni Ameriki dalje prišlo nego poštenim ter so bi- sploh ter se udejstvujejo v vseh mole propalice višje cenjene od pošte- gočih poklicih. Ti so takorekoč pio- nir. ljudi. nirji naše bodočnosti. Večina, ki so Poieg delovnih ljudi imamo tudi; naročeni, na list, poleg naročnine za Odbor, j valo se bo vsak dan, zraven pisanja i in drugega se bo učilo tudi ženska ' j ročna dela, zato mamice pošljite svo-j REDNI OBČNI ZBOR JUGOSLOV. je hčerke v šolo, da se kaj lepega ŠOLSKEGA DRUŠTVA V 1 naučijo. Ker se pa sliši od strani ■RO^ARIU i staršev oddaljenih otrok, da bodo jteško hodili v argentinsko in slo-j Jugoslovansko šolsko društvo v vensko šolo, zaradi premalo časa Rosariu je imelo svoj 3 redni občni opoldne, bo odbor na seji dne 24. zbor dne 25. februarja 1940 v ulici marca pretresal o tej zadevi. lenuhe in postopače ter takozvane izvržks človeške družbe; poleg poštenih Ž3n in deklet tudi nepoštene, itd. Našteli bi lahko vsepolno nasprotij v človeški družbi in življenju, a ni potrebno, ker jih lahko vsak pišejo še par vrsti o o svojem gospodarskem usp:hu ali neuspehu. Komu bi se zdelo to čisto malenkostno, a nam se ne zdi t?r smo vzeli vsa ta "malenkostna" poročila na znanje z namenom proučevanja naših iz- sam najde, če hoče. Lahko je človek j seljenskih razmer. Na podlagi tega tat, goljuf, prešuštnik ali kar hoče, ¡ smo si ustvarjal', sliko splošnega iz- pevske VAJE V SLOVENSKEM domu Redne pevske vaje za moške se yrsijo vsak torek in petek ob 8 uri *n pol zvečer; za dekleta, oziroma mešan zbor pa ob nedeljah ob 5 uri Popoldne. Pevci in pevke, bodite redni in točni ! Laprida 5758, katerega se je udeležilo preec.išnje število zavednih članov in nečlanov Slovencev in Hrvatov, ker vabljeni so bili vsi. Po otvoritvi in nagovoru predsednika, kateri nam je v kratkih bese- j dah obrazložil delovanje in uspeli j šole v Rosariu, so. nam drugi društveni funkcionarji podali svoja poročila, ki. so bila od članstva odobrena, nnto j" sledil govor konznla g. Branka Rubeše, kateri je razlož'1 pomen slovenske, oziroma jugoslovanske šole. pomen slovenskega in hrvatskega jezika, nato je pol a cal staršem na srce nai vpišeio svoje otroke'v to prepotrebno šolsko ustanovo. da naši otroci ne pozahiio pre-lenoga materinega jezika. Sledila je ! volitev novega odbora za leto 1940. j. Novo izvoljeni odbor je sledeči: Predsednik Franc Mire, podpred- Za Odbor: tajnik Smrdel. samo da zna skriti in se na zunaj lepega zna pokazati, pa je vse prav. Zato j3 hinavcev in parasitov najti povsod. Ko prebiramo domovinsko časopisje najdemo vsepolno takih dogodkov in poročil, ki nedelajo ča- seljenskega življenja ter napisali marsikateri vzpodbudni članek. Druge izseljenske kolektivitete vodijo kolikortoliko določeno izseljensko politiko in gospodarstvo, za kar imajo tu potrebno eporo in po-močo iz d:mvine. Slovenski izseljen- iiavarna in pizerija j Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo. Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia U. T. 59 - 2295 La Paternal Bs. Aires sti našemu narodu. Kdo jih je ustva- ci tep;a nimamo in navsezadnje tudi rili' Družba, ki sloni na gnjilem te - i neobhodno potrebno ni. Pač pa se je melju izkoriščanja človeka po clove- treba, v danih okoliščinah znati doku; in zgledi višje stoječih, ki se es-! wí ; I lo po časopisju blatijo in jemljejo ugled ed:n drugemu, če so očitki Naša mladina zbran?, pri Cotiče-vih na Paternalu. V sredi gospa Co-tičeva. Ako hočete biti dobro in poceni postreženi obiščite KROJAČNICO leopold usa] V zalogi imam najmodernejše blago za moške in ženske! 1 resnični ali ne, samo da se nasprotnika pri ljudstvu osebno oblati, ker slučajno ni njihovega prepričanja in svetovnega ali verskega nazora. In kar smejo izobraženci, čemu ne bi smeli tudi neizobraženci, če si upajo in imaio potrebno korajže. V' izšeljenstvu, hvalabogu, vsaj v spolšnem, nismo še tako daleč prišli, oziroma n;zko padli. Izseljenci so ostali, v bistvu pošteni, trezni in delavni. Tudi vsi poizkusi nas napraviti polit čne nasprotnike, so se razbili. S tem pa ni rečeno, da jo med izselj nstvom vso prav, kakor bi moralo biti in bi bilo nam vsem ko-:istno. biti in tudi pomagati do napredka in uspiha posameznika in skupnosti. V tem leži rešitev velikega izseljenskega vprašanja, čo bi znali resnični problem izselj enstva do kolikor moffočj potankosti proučiti in razum ti. '' Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal", je dobro, a ni dovolj, če nočemo ostati v trajnih podrejenih gospodarskih razmerah. Mnogo prilik je, ki se jih da s pridom izrabiti, a ni dovoli samo volja poedinca, marveč je treba splošne volje, sile in prizadevanja. C'mbolje bomo poznali okoliščine v katerih živimo tsr poznali izseljenske razmere, tem uspešnejše bo naše izssljensko delovanje in gospo- Pisali smo že o potrebi Zveze na- darstve. •"•-•M mnogo ljudi teka celo življenje za srečo v čakanju zaželjenega dne, ko se jim bo nasmejala. ' Neizpolnljive želje, kajti ako hočete resnično blagostanje, ne smete računati z naključji, ampak z resničnostjo. Zato odločite se takoj in začnite VARČEVATI pri čemer Vam polagamo mi kajti z 5.— $ lahko odprete pri nas HRANILNI RAČUN, ki bo tudi za naprej vabilo k VARČEVANJU. Nadalje smo Vam na razpolago ZA DENARNA NAKAZILA Z ZRAČNO POŠTO — BREZPLAČNO naravnost na prejemnikov dom brez odbitkov, na kar Vam dostavimo tozadevno potrdilo. Jugoslovanski Oddelek Banco Holandés Unido podružnica buenos aires Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba. Ccntratait fTO ~ ' MITRE 234 25 de Mayo. GARMENDIA 4947 La Paternal Pazi na zdravje 1. Zgodaj hodi k počitku in zgo daj vstajaj, da se boš lažje učil. Spanje krepi živce! 2. Preden ležeš k počitku, si s ščet-I ko zobe umij. Vsakih šest mesecev j pojdi k zobnemu zdravniku na pregled. 3. Hodi redno k sokolski telovadbi, ki ti najbolje krepi telo! 4. Ko zjutraj vstaneš, se korenito pretegni in nekrajkrat globoko za-sopi, da se pluča raztegnejo. 5. Pazi, da pri pisanju, risanju, ročnem delu in branju ne boš krivil hrbta. Med predavanjem v šoli imej roke sklenjene na hrbtu in pazi povsod na ravno držo. (i. Ne piši nalog z nosom! Tako si pokvariš oči. Če si slaboviden, se čimprej posvetuj z zdravnikom, da ti predpiše naočnike! 7. Pojdi vsak dan na daljši, izpre-hod in pazi, da boš med hojo zmerom globoko dihal. 8. Pri jedi ne bodi izbirčen. Sadje in presna zelenjava sta zdravju mnogo koristnejši kakor mesni izdelki in močnate jedi. ... , 9. Ne razburjaj se zaradi vsake malenkosti. Ako si, boš pravilno razdelil delo, si prihraniš mnogo jeze. 10. Če te veseli šport, se ukvarjaj z njim, vendar nikoli ne pretiravaj! Naši rojaki tudi drugod napredujejo in so osamosvajajo. Slika nam kaže lepo eno-nadstropno hišo, ki si jo je zgradil Andrej Čopič v Sao i0£ Paulu v Brazilu. V slogi je moe in i IZ rosaria ž? nI 7 Q P t I * Naši r°iaki v Bahiji IZ it ti f zbrani ¡pred hišo J § memsammm^mmsk. Novaka. Slovenci doma in po svetu Pred nekaj leti še barbari, seda j pa smo kar naenkrat kulturen narod ODLIČNO PRIZNANJE PRIMORCEM OB SOČI Italijanski major Damoni je napisal v knjigi "Sui campi di batta-glia" (Na bojiščih) zanimiv članek o kulturi prebivalstva, ki živi ob Soči, torej o kulturi Slovencev, članek je toliko bolj zanimiv, ker ga je napisal za Slovence tako laskavo — tujec. V njem čitamo med drugim tudi tole: Slovenci so miren, delaven, gostoljuben, ljubezniv in globoko veren, zdrav in razumen narod. Njihova kulturna stopnja je precej visoka. Nepismenost je izginila žc pred mnogimi leti. Ni hiše, kamor ne bi prihajal kak časopis. Po večjih vaseh ¿jo čitalnice, prosvetni domovi in telovadne organizacije. Slovenci imajo zelo radi glasbo in petje. V dolgih zimskih večerih se zbirajo stan in mladi ter se z ljubeznijo uče pesmi svojih najpri-ljubljenejših pesnikov". — To je vsekakor odlično priznanje, ki ga je izkazal italijanski častnik Slovencem na 22 let zasedenem ozemlju. vostjo brž zadovoljni. Vendar se nekaterih spet polašča dvom, če bodo Italijani začeli že spomladi z graditvijo te ceste, ker mislijo, da se bodo na odločujočih italijanskih mestih zaradi sedanje vojne najbrž morali baviti s še važnejšimi vprašanji, kakor pa je vprašanje nove ceste v Nemški Rovt. SAMO NAVADNO MILO V ITALIJI Dejstvo, da skoro vsak teden izide v Italiji kak nov ukrep, ki je v zvezi s sedanjo vojno v Evropi, pač dokazuje, da postajajo življenske razmere vedno slabše. Službe i .a-lijanski list zdaj objavlja, da bodo tovarne mila ustavile proizvodnjo posameznih luksuznih vrst mila ter da bodo odslej izdelovale do nadálj-nega samo čisto navadno milo, kakršnega uporabljajo preprosti ljudje. Ministrstvo za korporaeije je izdalo odlok, po katerem je dovoljena prodaja sladkorja tamo na podlagi izkaznic. Ta odlok je bil izdan zaradi tega, da bi se zagotovila pravilna porazdelitev sladkorja. Na listel- bo možno dobiti vsak teden po 100 gramov sladkorja na osebo. Iz tega s vidi, da bo vsaka oseba mogla dobiti na mesec 400 ali nekaj več gramov sladkorja, torej niti pol kilograma ne. Kave pa bo vsak mogel dobiti na mesec ie do ¡jO gramov. TRST — MESTO PRISELJENCEV Že vsa leta, odkar se je tržaško mesto koncem 18. stoletja pričelo ( razvijati v veliko luko, trgovinsko! in v poslednjem desetletju industrijsko središče, kažejo statistike, da je število nejgovega prebivalstva naraščalo v prvi vrsti spričo stalnega in naraščajočega priseljevanja z dežele. Le majhen del tega je odpadel na naravni prirastek njegovega prebivalstva. Tega na splošno kvarnega urbanističnega pojava ni mogla odpraviti niti huda borba proti urbanizmu, ki se je pričela v zadnjem desetletju. Tudi zadnji službe iy statistični podatki, ki so bili objavljeni doslej za prvih 10 mesecev preteklega leta, kažejo, da je mesto v tem času naraslo za 2.736 stalnih priseljencev in le za 248 v mestu rojenih otrok. O vprašanju priseljevanja je pred kratkim tudi tržaški "Piccolo" objavil zanimiv članek, v katerem ugotavlja: Priseljevanje, ki je bilo dolgo časa blagodat mesta, je nekega dne postalo zanj prava nevarnost, ker se je v njegovem okviru naravnost metodično organiziral dotok ljudi tuje krvi z namenom, da postane njihov element počasi na tihem številčno najmočnejši v občini. Prevrat je k sreči odpravil tc nevarnost. (Menda misli tu Slovence!) In na drugem mestu pravi tržaški list: Ni pa bilo to priseljtvanje vedno v skladu s potrebami po delovnin silah, ker je posebno po zadnji svetovni vojni upadel tržaški promet in se je skrčilo trgovsko poslovno življenje, a industrije je bilo posebno v prvem desetletju po vojni malo, pa če ta je imela doma delovne sile na pretek. Vendar pa je treba ugotoviti, da se je priseljevanje polagoma skoraj popolnoma omejilo na elemente iz drugih pokrajin države. I v (opeka), mnogo streh je tudi odkrila ter vse strešje odnesla. Samo \ Ajdovščini in Šturjah je ta silna burja napravila do 2 milijona lir škode. Ne samo da je pokvarila vse strehe, ampak je odnesla s tamoš-njih žag tudi vse deske in jih razbila. Odnašala jih je daleč tja za kolodvor. Sploh trpi cela vipavska dolina •adi te silne burje, kajti razen poškodb na poslopjih in drevju trpi tudi polje. Lahko se reče, da je ma-lokatera njiva ostala cela. Burja je dobesedno pomela vso zemljo z njiv. Z zemljo so odšli tudi jesenski posevki. Po raznih poteh in cestah, ki so bolj v zavetju je nanošene toliko zemlje z njiv, da so ta pota zravnana z ograjo, ki raste ob njih. Ubogi ljudje! Taka revščina, ki vlada med njimi, sedaj pa še ta šiba. VIPAVSKA BURJA Burja se zaganja v smereke, v hraste stare, kar ji je na poti, vse zdrobi in stare. V vasi odnesla je strehe z revnih hiš pa v sirote uboge zdaj sili grozen piš. Zemljo je z njiv do trdega pobrala z zemljo tudi setev hudoba je pokrala. ! računamo, da ima Prekmurje t. j. so-boški in lendavski okraj, približno j 90.000 prebivalcev, je odšlo letošnje leto na sezonsko delo preko 13 % vsega prekmurskega prebivalstva. Pri tem pa moramo še vpoštevati, da je med temi 12.000 sezonskih delav-| ! cev največ mladih delavnih moči, ! ker doma ostanejo le starčki in otroci. In mi pošiljamo mlade delavne] | moči tujcu, da jih eksploatira, namesto, da bi ta mladina gradila svoj dom in služila svoji domovini. Vzroki sezonskega delavstva so različni, predvsem pregosta naseljenost j in parcelizacija, ker si otroci po-! I dedovana posestva med seboj delijo | in nazadnje gre ta delitev tako daleč, da na malem koščku zemlje nihče ne more živeti. PREBIVALSTVO NEMŠKEGA ROVTA ŽELI CESTO Prebivalstvo male gorske vasice Nemški Rovt onstran črne prsti že kar lepo vrsto let čaka, kdaj se bo uresničila njegova želja, da dobi novo cesto, kajti dozdaj je ta kraj ta-korekoč čisto odrezan oci ostalega sveta. Ni še tako dolgo, ko se je tod mudila vojaška komisija, ki je pregledovala svet in skušala ugotoviti, kje bi bilo to cesto najkoristneje izpeljati. Sicer se komisij» najbrž ni prav preveč, ali vsaj ne v prvi vrsti ozirala na želje tamkajšnjega prebivalstva, pač pa je gledala ie bolj na to, da bi bila ta nova cest v vojaškem odru prikladna. Pa vseeno bi ljudje tega kraja vsaj delno prišli na svoj račun in bi z veseljem pozdravili to svojo novo. prav za prav edino ugodno prometni", zvezo z dolino. Končno pa so ljudje v teh krajih zelo skromni in so z vsako no- PODRŽAJ DEPORTIRAN Prvega februarja je bil izpuščen iz ječe v New Yorku, Ivan Podržaj ter takoj odpravljen v Jugoslavijo. Ivan Podržaj je bil namreč od ameriškega sodišča obsojen na pet let ječe radi dvoženstva, katero kazen je ta dan prestal. Podržaj je bil tudi osumljen, da je svojo zadnjo ženo umoril, ker je ta nenadoma neznano kam izginila. Dokazati mu pa tega zločina niso mogli in tak je sedaj prost, če ga ne čaka tudi v Jugosalviji kako presenečenje. NA ROJAK UMRI. V LJUBLJANI Ravno na novo leto je umrl v Ljubljani naš rojak Anton (Jomi-' šček, doma iz Solkana, star 82 let. I Gomišček je bil v Solkanu ugle-¡ den in spoštovan mizarski mojster, 1 kjer se je aktivno udeleževal narodnega pokreta ter st požrtvovalno udejstvoval v društvu. V zadnji vojni je moral tudi on za-1 pustiti Solkan ter je živel kot begu-; ncc v Trebnjem na Dolenjskem. Sedaj zadnja leta pa je stalno bival v Ljubljani, kjer ga je tudi zalotila smrt. ! Naj bo narodnemu borcu lahka bratska zemlja! Preostalim pa naše sožal je! i HUDA ZIMA V NAŠIH KRAJIH Dočim smo imeli mi tukaj v Ar- f gent ni ves čas po noveni letu hudo, vročino, so imeli naši doma, kakor: poročajo zakasnele vesti, strašno zimo, ki se je začela žo nekako pred Božičem. Posebno huda je bila prvi teden po novem letu. Burja je bila tako silna, da je podirala drevje, pometala raz streh skoro vse koree VZROKI SEZONSKE IZSELITVE PREKMURCEV Prekmurski Slovenci so že prejšnjem stoletju v poletnem času zapuščali svoje domove in odhajali na sezonsko delo v tujino. To izseljevanje je sčasoma zajelo vedno večje število. Po vojni je rastlo z leta v leto, dokler ni v letošnjem letu narastlo in doseglo številko okrog 12.000. Če KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 v DAR DOBITE ] na vsakih 6 slik, ki stanejo od j 3—6 , lepo sliko v bnrvah. 1 Odprto tudi ob nedeljah. j Atelie MARKO R An Al J j «s ^ n tis o■ a yi1 < .¿J * ■ mm ÍÍTí MAFfCÓsj íí MféH f i i mMmmsm ? t i 9M|M#HJ Facundo Quiroga 132o U. T. 22 - «:¡27 DOCK SU D Ana C lir p ova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 POSLANICA PATRIARHA GAVRILA Pravoslavni patriarh Gavrilo je¡ v začetku februarja poslal svojimi škofom in duhovnikom posebno po-j slanico, v kateri se obrača na vse, da bi vse svoje moči in deii posvetili ljudstvu zlasti sedat. kc v svetu bes-; ni vojna. Patriarh pravi, da srbski narod zadosti dobro pozna strahote vojska in sužnosti, in pravi: zato je potrebna danes bolj kakor pa kdaj prej duhovna enotnost m združitev vseh ljudskih sil. DRUŠTVU IZVOZNIKOV JE OD-I VZET MONOPOL Trgovinski minister dr. Andrés je ukinil priviligirano stališče, ki so ga nekateri člani društva izvoznikov živine imeli prii zvozu živine. V Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine pripravljajo temeljite preosno-ve tako, da bodo prišli poslej na svoj račun tudi tisti, kí jih je Društvo izvoznikov živine stalno odrivalo in jim onemogočal trgovanje s tujino. V prvi vrsti hoče minister urediti stvar tako, da bodo v enaki meri prišli na svj račun izvozniki živine, trgovci izvozniki in potem pa tudi zadruge. Prav zato, da bi vsem dal enake pravice, je minister vzel monopol Društvu izvoznikov, ki se je seveda nove preureditve na vse pretege otepalo. To društvo je namreč predlagalo izvozno kontingente, odslej pa bo to delo opravljal poseben odbor, v katerem bodo tako zastopani predstavniki izvoznikov in oblasti. Za generalnega ravnatelja Privi-legovane izvozne družbe in za ravnatelja novega ravnateljstva za zunanjo trgovino se potegujejo Hrvatje. Prejšnji generalni ravnatelj "Brizada", Edo Markovič, je bil pred trema mesecema po nesrečnem naključju od detektiva ustreljen. Najbolj resen kandidat je ravnatelj zagrebške "Gospodarske Sloge", dr. Tohi, za ravnatelja novega ravnateljstva za izvozno trgovino pa bo po vseh znakih sodeč, imenovan dr. Rudolf Bičani^ znani hrvaški gospodarski strokovnjak, ki je vodja Zavoda za pospeševanje gospodarskih vprašanj pri zagrebški Gospo-darski Slogi.__ POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! Prehranjevanje prebivalstva na Koroškem Minister za prehrano v Nemčiji je za Koroško izdal končno vel javne smernice glede živilskih kart za družine, ki se v glavnem same oskrbujejo z živili. Samooskrbovalci se delijo v tri skupine. V prvi skupini so kmetje s svojci, uzitkarji in posli, v kolikor imajo ti pravico na življenjske potrebščine v natiyi. Kdor dobiva hrano na kmetiji, spada v to skupino. Gleda teh velja načelo, da so preskrbljeni s kruhom, mesom, mastjo, jajci in mlekom. Zato ne dobivajo nakaznic, za kruh, meso, mast ali mleko, marveč samo nakaznice za ostala hraniva in nakaznice za sladkor in marmelado. Ljudje na kmetiji, ki se trajno ne merejo hraniti in oskrbovati iz ovojega, imajo pravico na dodatna živila, vendar morajo svojo potrebo pri pristojnem uiadit dokazati in prositi za dodatne nakaznice. V drugi skupini so osebe, ki redijo ali pitajo živali za lastno potrebo, ki se redno oskrbujejo z divjačino, nadalje oni, ki imajo govedo, teleta, ovce ali svinje za to, da se oskrbujejo z maščobo, in končno vsi, ki gojijo perutnino in so tako oskrbljeni z jajci. V tretji skupini so bolnišnice m drugi zavodi, ki si za oskrbo svojih ljudi, sami pridelujejo življenjske potrebščine in jih oblast priznava kot samo-oskrbovalce. Kako se oskrbujejo ljudje na kmetih? Iz domačega pridelka rži, pšenice in koruze sme porabiti ena oseba v enem tednu skupno 3750 gramov, to je 15 kg v štirih tednih ali 195 kg v letu. Od doma zaklanih svinj, goved, telet in ovac se sme doma uporabiti na osebo in teden skupno 1060 gramov mesa in masti, to je letno 65 kg mesa in masti. Teža se računa od mrtvih živali, pri čemer se vračuna 15% izgube na živi teži. Za kolino se sme nadalja uporabiti 5 kg ječmena ali moke. Začimb za kolino je dovoljenih za eno svinjo največ 175 gramov, od teh sme biti največ 75 gramov popra. Osebe na kmetiji se smejo odjaviti od samooskrbe in zaprositi za mesne nakaznice. Odjava velja lahko za določen čas ali pa je trajna. Količina domačega mesa ali slanine, ki bi odpala na to osebo, se seveda nato raztegne na ostale osebe, ki ostanejo v samooskrbi. Družina pa si z nakaznicami za mast in meso lahko od časa do časa kupi svežega mesa. Vendar pa se od samooskrbe more odjaviti največ polovica družinskih članov. Glede prebkrbe z jajci je urejeno tako, da se šteje na osebo ena kokoš-jajčarica. Kmetom svetujemo, naj sadijo oljne rastline, tako lan, sončne roži, buče in slic-i no. Letno je predvideuih vobčs 4 36 j kg olja. Kdor pa prideluje domače ( cljc sam, ga sme letno porabiti 6.5 kilograma. Kmetijam je tudi dovoljeno, da same pražijo ječmen ali rž j za kavo, vendar morajo v ta namen dobiti posebne nakaznice in dovolje-j nje. Kdor praži žitno kavo sam, mo-! ra seveda oddati edrezke na karti za kavna nadomestila. R o j a Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto Trgovina čevljev N B E L T R A M Vsakovrstna izbora čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires Hud mraz v Dalmaciji včlanjenih 200.000 kmečkih gospo-rali v glavnem indusirijct in vele- Mraz zadnje tedne v januarju je naredil veliko škodo v Dalmaciji in na otokih. Mnogo oljkovih dreves je popokalo od mraza, prav tako je veliko škode tudi v vinogradih. Še največ škode pa bodo imeli ribiči. V nekaterih krajih je nenavaden mraz ribe kar omamil, da so splavale na Površje in jih ptiči in ljudje z lahkoto love. Na površje pa je priplavalo dosti takih rib, ki se sicer stalno drže globine. Verjetno pa je, da bodo prihodnji dnevi spet bolj mrzli, kakor napovedujejo vremtnske napove*. v Bosni je toplota spet občutno padla. v okolici Sarajeva je bilo mraza za 8 stopinj pod ničlo, v Tuzli Pa je bilo celih 20 stopinj pod ničlo. PODPORA oškodovancem po toči že nad 80 milijonov dinarjev je izplačal kmetovalcem zavod banovine Hrvatske za zavarovanje proti toči. Posebno lani, predlanskim in 1. 1937. je toča naredila obilo škode. Najhujše je bilo lani, ko je za-¡ v°d izplačal vsega skupaj 15 milijo- , nov dinarjev podpor. Kei pa so za-j varovanci neredno plačevali zavarovane premije, je prišel zavod zavo-Ijo obsežne in velike škode v težave in je moral najeti 15 milijonov dinarjev posojila, če je hotel izpolniti vse svoje dolžnosti m obveznosti. Ban banovine Hrvatske je sedaj odobril pomoč 5 milijonov dinarjev za zavod, da bo mogel nemotena poslovati, če bi spet nastopile kakšne vremenske neprilike in nezgode. darjev in da je v prvi vrsti dolžnost hrvaškega političnega vodstva, da se pobriga zato, da ščiti štiri milijone kmetov proti nekaj tisočem trgovcev, bančnikov in industrijeev. Gospodarska Sloga jc po besedah navedenega odgovora mnogo storila za kmeta, saj se je stalno borila proti izžemanju kmetov od strani trgovcev pri prodajanju žita, živine in drugih kmetskih oz. kmetijskih pridelkov in v tem je tudi naloga Gospodarske Sloge. Pievec pa je, če pridobitni sloji zahtevajo, da bodo oni deležni zaščite od strani hrvaškega političnega vodstva iz razio trgovce. Kaže torej, da novi osnutek ne bo zavrl draginje in da bodo potrošniki imeli od nje malo koristi. Vendar pa pričakuje javnost, da bodo v uredbo vendarle še prišla določila, ki bodo zares prinesla potrošnikom zaščito proti izrabljanju in brezvestni špekulaciji veletrgovcev in industrijeev. bilanca naše države je aktivna Za pol milijona dinarjev je bila aktivna trgovinska bilanca naše države v lanskem letu. liani je bilo oivcS« __. ------—----- . prodanih v tujino tri milijone ton ga, ker so že dosedaj krasno živeli | raznega blaga v skupni vrednosti od na račun revnega in nezaščitenega ¡ 5.521.187.572 dinarjev. V primeri z kmeta. I letom poprej je bil izvoz količinsko -■ ¡ manjši za 1,379.000 ton, po vrednosti pa za 474 milijonov dinarjev. Lani je' znašal uvoz blaga v našo dr staro mariborsko pokopališče zaprto ,----- ^ ________„ , _ Vprašanje starega mestnega po- žavo po vrednosti 4.975,341.932 di kopališča v Mariboru v Strossma- narjev in je bil za 217 milijonov di- jerjevi ulici je sedaj končnoveljav- narjev manjši kakor lansko leto. no rešeno. Pokopališče je zaprto, Razlika med uvozom in izvozom ostanke mnogih pokojnikov pa so znaša, v našo korist lepo vsoto 545 Kraljevski grad izkopali ter prenesli na draga pokopališča. Leži pa na mestnem pokopališču še nekaj za Maribor in za naš narod zelo zaslužnih mož ter jim je treba poskrbeti zu dostojno poslednje počivališče na primernem mestu. V ta namen se je osnoval poseben odbor, kateremu predseduje mestni župan dr. Juvan. milijonov din. Seveda je naš najboljši kupec in tudi prodajalec Nemčija. Sledijo Italija, Češko-Mo-ravski protgktorat, Anglija in nato še druge države. 'Suvobor" na na istem mestu Bledu, M je sedaj porušen, a bodo zgradili novega naj bi bili v Beogradu, Ljubljani in j Zagrebu. de- splitsko gledališče bo spet oživelo Splitsko narodno gledališče se bo le oživelo po dolgoletnih naporih tamkajšnjih kulturnih delavcev in oblasti. Čim je bila ustanovljena ba- nabava novih lokomotiv in vagonov Za 120 milijonov dinarjev novih lokomotiv in vagonov bodo naročile državne železnice v domačih tovarnah. Vozni park je v precejšnji meri obrabljen, po drugi strani pa zahtevajo nove železniške proge tudi Povečanje števila lokomotiv in vagonov. Posebno se je pomanjkanje lokomotiv in vagonov občutilo te dni, ko je sneg povzročil nevšečnosti v prometu. Naenkrat je zmanjkalo vagonov in strojev, zaradi če-8ar je železniška uprava ukinila več [ vlakov, še bolj pa se je to poznalo , Pri prometu s tujino. Inozemski pro-met se jemočno povečal, železniška oprava pa ni mogla izvršiti svoje haiogC zavoljo pomanjkanja vago ?®v- Samo v ljubljanskem železni-8kem ravnateljstvu so v zaostanku za 900 vagonov, katere so izvozniki naročili za prevoz svojega blaga v tujino. Zato je prometno ministr-stv<> že zagotovilo kredit 120 milijonov dinarjev in bo v kratkem po-. lilo naročila tovarnam za stroje vagone. jugoslovanske konje kupuje nemčija in francija v. Konje so začeli nakupovati v na-, državi Francozi m Nemci. Nedav-! se v Bački mudili in nakupili1 sto konj. Vse so takoj natovo-v..1 v vagone in jih odposlali. Kup-1Ja ."ie dobra, saj dobe kmetje za . sakega konja po 4—liOO din. Napadi na gosfodarsko organizacijo Hrvaško Gospodarsko Slogo", Vavif ^°sP0(larska organizacija hr-w. ^Sn^ gibanja, nam njena v prvi dat-1 Za§5iti kmetov, so začeli napa-* neakteri hrvaški gospodarstve-Voč' .prv?nstveno taki, ki niso pre-1iU(1 ^n,. g hudim napadom se je gov 1 gimi 0glasi1 Predsednik tr-dar*i zhornice v Osjeku. Gospo-1,| • a sloRa mu je ostro odgovori-Poudarila, da je v organizaciji kontrola nad cenami življenjskih po irebščin Poseben ministrski odbor je izde- . • -—- »-" , , , . , , i] i . „ 1 novina Hrvatska, je ni načrt tudi al nov osnutek za uicdbo, po kate- .„ ' . , , " , ,. , ■ i___t„„lo uresničen. Banska oblast te dala žari se bo vpehala pri nas kontrola . , „,„ t i. t 1 . -v ' gotovilo da bo denarno poaprla gle-nad cenami zivljenskih potrebščin. » * ; ' v . • j i , „„„;„]„.„, dalisce, da bo moglo najeti stalne i- Prvoten načrt, izdelan v socialnem . . . ,J. a ,. . '" . ' ,, - . « i gralee m pevce. Do sedaj so v Spli- mimstrstvu. te bil odbit, določal pa f , v , „ , - I1UU1SUM.VU, J , !, . tu od časa do časa gostovala jugo- je uvedbo posebnih komisarjev cen, .. 111P, -J: tu_ volkovi v južni srbiji lajo škodo Za več milijonov škode narede letno volkovi v Južni Srbiji. Oblasti računajo, da živi v teh krajih okrog 10.000 volkov, ki so ljudem in živini zlasti nevarni v zimskih me-secvih, ko začno laziti okrog naselij in prežati na plen. Borba proti tem zverinam je težka. cesarja Diokleciana nahaja pod ko-rom. Znano je namreč, da je za časa ustanovitve mesta Splita v polovici VII. stoletja prvi splitski nadškof Ivo Ravenjanin odstranil iz mavzoleja kipe in grobnice in ga spremenil v katoliške cerkev. Glavni oltar je sedaj tam, kjer je bil svoj čas sarkofag. Zato mislijo, da je bil sarkofag prenešen tja, is.ier je danes kor. madžarski letoviščarji žele v dalmacijo Madžare bodo .skušali za letošnjo sezono pritegniti v dalmatinska letovišča. Prihodnje dni bc prišel v Zagreb budimpeštanski župan dr. Karafiat s posebno turistično delegacijo. V Zagrebu bodo madžarski te uvedbo poseonin Komisarjev cen, , , , ..... ~ . 7 a „ ki bi pregledovali odnosno dovolje-. f ™s.ka gledališča, med nj mi tu ^ vljali £ bno ko. ali ali pa prepovedovali trgovcem * ljubljanska opera. ta mesec bo, .„,„;,„ .. .......... 1 1 ^ ° nmavnpn njit.pcm 7.n. sn na debelo poviševanje cen živilom. Novi načrt pa baje nima tako ostrih odredb proti navijanju cen. Za prejšnji načrt so bili tudi mali trgovci in obrtniki, ker se je dokazalo, da so bili navijalci cen le veletr-govci in industrijalci, čini pa je prišla v javnost ve¿t, da prvotne u-redbe ne bo, so se takoj spet začele dvigati cene gotovemu blagu, katerega veletrgovci med vojno sploh niso nič uvozili, temveč so imeli že prej zadostne zaloge. Najbolj značilen primer je s čajem, katerega ni bilo v času vojne uvoženega niti kilogram, pa vendar so ga trgovci podražili v tem času kar za 100%. Povrh pa so veletrgovci in industrijalci spremenili plačilne pogoje za svoje kupovalce na ta način, da so ukinili kreditiranje in prodajali blago'brez trdno določenih cen, to se pravi z odprtimi cenami. Na ta način so lahko delaii velikanske dobičke pri blagu, katerega so poprej skrivali in ga pozneje po mnogo višjih cenah dajali na trg. Industrijalci se še danes bore, da cene ne bi 'ee 0 j misijo o turističnem prometu med objavljen natečaj za sprejem igral-, Hrvatsko in Madžarsko, kar bi bilo cev, oktobra pa bodo začeli z red-, y sedanjih časih za najbolj dpa_ nimi predstavami. Poprej pa bodo I _____ r, — še preuredili notranjščine, starega, gledališča z denarno podporo ban-ske oblasti. zborovanje jugoslovanskega aerokluba V Beogradu jebilo zborovanje jugoslovanskega aerokluba "Naša krila'" katero je vodil podpredsednik Sondermajer. Predsednik Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je poslal vsem delegatom svoje pozdrave in naglasil vodiilno viogo, ki jo ima v današnjem svetu letalstvo. Poudaril pa je tudi nalogo, ki jo aeroklub ima za vzgoje letalskega naraščaja in za popularizacijo letalstva med ljudstvom. Govoril je tu- goeeno. Z delom bodo začeli že sedaj da bodo glavno delo opravili še pred začetkom sezone. privlačnost beograda Od vseh delniških družb, ki so se osnovale v teku lanskega leta v naši državi, je bilo osnovanih v Beogradu 44, z glavnico 130.5 milij. dinarjev. Leta 1938 je bilo v Beogradu osnovanih 2 Gdružb z glavnico 250.8 milij. din. Iz teh podatkov je razvidno, da je od sukpntga števila novoosnovanih družb bilo v Beogradu ustanovljenih 72.4<;:. i-sKOSf AKO HOČITE RITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zateoite se k Dr. A. GODEL z^Jtne, kronkne bolezni in njih komplikacije, v banditov, ki se razliva po naših-odnh." Že dve leti gledališča, kino in slovstvo sovjetskemu državljanu ne nudijo drugega kot podobe špijonov, ljudskih sovražnikov in trocki-stov, ki so sovjetskemu naziranju primemo prikazani v čim bolj ogabni luči. Sovjetski državljan o tem bere v tisku, kjer lahko tudi zasleduje " razkrinkanja" v velikih procesih. Ni toréj čuda, če je samim komisarjem, ki vodijo tisk in vso propagando, ta hrana začela presedati. V sovjetskem gledališču in filmih se je močno začelo javljati prečenje-1 vanje samega sebe, kakršnega je bi- so najboljše na svetu. Sleherna ia- lo pred vojno polno rusko javno živ- mojem govoru, ki je bil, kakor u-pam, jasen. Kot bivši časnikar — in če je človek bil časnikar, potem o-stane to gotovo vse svoja življenje — čutim profesionalno dolžnost in zadovoljstvo zanikati vse senzacio-nadne vesti, ki so se, kakor pravijo, tri zaradi sedanje vojne, sgled vrlin, liram na va3 yg3 -m yas im zai modrosti, ustaljenosti, solidnosti, naklonjeno sodelovanje pri miro-sloge in opreznosti, vrlin, Katerim se ljubnih rih jm izvajajo vse' lahko zahvalimo, da buao nase drza- ] balkansk8 vlade ve in naši narodi ostali izven težkih': skušenj sedanjega spopada. Za taki SUEŠKI PREKOP rezultat se imamo zahvaliti korist- j Italijanski listi so se te dni bavili širile glade naše konference. Gotova nim naukom, ki S3 si jih naši narodi' z upravo Sueškega prekopa, češ da nervoza, ki se tu pa tam pojavlja, pridobili iz težkih izkušenj minulo- j Angleži ondi preveč samolastno go-" " " " ~ sti. Pri vsem tem pa se mi zdi, da' spodarijo. Glede na to pisanje izva- ni nič manj pomemben tudi stalni ¡ jajo nemški listi svoje misli o Sue-vpliv činitelja, ki sa imenuje Bal-1 škem prekopu takole: kanski sporazum. Ne bi želel končati teh razglabljanj, da ne bi izrazil priznanja smislu za stvarnost in duhu razumevanja svojih tovarišev, uglednih predstavnikov zavezniških kadar s 3 zberemo, ni na mestu. Tu v tej dvorani, kjer smo imeli konferenco, nervoze ni. Delali smo popolnoma mirno in v popolnem soglasju. Prepričan sem ,gospodje, da boste na osnovi rezultatov, ki so Vam sedaj znani, pred javnim mnenjem tolmači našega iskrenega stremljenja in dela za ostvaritev dela dižav, ki s svojim modrim in dale- miru in konsolidacije. Meni je na kovidno delom vodijo usodo Bal-tem, da se vam vnaprej zahvalim za! kanskega sporazuma po poti stalne- ga napredka, ki ga nlc več ne more zadržati. * Cincar-Markovic, zunanji minister Jugoslavije: — Mislim. 0 O :omc.\ vaši lojalno sodelovanje. Ti dnevi, ki smo jih prebili skupno, so dovolili mojim tovarišem in meni ugotoviti skupno voljo, da ostanemo združeni in gojimo zajednico pravice in interesov, ki jih predstavljamo, da v vsej lojalnosti služimo miru in da gojimo prijateljske odnose.je z našimi sosednjimi državami. Prepričani smo, da postaja naš sporazum vedno bolj in bolj orožje, koristno za mir in varnost naših držav, koristno tudi za naše sossde in aa idejo Evrope, ki sedanje dni taka trpi, ki ji pa i JJ toliko bolj ostanemo zvesti in vdani. Objavljam, da je sodanjc zasedanje stalnega sveta Balkanskega, sporazuma končano ter se šeenkrat zahvaljujem jugoslovanski vladi, posebno po svojemu prijatelju Cincar-Mar-koviču za tako prisrčno in bratsko gostoljubnost, ki smo ji bili tu deležni. Metaxas, predsednik grške vlade in zunanji minister: — Beograd nas je tudi ob tej priliki sprejel z njemu lastno ljubeznivostjo in [] gostoljubnostjo. Rad bi preko vas H izrazil svojo najtoplejšo hvaležnost meščanstvu prestolnico in vsemu jugoslovanskemu n'árodu. Uživam ob misli, da bom na ljubeznjivo povabilo nj. ekselence gosp. predsednika ® vlade obiskal Niš te^ imel srečno « priliko, da v še večjem obsegu oce- n nim ves oni veliki napredek, ki je I POSLUŽUJ^ Prekop je država zase, ki leži med dvema zemljinama — Afriko in Azijo. Ta "država" ima svoje lastne podložnike, svojo lastno zastavo — morsko polje z zlatima črkama O in S — in svojega posebnega "ministrskega predsednika", ki biva v krasnem gradu sredi kraljevskega parka, in slednjič ima ta "država" tudi svoj zakonik in celo svoj lastni jezik, "prekopni jezik", ki je nekakšna žlobudravščina iz franeo- dja, ki zapelje v kanal, mora od sleherne tone plačati 6.65 zlatega I franka. Čim je ladja v kanalu, mora I slepo ubogati. Ravnati se mora po I vseh predpisih družbe, mora sprejeti pomorščake in nadzorovalne u-radnike, mora pluti po natančno določenem urniku, se morá držali predpisane razdalje in na povelje obstati, čakati ali celo odpluti nazaj. Vsa ta navodila izhajajo od družbe, ki ima tako dobro naložen denar, da donaša glavnica Sueškega prekopa, 200 milijonov zlatih frankov, vsako leto 100 milijonov zlatih frankov. Glavno mesto te male "države" je Ismailia, ki je nastalo iz delavskih taborišč. Če pogledaš nanj z morja, je videti kot kako morsko kopališče, in po cestah se sprehajajo elegantne dame, ki so oblečene po najnovejši pariški modi. Ničesar drugega kot le golo ime spominja na Ismaila Pašo, ki je bil kedive Egipta, in ki so njemu v čast krstili to mesto z njegovim imenom. V mestu je velika britska garnizija z letalskimi taborišči. Anglija se dobro zaveda, zakaj tako skrbno varuje ključ kanala. V P ort Saidu stoji spomenik Les-sepsa, graditelja Sueškega prekopa, ki je kot priča napis, "zemljo odprl ljudem". Ker se dozdeva, da Angleži le preveč samolastno gospodarijo na prekopu in je Italija tista država, ki mora z ladjami največkrat skozi Sueški prekop, je Italija tudi zahtevala, da bi imela z Anglijo vred izvajati nadzorstvo nad prekopom. da ni potrebno povedati, ker ste to skih, italijanskih, grških, angleških 70C30I :0E30i "SLOVENSKI LIST" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3C67 — Buenos Aires o o Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan. ODPOŠII JAMO VAM DENAR potom tistih bank, najugodnejši tečaj. ki i imajo VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje. PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah." POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske. ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi. V KATErvIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh. AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tise naših ljudi, sporoči jo takuj na naše uredništvo. Sodeluj z listom. , NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih ■tO X.8S ,ic več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku, za naSe. izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za '"SLOVENSKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo Krojaenica 'Gorica* Ako hočete biti vedno dobro ir. elegantno oblečeni, pridite v krojaČnieo 'GORICO', kjer boste, vedno najbolje in po vašem okusu postreženi. — Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine. Franc Leban WARNES Nasproti 2191 postaje Bs. Aires I-a Paternal ljenje. Povsod nastojajo plemeniti in duhoviti boljševiki, njihovi nasprotniki pa so začuda zabiti, kratkovidni in povsem nezmožni. Vsi sovražniki Sovjetov so borni paglavcJ, ki niso zmožni prav ničesar, rdeči pa so sami junaki, ki doprinašajo čudovita dela. Zlasti močno se to kaže v filmu "Aleksander Nevski" in v cirkuškem filmu "Tajga v plamenih", v katerem proti rdečim nastopajo Japonci. Rdeči oddajo le nekaj strelov in vsi napadalci se razprše na vse strani. To otročje precenjevanje samega sebe je prevladalo v ruskem javnem mnenju prav tako že leta 1905, pred rusko-japonsko vojno, in leta 1914, ko je vse slepo verovalo v lahko zmago "ruskega valjarja". Kakor kaže zgornja omenjena kritika "Pravde", se Sovjeti hočejo iznebiti te lahkomišljenosti in ljudstvo navaditi na resnejše gledanje. Ker so "Artileristi" kar nadaljevanje teh pavšalnih filmov z domišljavo naivnostjo, se je porodila želja po pameti. Močno je k spoznanju pripomogel tudi film "Ljudje tanka", ki je sicer .vseskozi militari-stičen in ščuvajoč na vojno, obenem pa tudi demagoško zapeljiv. Poveljnik med sovražniki je hogaboječ človek, ki nič ne ukrene glede obrambe pred sovjetskimi tanki, aknpak se očividno zanaša na neko višjo p°" moč. Tudi sovrana artilerija, ki sicer nekaj poskuša, je popolnoma zanič, strelja tjavendan, pa ne more uničiti niti enega sovjetskega tanka, ki je edini iz cele vrste obtičal v mehkem ozemlju. "Rdeča vojska"» je tako močna in samozavestna, da sredi sovražnega obstreljevanja njeni vojaki plezajo po zaostalem tanku in ga popravljajo, pa se nikomur nič ne zgodi. Tako gre ves film naprej. "Rdeča vojska" je na vsakem korajui z vsakim orožjem nenadkri-Ijiva, vse ji gre igraje po sreči. T» je pač tista opojna boljševiška propaganda, po kateri se je odlikoval tudi kino v sovjetskem paviljonu n» zadnji, svetovni razstavi v Parizu. Golob-pismunoša že 2000 let star bil dosežen z neutrudnim delom mo-1II -OJ08AQ ujpupaspwd ■efia^rud uSaf H lfr. E SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem. Navzlic radia in brzojava, kljti5 ftvtomobilnim štafetam in letalo«1' HUMOR i ima sleherna armada vsaj pehota, * Znani humorist Saphir je potoval vseh državah golobe-pismonofic z3 nekoč ob veliki suši z nekim Židom poročevalsko službo. Vojaštvo ta^ po deželi. Dospela sta v mesto in zelo ceni svoje pernate zaveznike, & stopila v gostilno. Ko sta se krepča- se navzlic vsem tehničnim napr^ la in je bilo treba plačati račun, jo. kom noče ločiti od njih. Saphir vzdihnil: I Vendar je komaj znano, da golob'' — l:ož> moj! Denarja nimam pri, pismonoše niso šele pripomočki s6' sebi. Posodite mi en forint. j danjega vojskovanja, da so takŠ"' Ž d je dal denar, toda Saphir mu golobe brez dvoma uporabljali v vol je moral zastaviti suknjo. Ko sta šlanah že v najdavnejših časih, dalje, se je Žid potil v vročini. Sa-i Najdeni herioglifi pričajo, da phir jr pa brez suknje lagodno ko-¡že Egipčani uporabljali golobe rakal. Ko sta prišla domov, je Sha-1 poročevalsko službo. Ko je leta 4 pih potegnil iz žepa drug forint, ga pred Kr. rimski general Antonij vrnil židu in se zahvalil, da mu jc legal Madero, je bil poveljnik oh'e' po tej vročini pomagal nositi suk-¡ganega mest'á po golobih pismonoš'1'' nj0- 1 v zvr/.i z Rrntom, rimskim naspr»:' ™Ym Antonija. In pesnik Tasso Pr'' IOCIOI aocaoi D SOE3«? Preprosto "Kako si si pa zlomil nogo?" "Čisto nreprosto. Ali vidiš stopnico?" "Vidim". "Jaz je nisem videl." —. svojem romanu jt bojeni Jeruzalem" kako so križ»™ tisto ménili, da j ki ga oznanjam m s tem, se je iz "farja" norčeval, kako vle- kar ste ml dah" Vprašam vas, kdaj ste živeli bolj v miru: ali tedaj, ko ste poslušali besede, ki vam jih oznanjam jaz kot nauk božji, ki nas uči, da z ljubeznijo prenašajmo drug drugega slabosti, da je življenje trd delavni dan če ljudi za nos in kako na njihove stroške dobro živi. Oni se matrajo in delajo, on pa kar z vozom pride in odpelje. Lahko se smeje, ker so ljudje taki norci... Takele in podobne reči so se dogajale in k garjevi ovci se je pridružilo kmalu še več takih, katerim je ta njegova modrost bolj prijala kot stroga beseda župrtikova, ki je učil, da je življenje resna naloga in sveta dolžnost ne pa zabava in burka... Vedno več je bilo takih, ki jim je sladka beseda krčmar.jeva ugajala. Saj ima prav, tako so se pomenkovali. Človek je cel teden živina. Saj delamo, da smo črni. Pa bi potem še v nedeljo moral v cerkev poslušati spokorne pridige... ne, ne. ko, kot jokajo danes... Kamenje so pobirali Judje, da bodo Jezusa kamenjali, tako nam pri- zapoveduje, in kdo ti bo nadomestil duhovno zgubo, ki jo utrpiš, če pustiš svojo dušo stradati božjega kruha. Zato je brez ozira na druge: vsak naj spolni svojo krščansko dolžnost. Prilike za spoved imate dovolj. Saj povedje današnjiu evangelij, — za- že vsi znate dovolj po špansko. Kdor JI • 1 "l ' . 1 ' rini i nvvATrn/-] •%-» /-» fll rrn TTOI to ker njegove besede niso mogli prenesti, zato ker jih je premotil hudič, da so zaprli svoja ušesa božji besedi. Jezus pa jim kriče "vsak kdor je iz Boga posluša moj glas." Vem, dragi moji, da je tudi drugod po svetu tako, kot je prišlo sedaj v našo mirno vas, da se štejejo za bolj moderne, bolj brihtne tisti, kateri so .se Bogu odrekli, kateri ne gredo v cerkev, katerim v petek meso prav posebno diši... Ljudje so pa vendarle vsak dan bolj nesrečni', vsak dan bolj polni pa želi spoved po slovensko, že vsi veste, da imate pri sv. Jožefu v Flo-restt ^vsak dan dopoldne priliko za spoved v soboto pa tudi popoldne in zvečV do pol 8 ure. Janez Hladnik. katerega živimo zato, da bi zaslužili | sovraštva, vsak dan bolj nezadovolj-večno nagrado; da moramo svojemu i ni... telesu odreči, po čemer neredno po-, Skril se je Kristus na tiho nede-želi, da moramo svoje upanje stavi- j ljo, toda še izza vijoličnega prta ti v večnost in ne misliti, da bomo ! kliče: Jaz sem dobri pastir, jaz sem kdaj tukaj nebesa imeli... Tisto besedo sem vas učil, tisto sem vam ponavljal, ki jo je Jezus sam izrekel in nam kliče: pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz po- Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in C AMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se boste sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporoča rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232 živim. Sedaj vas pa vprašam, kdaj je bilo v naših domovih več mitu in sre-Lepše je pri dobri kapljici in med če? Ali dotlej, dokler ste mene po- veselimi bratci. Le pijmo ga! "Garjeva ovca" je zvenelo boleče po cerkvi. Spogledali so se možje, ko so slišali tako ostro besedo iz župnikovih ust in spomnili so se, kaj se dogaja slušali, ali sedaj, do so nekateri nastavili svoja ušesa laži, ki jo je prinesel v vas zapeljivec in sejavec krivega semena?"... Tiho ihtenje je šlo skozi zbrane vernike, molče so si brisale solze že restavracija pri krčmarju, ki seje satansko seme.; ne in matere, katerih možje in sino-Grmova žsna si je obrisala solzo, | vi so začeli zanemarjati svoje dolž- ine sveta, kdor ima moj nauk, ne hodi v temi. temveč ima luč življenja. Na stotine je tistih, ki se svetu ponujajo za učitelje in vendar je samo eden, ki je pravi! Od začetka sveta pa je bilo tako, da je vsakemu dano na prosto, kateremu hoče služiti: Bogu ali hudiču; obema hkrati služiti pa ni mogoče. "PRI ŽIVCU' Zvesto so poslušali dobri verniki kjer boste postreženi z dobrim vi-gospoda Matevža, toda tudi krčmar nom> pristniin pivom ^ vedno svežo je imel svouh vernih . domačo hrano. Prostori pripravni tu. Pac po stan resnici, da je človeku za SVatbe v življenju na prosto dano, da gre Rojakom se priporoča lastnik z resnico ali pa z lažjo. Nekoč bo pa vsik pobral tudi sadove svojega življenja. EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 176 I Gregor pa nadaljuje: J — Sklenil sem, da se bom podal na daljn pot, v Rusiji mi ne ugaja več. Videl bom države in kraje, brat, Moja gotovina, — nadaljuje Gre- kakršnih še ni nikdar gledalo člove- gor Orlov,_je naložena v angleški ško oko, ti ne veš, kako hrepenim banki, tega premoženja ne bo mo- po tem potovanju, kako se ga že ve-^la Katarina na noben način dobiti, selim - - |am imam naloženih štirideset mili-1 — Tedaj ne smeš odlašati, podaj •jenov rubljev. Ti milijoni naj pripa-1 se takoj v tiste lepe kraje, — reče dajo tebi in mojim bratom. — Pri Aleksej. — Tebe ne veže nobena ^gleški banki še nahaja tudi mo- stvar več na Rusijo, carica ti bo da-Ja oporoka; obljubi mi, Aleksej, da la dopust, potem pa zbogom! b°š uporabil en milijon rubljev v j — Da brat, potem pa zbogom! — Svrho, katero ti bom sedaj navedel, vzklikne Gregor Orlov in izprazne Obljubljam ti, brat, — odvrne svojo čašo. Aleksej ganjeno. j ^ tem trenutku sta brata zasliša- - Ti poznaš ciganko Marfo, — la komornikov glas, potem pa so se «adaljuje Gregor Orlov, — ona oglasili neki strogi in zapovedujoči *z8aja neko majhno deklico, — žc- glasovi. ,ni- da bi ta otrok dobil en milijon Nastalo je hudo prepiranje in A-^bljev od mojega premoženja. j leksej plane. ^zemi tega otroka Marfi in gA i —Kaj je to? — vzklikne Aleksej. °dpel ji y pariZ) — prisezi mi, da boš i — Nazaj! — zagrmi nekdo, da se Vestno oskrboval njeno premoženje, je razlegalo po vsej palači. — Naj Prisegam ti! ^ j se nama nihče ne drzne zoperstav- . — Nadalje moraš po moji smrti s ljati, kajti midva prihajava po po-7° razbiti vrata, ki vodijo v Kata- velju Njenega Veličanstva carice U-ne sobe moje palače. ^ "am boš našel nekaj, kar ne spa-a Več med življenski hrup, temveč pod zemljo. ^ ' risezi mi, Aleksander, da naju ° skupaj pokopal — prisezi mi, 1 spominu na najino mater. . Aleksej položi svojo roko na srce °dgovori s svečanim glasom: Prisegam ti pri kosteh pokojnine matere! frobro, končala sva, reče knez <3a^°r ^rl°v> — vse j« v redu, se- - ^e smrt ne bo prehitela. doT ^ade-lam sc> da bP minilo se preden bo prišla smrt po teši ' odvrne Aleksej OrlovA — flfrj j ' mulo prej hvalil s svojci), izdrav-'n tudi dokazal svojo moč. jaz niti ne mislim na smrt, W»tt hočem življenje, — pijva, na-i!va si ■ k - »» kupe, ata sta izpraznila svoje čaše, Katarine! — Mar je mogoče? — vpraša A-leksej in prebledi. — Brat, ali poznaš ta glas? — To je Panin! Sedaj se zasliši neki drugi glas, — neki starec Je neustrašeno odgovarjal : — Ne morem vam dovoliti, da bi stopili v palačo. Jaz sem oskrbnik Njega Visokosti kneza Orlova, nihče ne sme vstopiti, dokler tega ni dovolil moj gospodar. — Umakni se starec, ali pa te bom ubil! — zahrešči sedaj neki drugi glas. 3,¡mü , — Ah, to je mali Subov! — vzklikne Gregor Orlov, ki se ni niti dvignil s svojega stola. — če se ne motim, bom dobil visok obisk. Zakaj pa trepečeš, Aleksej? — Ker mislim, da sva svoje načrte prepozno skovala, — zastoka Aleksej in se prime z obema rokama za naslanjalo svojega stola, — tvoje potovanje. — moj beg, — prepozno je! , — Se enkrat ti pravim, starec, umakni se nam s poti! — zagrmi nekdo spodaj. — Jaz poznam svojo dolžnost! — odvrne stari oskrbnik. — Štirideset in štiri leta služim že rodbini Orlo-vov. Strel poči, sliši se zamolkli padec. — Ubogi Dimitrij, — reče žalostno knez Gregor Orlov, — štirideset in štiri leta je zvesto služil naši rodbini, sedaj pa so ga ustrelili kakor psa. — Brat, — vzklikne Aleksej, — ko je začel zopet trezno misliti, — brat, mar ne boš ničesar storil, da bi se uprla najinim sovražnikom? — Zgrabiva za orožje — branila se bova, — sila proti sili! Če se nama posreči, da odideva iz palače, sva rešena, — potem pa lahko pobegneva! — Pobegnil bom, — reče Gregor Orlov, okrog njegovih ustnic pa se prikaže smehljaj. — Če potrebuješ orožja, moj dragi Aleksej, — nadaljuje Gregor Orlov, — bodi tako dober in stopi v sosedno sobo, tam boš našel bogato izbiro. Aleksej odhiti takoj v sosednjo sobo. Gregor Orlov se ozre za njim, potem pa potegne hitro iz svojega žepa majhno stekleničico, ki se je še pred pol ure nahajala v tajnem predalu njegove pisalne mize. — Če hoče človek na daljno pot, — sezasmeje Gregor Orlov zamolklo, — mora imeti za to dovolj sredstev, — jaz pa jih imam! Gregor zlije tekočino iz stekleničke v kupo, v kateri se je nahajalo vino. prazno stekleničico pa vrže pod mizo. — Brat, tukaj imaš samokres, — vzklikne Aleksej, ko se je vrnil. — Tu, poglej — to je za tebe, ostalo pa je zame! Svoje življenje bova drago prodala! Ne bodo naju mogli tako hitro obvladati. Zapomnili si bodo brata Orlova! Že so se bližali koraki. Aleksej odhiti k vratom, ker se je spomnil, da bi jih lahko zaklenil, — v tem trenutku pa jih je nekdo od ' zunaj odprl. Aleksej Orlov se opoteče. Na pragu sta stala grof Panin in Platon Subov. Za njim pa zagledo Aleksej dvanajst vojakov caričine telesne straže. — Zasedite vrata! — zapove grof Panin. — Vi ostali pa ostanite na vseh izhodih palače! titražite vrata! — Nihče ne sme iz hiše — nihče ne sme v hišo! Orlov je še vedno mirno stal pri mizi. Panin pothegne iz žepa neko listino in pride počasi k mizi, za njim pa pride tudi Subov. — Česa želite tukaj, gospoda? — zavpije Aleksej Orlov jezno. — S kakšno pravico ste udrli semkaj ? — Če sta hotela priti k mojemu bratu na obisk, vama ni bilo treba pripeljati toliko vojakov s seboj? — Odstranita jih takoj iz hiše, sicer — — Pusti ju, Aleksej, — reče knez Gregor Orlov. — Ah, grof Panin in moj dlragi mali Subov, dobro došla. sta mi, gospoda moja! Vajin obisk me izredno veseli! Ali nočeta sesti? Kakor vidita, se nahajava z bratom ravno pri prijetnem delu. Aleksej, bodi tako prijazen in vzemi iz omare dve čaši, — ponudi ju mojima dragima prijatelj ima! -- Ko bi bil vsaj strup v teh ča-šah! — vzklikne Aleksej Orlov in se škodoželjno nasmehne. Grof Panin začne mirno razgrinjati svojo listino. — Knez Gregor Orlov, — reče Panin s strogim glasom, — prihajam po po vel in Njenega Veličanstva ca- \ rice Katarine II. I Njeno Veličanstvo carica K dar na jc sklenila, da vas odveze vseh časti, da vam vzame vsa odlikovanja in posestva, ki ste jih nekoč sprejeli od Njenega Veličanstva. Izgubili ste vse, za kar ste bili nekoč hvaležni caričini dobroti in njeni milosti. Vsa vaša posestva so s tem nalogom zaplenjena, vse vaše privatno premoženje pa stavi j a Njeno Veličanstvo pod državno oskrbo, dokler se ne konča pre skava. Vi ste moj ujetnik, knez Gregor Orlov. Dobil sem povelje, da vas takoj odvedem v Petropavlovsko trdnjavo. — In ti molčiš, brat, in dovoljuješ vse to? — vzklikne Aleksej. — Pojdi po mojem vzgledu, ubij ga, — jaz bom tega starca ti pa tistega mladega kričača! Aleksej dvigne samokres. ' V tem trenutku pa skoči Subov v stran in ga tako udari s stisnjeno pestjo po glavi, da je Alekseju padlo orožje iz rok in zaropotalo na , tla. Subov stopi na samokres, j Aleksej Orlov, — reče grof Panin, — opozarjam vas, ne mešajte se v mojo dolžnost, kajti sicer bi bil prisiljen zapreti tudi vas. — Povelje Njenega Veličanstva se za sedaj si-! cer še ne tiče vas, — moglo pa bi se zgoditi, da bi vas kljub temu aretiral. — Kaj pa je zakrivil moj brat? — zavpije Aleksej Orlov jezno. — Mar smo prišli že tako daleč, da boste uničili človeka brez vzroka. —Takoj boste zvedeli tudi vzrok, — odvrne grof Panin resno in mirno. — Ki^s Gregor Orlov, — nadaljuje Panin z uradno strogostjo, — na vas je padel sum, da ste nagovorili navadnega kozaka Pugačeva, da se ie uprl naši mogočni carici, — vi ste napravili iz mirnega človeka u-pornika, — ki je pustošil Rusijo in. SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Jože Grbine: Prešmentane hruške O, od tega je že dolgo, dolgo. Jesen je bila in graščak Jurij se je vračal s svojimi gosti na ponovi-ški grad. Zaman so se podili za Savo pa po njivah v MačkovnL Nobenega plena niso staknili, prav zato je graščak Jurij vihal od jeze nos. Tisto jesen so kmetu Petru hruške obrodile tako, kakor bi jih z žeg-nano vodo zalival. Zato se je odločil Peter: naberem košarico najlepših in jih ponesem na Ponovice, naj vedo, kaj raste na mojem drevju. Kakor se je Peter odločil tako je tudi storil. V trenutku, ko je stopil Peter s košarico v grad, stoječ na višavi in strmeč po vsej soteski kakor budni čuvar, se je vrnil graščak Jurij s svojimi domov. Na dvorišču pred graščino so prignali prav tedaj stražniki tropo pohajačev. Zajeli so jih spodaj ob reki, v savski soteski, ko so oprezali na ladje. Nepridipravi so si želeli lahkega zaslužka. Tiste čase so taki in podobni pohajkači radi oprezovali ob reki za brodniki. Le ti so vozili s praznimi čolni po reki navzdol in so bili namenjeni na Hrvaško kupovat žito, vino in druge pridelke. Novce za kupnino so pa shranjevali v malih, železnih blagajnah, ki so jih imeli pritrjene na dnu tombasov, kakor so dejali velikim ladjam. Nepoštenjaki so zlahka prišli do novcev v skrinjah. Navalili so na brodnike, s koli so jih pobili in pometali v vodo, nato pa so si prilastili železne skrinjice in denar. Valpet Urh je sedeč na iskrem belcu vihtel bič nad ujetimi lopovi in kričal nanje. Ko je prijezdil na dvor graščak Jurij, je tudi 011 udarjal z bičem po njih. "Vendar nekaj plena", je dejal potolaženo Jurij žlahtni gospodi. Dvignil se je v sedlu in s pretečim glasom ukazal: "Vrzite vso to svo-jat v najtemnejšo ječo..." nato je skočil s sedla in vrgel vajeti hlap- Mladinski kotiček cem. Za jetnike se ni več brigal. Odšel je s svojimi gosti v grad, kjer jih je že čakala bogata južina. Valpet Urh je ponovil gospodarjev ukaz: "V ječo z njimi! Sodili jih bomo, kadar se bo to zdelo žlahtnemu gospodu prav." Dobre volje so planili hlapci nad ujetnike in so jih potiskali preko dvorišča in skozi nizek vhod v grajske ječe. Vsa skupina možakov, ki so jih potiskali v ječo, je molčala, le eden med njimi je zatrjeval: "Nedolžen sem, spustite me, le po zmoti sem zašel semkaj." "O tem se bomo že še pomenili", so dejali grajski hlapci in potisnili tudi njega do ječe. V tistem so pririnili Petra po nedolžnem došlega med razbojnike, prav do praga. Peter je dvigal košarico do vrha napolnjeno z lepimi hruškami in zatrjeval, da je po krivem in zmoti dospel med nje, a mu ni nič pomagalo. Hlapci so ga kljub vsemu odporu porinili za zapahe in so vrgli težke ključavnice na debela vrata. Dnevi in tedni so potekli, ko je bila vsa druščina v grajskih ječah. Ob neki priliki se spomni graščak Jurij na zaprte lopove in jih veli prignati predse da bi jim sodil pošteno in po pravici. Najprej so pripeljali pred grašča-ka Jurija kmeta Petra, ki je ves čas, odkar je sedel v temnici, zagotavljal svojo nedolžnost in trdil, da je prišel le po zmoti v ječo. Graščak posluša pritožbo starega kmeta in izpraša nato še Urha in grajske hlapce, ki so zajeli oni dan opreznike v savski soteski. Zasliši jih. če je vse res tako kakor trdi kmet Peter. Vsi potrdijo. Nikogar ni, ki bi vztrajal na tem, da so zajeli Petra 1 ob Savi. Tudi ostali, ki so bili z njim I zaprti, ne trde, da bi bil Peter član I njihove druščine. Zato veli pravični ¡ graščak Jurij po nedolžnem zaprte- ga kmeta izpustiti. Za krivico, ki so mu jo storili v gradu, se mu graščak oprosti in mu ukaže, naj si izbere v gradu za odškodnino, kar si poželi njegovo srce. Valpetu Urhu ukaže graščak Jurij, naj ga povede po vseh sobanah in tudi v grajsko zakladnico. Kmetu Petru se blišči pred očmi ko ogleduje bogatijo. Valpet Urh mu odpre tudi skrinjo, kjer so hranili grajski do roba polno novcev. "Na, vzemi, kakor je velel naš gospodar!" ga bodri valpet, Kmet Peter premeša žvenketajoče novce, odrine svetle cekine, ki so bili na vrhu in si izbere samo srebrn goldinar. Valpet ga bodri, naj vzame še a. Peter ne vzame ničesar drugega. Zahvali se in reče: "Dovolj imam". Nato ga povede valpet Urh še skozi ostale shrambe. Peter pa si izbere tam samo ostro sekiro in loj evo svečo. "Zahvaljeni bodite za te tri stvari", reče svojemu spremljevalcu. "Zdaj bi pa rad šel domov, kjer me gotovo že težko čakajo." Pred gradom sreča Peter dobrot-íjivega graščaka, ki se ne more na-čuditi, da je vzel Peter od vsega bo-! gastva, kar ga je videl v gradu le srebrn goldinar, sekiro in lojevo svečo. "Čemu ti bodo, Peter, stvari, ki si jih izbral pri nas?" poizveduje graščak. Takole je, prevzvišeni gospod!", pojasni Peter. "Za goldinar si bom kupil novo košaro, ki so mi jo zgrizle miši in nove hlače, ki-sem jih potrgal v vaših zaporih. S sekiro bom posekal prešmentano hruško, ki mi daje tako sadje, da bi me spak nikoli več ne premotil in bi v napuhu komurkoli hodil ponujat in kazat svoje pridelke." "In čemu ti bo sveča?" poizveduje graščak. "To pa bom prižgal vsakikrat na čast Bogu očetu in sv. Katarini, ki je patrona za pravo in zdravo pamet, da bi me razsvetlila vselej takrat, kadar bi mehotela žilica spet zapeljati v graščino ali pred kako drugo gosposko." Komaj to kmet izgovori, steče po! bregu navzdol in do doma, kjer so | ga že dolgo objokovali, misleč, da ga sploh ne bo več iz temnih grajskih zaporov. Odrezavemu kmetu Petru pa je poslal graščak Jurij za božič zajetno kožaro izbranih daril, kar so jih med najboljšimi premogli v graščini. Z darom so se hoteli oprostiti za vse, kar je nevšečnega preživel med razbojniško tolpo na dnu graščinskih zaporov. Razburljiva zgodba Raziskovalci krajin, pragozdov in tujega sveta, kamor še ni stopila človeška noga, žive v stalni nevarnosti, da napadejo skrivnim zasedam divjih ljudstev. Čeprav pri tem le prečesto tvegajo življenje, jih to ne more odvrniti od težnje, prodreti do neznanega, do še neraziskanega; narobe : prav v tem je ves mik. Seveda imajo taka raziskovanja lahko tudi veliko znanstveno vrednost, ker nas seznanjajo z običaji in življenjem raznih plemen na najnižji stopnji razvoja, nam odkrivajo nova ležišča rudnin ter sploh izboljšujejo naše zemdljepisno znanje. Zanimiva je naslednja zgodbica, ki jo je pripove-! doval nek angleški raziskovalec, ko j se je nedavno vrnil s potovanja po ¡ osrčju Afrike. Ko je nekega dne sedel pred svojim šotorom, je pritekel k njemu njegov črni sluga in mu sporočil, da počiva ob bližnji reki izredno velik krokodil. Podal se je previdno k reki in je res zageldal tam velikega krokodila — dotlej mu tolikšen še ni prišel pred oči — ki je ležal nekaj korakov oddaljen od reke in se soln-čil. Snel je puško z rame, odprl var- nostno zaklopko, ni pa puške šo* utegnil prisloniti, ko je opazil, da se v visoki travi poleg speče živali nekaj giblje. Bila je kača velikanka, ki jo imenujemo udav, prirodopisci pa najraje z latinskim imenom "boa Constrictor". Plazila se je previdno bliže in bliže, tako da je bilo očitno, da nekaj namerava. Nenadoma je planila in se bliskovito nekajkrat ovila okrog vratu pošastne oklop-njače, z repom pa se je oprijela skalne pečine. Krokodil je divje planil kvišku in pričel se je zagrizeu boj med obema; četveronožec se jc predvsem skušal pomakniti čim bliže k vodi. Po čtrturnem boju je kača vendarle morala zrahljati in spustiti svoj oprijem okrog skale. Po tem uspehu se je krokodil majavo pognal proti vodi, v kateri bi svojega sovražnika utopil. Že se je zdelo, da je kača izgubljena. V zadnjem trenutku pa se ji je posrečil nov krepak oprijem okrog debele drevesne veje. Sedaj pa je bila kača v ' vidni premoči. Poskusi krokodila, da bi se rešil njenega železnega objema, ' so postajali vedno bolj šibki. Zdelo ! se je, da bo njegova orjaška moč kmalu izčrpana. Počasi se je pogrezal v obsežno močvirje in tako potapljal tudi kači pod vodo. Če ni hotela utoniti s krokodilom vred, je morala svoje navoje okoli krokodilovega telesa popustiti in jih presta* vciti. Res je kmalu to poskusila izvesti. Pri tem je pa za hip neprevidno zanihala nad žrelom nasprotnika, kar je temu zadostovalo, da je dvignil velikansko glavo, odprl žrelo in odgriznil z ostrimi zobmi kači glavo. Če pa bi mislili, da se je s tem razburljiva drama končala, bi se zelo "motili; sedaj se je šele prav za prav začela razvijati prava tragedija. Obglavljena kača ni izpustila svojega nasprotnika, njene mišice niso oslabele, nasprotno, smrtonosni ugriz je povzročil krčevito zateg-njenje silnega mišičevja kače. Mo<-' mišic je bila sedaj tolikšna, da so popokale in se zdrobile vse kosti v telesu oklopljene pošasti. Objet od svoje mrtve sovražnice je krokodil bedno utonil v močvirnem bregu rešilne reke. pobil toliko nedolžnih ljudi. — To jelaž! — zagrmi Aleksej. — To je dokazano, — odgovori grof anin. — Pugačev sam je to iz povedal in vse skesano priznal. — Priznal je? — reče Gregor Orlov, ki je do sedaj stal s cigareto v ustih in z rokami v žepih. - Priznal je torej? — Ah, tedaj moram piti na zdravje tega Pugačeva, — naj živi moj dobri kozak, — živel — naj ga blagoslovi presveta Mati božja Kazanj-ska! Knez Gregor Orlov dvigne kupo, jo prinese k ustom in jo odločno iz-prazne. Potem pa jo vrže ob tla. — Jetnik sem torej? —• reče Gregor Orlov mirno. Na povelje Njenega Veličanstva carice Katarine, mogočne vladarice Rusije, me morate odpeljati v Petropavlovsko trdnjavo.'' Če se ne motim, je to prav tista Katarina, ki mi je ukazala, da sem umoril njenega moža carja Petra 111., prav tista Katarina, katero sem s svojima lastnima rokama dvignil na carski prestol, — prav tista Katarina, ki je bila toliko let moja ljubica! Tista Katarina, ki mi je sezuvala čevlje, če sem ji to ukazal, tista Katarina, ki sem jo tepel kakor psa, ki pa me je kljub temu zopet znova prosjačila ljubezni. Ilahaha, pozdravite lepo carico in ji recite — če bo zopet potrebovala kedaj koga, ki bi umoril zopet kakšnega carja, naj — oh, ali že — tako hitro--. Orlov se opoteče. Prijel se je za stol, pa ni mogel več sesti, temveč je omahnil 11a tla. — Brat! — vzklikne Aleksej. — Kaj pomeni to? — To pomeni, — reče zamolklo knez Gregor Orlov, čigar obraz je postal naenkrat strašno bled, — to pomeni, moj dragi brat Aleksej, da odhajam na pot — na pot, po kate- 1 lažen — bil sem norec, katere prevarala najbolj neumna in ri sem tako hrepenel! Strup! — zavpije grof Panin. . Stari Panin se zmedeno in presenečeno skloni k Orlovu, ki jo umiral. — Tla. on nam ne sme pobegniti, — z.vvpije grof Panin, — zdravniki, pripeljite zdravnike, — ta človek ne sme umreti, — on mora pred svojo smrtjo še marsikaj priznati! — Priznati moram?! — vzklikne knez Gregor Orlov. — Da, priznavam in zapomnite si, kar vam bom povedal. Priznavam — da sem živel — v svet1.' blaznežev, — da sem bil tudi sam rega najsbibša ženska vseh žensk! To je — Or'ovovo priznanje-- Zamolkel udarec — Orlovova glava u lar i ob tla. Aleksej poklekne k njemu in skle ne roke. — Oh. kako to boli, — zaječi Gregor Orlov. — Gori — v mojih prsih peče. gori. — Brat — umiranje je strašno — toda kljub temu — tisočkrat boljše od.življenja \1, |< sej, — brat, — moje dete, — moja hčerka — v isti grob — z menoj --Natalka, — moj otrok — j.i7 ««oni — mo—ri—lec. PrcKleta bodi, Katarina, — podla — bk'dnica — uboga Rusija! Oriov se še enkrat strese, potem se pa iztegne. Or.H'or Orlov odpre še enkrat svoje o"i in pogleda z nepopisnim sovraštvom grofa Panina in Subova, potoki pa — Gr igora Orlova ni bilo več, — podal re je na daljno pot, proč od norcev i a blodnic. Še tisti večer se je carica Katarina pr°sr-i;la iz Carskojega sela v svojo petrograisko palačo. M')jenčeve sobe so imele novega stanovalca. Tmonoval se je Platon Subov Mali Subov je dosegel, kar je želel. zí 154. POGLAVJE V samostanu Sfimostan svetega Nikolaja je stal bližini gorovja na polotoku Kola ar! 1 angelski guberniji. To je bilo prastaro poslopje, ki je v.v stoletij služilo kot samostan, to se pravi, odkar so ljudje pomnili, so ž:veli v tem samostanu menihi, ki so b'li ločeni od sveta. Živeli so po svojih strogih pravilih. V Rusiji je bilo zelo veliko samo- ¡ stnnuv, toda izmed vseh samostanov, je ruski narod najbolj zanimal ta samostan. O redovnikih, ki so živeli v tem samostanu, so pripovedovali ljudje po vsej Rusiji čudne in strašne stvari. Pisatelj bi s pripovedovanjem o strahotah, ki so se godile v tem samostanu lahko napisal cele knjige. človek ni vedel, kaj je resnica in kaj je samo izrodek domišljije — ljudi«! pa so pripovedovali marsi-ka i. Nekaj pa je bila trdna resnica. K'1« v je enkrat oblekel bel plašč redovnikov, se ni nikdar več vrnil, med ljudi. Za katerim so se enkrat za priti težka samostanska vrata, je bil za svet izgubljen in mrtev. St".išna prisega je vezala redovnike. «In niso nikdar smeli črhniti niti besedice o dogodkih, ki so se odigravali zii močnimi zidovi samostana R'-etega Nikolaja. Naši čitalci najbrS ne vedo, da je rol trapistov eden izmed najstrožjih redov. Trapisti morajo živeti v samot-, vse njihovo življenje je dan trpi-»u j a, delati morajo od jutra do veče";i. strašiti se ne smejo najtežjih d-1 Trapist se mora zadovoljiti z naj-siromšnješo in najslabšo hrano. Tr;*pist je samo toliko, kolikor je neobhodno potrebno za življenje. Mesa je zelo malo, in sicer samo dvakrat na teden. Kdor pa se pregreši proti temu predp su. mu mesa sploh ne dajo nikdar več. Mr;fgo trapistov pa sploh ne je mos:i, hranijo se izključno le z rastlinsko hrano. O!" devetih zvečer mora biti vsak trapist v svoji postelji. Njihovo ležišče sestoji iz trde blazine in volnene odeje. Ob enih po polnoči zbudi trapiste samostanski zvon iz spanja, tako da spi vsak trapist samo štiri ure. O!, enih morajo vstati, potem pa grelo k jutranji maši. potem dobijo siromašen zajutrek, ki sestoji iz in koščka kruha. Sedaj morajo redovniki 11a delo. Trapisti se po navadi bavijo s poljedelstvom in z živinorejo. Samostan trapistov je mnogo pridobil in dobil tudi mnogo denarja. juho kazni, ki so premnogokrat škodovale zdravju in življenju nesrečnik menihov. Tako je trapist živel dan za dnem, leto za letom, delal je, molil in mol' čal. Tako so jim počasi propadala telesa, vedno bolj, čeprav počasi, so se bližali grobu. Ko pa je trapist nekega dne za-tisnil svoje trudne oči, je dobil kot nagrado za vse svoje tipljenje, a vse delo in trud na tem svetu, hI»' den grob — kakor vsi drugi ljudje- V grob so ga položili brez krste-Zavil ¡'so ga v njegovo meniško haljo in ga tako položili k večnem» počitku. Na njegovem grobu ni bi' lo ne kamna, niti križa, samo pl6' vel se ga je usmilil in poril ilovnato zemljo in nihče ni vedel, kdo p0' kaVrega pa so požrle nenasilne bla-1 čiva v tem grobu. gau-.e visokih cerkvenih ustanov. K > je samostanski cerkvi odbilo po'di e, eo lahko nekaj časa počivali potem pa so morali spet nadaljevati z delom do šestih. 01» šestih so morali zopet k maši Izpolnil je svojo nalogo, delal je in se trudil, — sedaj pa so ga vrnil materi zemlji, sedaj je bil pozabljen ! V samostanu svetega Nikolaja ' arhangelski guberniji so se strog0 in molitvi, zvečer pa so poslušali držali vseh svojih predpisov. p'ednavnja o verskih vprašanjih. Tem predavanjem pa je smel prisostvovati samo tisti, ki so ga sma-trrl! vrednega tega razodetja. Posebno težka pa je bila zapoved, d'i med delom noben trapist ni smel i sr>:,e<-"-voriti niti besedice, aKdar se je kateri redovnik v k»' terem samostanu v čem pregrešili kadar je zaslužil kakšno posebni kazen, so ga poslali v samostan svetega Nikolaja. Tam je moral ostati kaznoval grešnik dolgo, dokler ga ni njeg"v Trapist mora biti nem. Nemo mo- predstojnik zopet poklical nazaj. "f ra opravljati svoje delo, brez bese- Potem ga je zopet sprejel v svoj0 de mora loči k počitku, brez beseda versko družino popravljenega 111 mora vstati, — samo v slavo božjo skesanega, sme trapist odpreti svoja usta. 1 Tako je postal samostan sveteg?. Gorje mu, ko bi se bil pregrešil Nikolaja v arhangelski guberniJ1 proti temu predpisu! Gorje mu, ki počasi kaznilnica za vse tiste, ki poti pobožnosti 111 bi bil krenil krenosti! Te "a so kaznovali z najtežjimi kaznimi, teh pa so imeli v samostanu na izbiro! Grešnik se je moral sam kaznova ruskih samostanih kaj zagrešili-Ves samostan pa je bil kakor n®' lašč ustvarjen za to. Polotok Kola je bil .redko n»se' ljeu. Na celem polotoku se je nahaja" ti, ali pa so ga kaznovali drugi re- ^mo nekaj hišic, pa še te so sc n?' dovniki, ki so bili izbrani za to slnž- bájale v notrajosti, medtem ko i ho. stal samostan na griči'- tik obal*-Tmeli pa so tudi mnogo drugih (Nadaljevanje prihodnjič)