posavski OBŽORNItf letol - številkal - cena 2OO tolarjev - december 1997 veseli december '97 Naš gost RAFKCrVütJEB1 UrednKtvo „a CisK« Z0OLE Uredništvo obzornika vam želi srečno 1998. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO Cesta krskih žrtev 14, 8270 Krško VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO N0V0 LETO 1998 želi vsem občanom območja Upravne enote Krško NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KRŠKO ANTON PODGORŠEK, dipl.iur. posavski center za permanentno izobraževanje Dalmatinova ulica 8, 8270 Krško Vsem nasim sodelavcem, poslovnim partnerjem in udeležencem naših programov! Najlepše dni u letu, ki mineua, nismoprežiueli sami, ampak skupajz uami. Naše odnose so prepletala skupna dejanja, pričakouanja in uspehi, ki so nets zaznamouaii in pouezali u ritmu uspešnega sodelovanja za I eta, ki so še pred nami. Prau zato bi radi najlepše in uspešne dni v letu, ki prihaja, ustuarjali skupaj z uami. ZA VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO kolektiv Posauskega centra za permanentno izobražeuanje. Nagradna igra POSAVJE Ceprav so nam na voljo moderna komunikacijska sredstva, se vse manj poznamo, saj zlasti v večjih naseljih in celo na vasi živi- mo vse bolj vsak /ase. Tudi na področju, ki mu pravimo Posav- jc, naj bi se ljudje po/.nah, vendar ugotavljamo, da vselej ni tako.. Potujemo po Sloveniji in morda se bolj na Madžarsko, v Italijo in Avstrijo..., domačih krajev pa ne po/namo. Da bi nekoliko preizkusili, ali zapisana trditev drži, hkrati pa neko- liko pripomogli k spoznavanju posavskih krajev in posameznih zanimivosti v njih, smo si omislili nagradno igro. V vsaki stevil- ki homo objavili po en f'otografski posnetek iz Posavja, naloga braleev pa je, da uganetc, v katerem kraju jc posnetek nastal. UGANHi: IMi: KRA.IA, V KATEREM JE NASTAL POSNETEK Med pravilnimi odgovori bomo izzrebali dobitnike treh nagrad: 1. Večerja za dve osebi v enem izmed gostinskih lokalov v kraju ali v bližini kraja, kjer je nastal posnetek. 2. Knjižna nagrada 3. Polletna naroenina na Posavski obzornik Odgovor pošljite na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 KRŠKO CWN1K ij0 SKUPAJ IN NAPREJ Občinski vcljaki, na čelu / župani, predsed- niki občinskih svetov in državnimi poslanci so pred dnevi ponovno stopili korak naprej, ko so brc/. zadržkov oklicali pokrajino v ustanavljaiiju oziroma protiutež dr/.av- ncin neimenovanju regije Posavje. Ob tern snio so seveda spomnili. da uspemo lahko le skupaj in to ob dobrem medsebojnem sode- lovanju in obveščanju. Zato ne po/abimo, da je informiranje scstavni del lokalnc samou- prave, kar pa za posavski prostor v zadnjem času nc moremo reči. Vsc pogosteje ugotavljamo, da na področjih tiskanih medijev obstaja praznina, ki jc osrednji časopisi, tedniki ali celo lokalni oglasniki nc morejo /apolniti. Dogodki in dose/ki i/ nase neposredne bližine, ki si zaslu/.ijo šiišo pozornost, namrec pogosto ostajajo v send velikih tern. Naj gre za krajevne skupnosti. štcvilna daištva, klube in organizacije, kakor tudi na področju podjet- ništva, obrti, turizma, kmetijstva in drugih gospodarskih dejavnos- ti ostajajo neobjavljene pomembne intormacije. Javni scktor vse bolj pogreša možnost objave inlbrinacij. obvestil, razpisov ali rezu- ltatov le-teh, in sicer v niediju, ki bi dosegel večino dmžin v občini oziroma regiji (pokrajini). Še kar nekaj je razlogov, ki so nas vcxlili k piipravi projekta Posavski obzornik. ki bo /a razliko od splošno razšiijenega populističnega, vse bolj aimcncga ali zelo strankarsko obarvanega pristopa. ki obvla- duje večino časopisov in revij. skušal uveljaviti pozitiven, konstaik- tiven pristop k obravnavanju posamcznih problemov in dogajanj. To pomeni izogibanje kritikanstvu in iiisenju posameznikov ali posamcznih projektov za vsako ccno. čeprav namcravamo z nckat- erimi aibrikami, predvsem s pismi bralcev, ankctami in urcdništvom v gosteh, odpreti možnost kritičnega in različnega presojanja doga- janja v Posavju. Zavedamo se, da je takšen koncept izredno težko uveljaviti, vendar menimo, da je v tako majhnem pR)stoai nujen. če želimo opravljati vlogo, ki snio si jo zadali. Pred vami je prva številka Posavskega obzornika, mesečno naravnane publikacije, ki je ob "rojstvir zagotovo izpustila kakšno pomemb- no informacijo ali dogodek, za kar pa upani. da ne bo zamere. Upostevati morate, da so to nasi začetki. Naš pogled je seveda usme- rjen naprej, v čas sodclovanja in komunieiranja z vami in za vas, s tern pa tudi eelovitega informiranja, osvetlevanja dogodkov, uspe- hov in tudi problemov v celotnem Posavju. Če homo te pomanjklji- vosti v prihodnjc odpravili, v kar ne dvomim, bo to za Posavski obzornik pomenilo, da bt) izhajal pogosteje. Vesel božič in sreaio iwvo leto 1998 vam v imenu uredništva želi /f^/W4\lek^^Gelb gla/ni urednik %/sehitta Naš gost - Rafko Vodeb„._____^^ 40. letnica pihalneaa orkestra... f^ Uredništvo na^obisku.„______(L} Končno renfaL,___________(L) Najdražji hlev„._______________^J^ Nakupovalisrno^^_________G^ Kultura imzobraževanje^.._____f^k Športni portret^ ______ f^ Vesel i december „.________f^ Fotografija na naslovnici: Boštjan ColariC. Naslednja številka Posavskega obzornika bo izšla 27.januarja 1998. POSAVSKI OBZORNIK i/.daja Kulturno društvo Ob/orjc - Krško (predsedniea Vida Ban). Uredništvo: AleksanderGelb (glavni urednik), Silvester Mavsar(odgovorni urednik), Miloš Radosavljevič (tehnično urcjanje), Boštjan Colarie (fotografija) in sodelavci. Grafična priprava: Dlan design, Tisk: Rab/elj Grafika. Naslov uredništva: Posavski obzornik. p.p. 288. 8270 Krško. Telefon in lax: 0608-20 320. Naročnina: cena posanieznega izvoda - 200 lolarjev, naroenina za 6 štcvilk s \5 ('/< popustom - 1.020 tolarjev. ŽR: 51600 - 678 - 72359. Posavski obzornik je vpisan v evidence) javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1500. Časopis je proizvod informalivne narave iz l.l.točkc tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, po kateri se plačuje 5- odstotni prometni davek. Öi OBSBOrNIK pisma PETARDE SPET KALIJO NOČNI MIR Bli/.ajo sc prazniki, ki so med drugim na- menjeni počitku in miru. vendar se jih vsc več prebivalcev, zlasti starejših, z.e zdaj boji zaradi otroških iger s pctardami. Ko smo ze mislili. da so prccej dobro organizirane in množične akcije po vsej drzavi izkorcninile to nevarno zabavo otrok in so si Ic-ti nasli koristnejšo zaposlitev, je na presenecenje in včasih celo grozo prebivalcev našega nasel- ja nad osnovno solo na Vidmu letos začclo pokati zelo zgodaj , z.e pred začetkom de- ccmbra. Poleg tega smo lahko opa/.ili, da mladi tokrat razpolagajo z mnogo vecjimi količinami raznovrstnih "izstrelkov", katerih ostanke pobiramo po vrtovih in dvoriščih. Vse to me navaja na miscl, da otroci prav gotovo ne morejo sami nabaviti teh niti malo poceni igračk, in jim torej pomagajo nekat- eri starejši prijatelji ali celo starsi, kar je sc toliko bolj neodgovorno in kratkovidno počctje. S kakrsnimkoli sodelovanjem star- sev. si otroci zagotovijo zaslombo. ki jih na- ravnost vzpodbuja, da so v svojem pocetju še bolj drzni. Pri tern pa nihce od njih ne pomisli. da ne ogrozajo le sebe. temveč tudi druge. Z neznosnim pokanjem povzroeajo nemir in slabo voljo pri ljudeh, ki želijo v večernih urah k počitku. Lahko bi se raz- pravljala o tern, vendar menim, da lahko ob občasnih kontrolah policije in prepri- čevanju učiteljev v šoli. za učinkovitejse reše- vanje problema najvcč napravijo starši mladih razgrajačev. Bojana Mavsar Kajuhova 7. Krsko NEKAJ BI VAM RAD POVEDAL Lepo je imeti prijatclje in njihovo ramo, da sc lahko naslonis nanjo. Lepo je ime- ti list papirja, na katerega lahko izlijes vsa svoja čustva. Nekateri pa nimajo pri- jatelja, v papir pa so izgubili zaupanjc in se jim zdi noro, da bi kaj taksnega lahko kar napisali. Jaz ne vein, kako je biti zasvojen, ker se drogam lahko uprem. Lahko samo čutim. kako hudo jc to. Zvern, kako hudo je, ko slišim. s kaksnim glasom mi to kdo povc in ko victim bo- lečino v očch. Nekje rnora biti vzrok, da sežcs po drogah. In jaz mislim, da je za vzrok ponavadi skrit v sreih, da je to v oscbah, ki nimajo osebc, ki bi ji lahko zaupal in se ji i/.povcdal. "Nekaj bi ti rad povedal, kamen, saj ti si edini, ki me poslusas. Tako prijazen si in tako pozo- ren. In nikoli me ne prekinjas. Ko bi le lahko govoril. Ko bi mi lahko svetoval." Tako lahko govorijo samotneži, ki so na vsc načine razočarani nad življenjem. Jaz čutim z njimi. Jaz sem na njihovi strani. Zelim jim pomagati. Vscjti! Kako naj jim pomagam? Kako naj bom proti celem svetu? Tudi oni so ljudje - samo ljudje so. Tako kot ti in jaz. Pomagajmo jim. Podajmo jim roko in jih povedimo na pravo pot, da bodo tudi oni začutili, kaj je v rcsnici življenje. Vendar jaz sama ne morem narediti nič. Premajhna in prc- slabotna sem. Mi jih samo pošljcmo na zdravljenje, da ozdravijo! Tclesno. Kaj pa dusevno? Duševno stanje pa nc more- mo pozdraviti z zdravili. Edino zdravi- Io proti temu jc Ijubezcn. In to mora dobi- ti zasvojence, ne pa očitajočih poglc- dov, ki govorijo: " Kakšen bcdak pa si? "Da, nckaj sem vam povedala. Ampak kaj? Nekaj. kar sc bo odbilo od skal in bo pozabljcno. Samo še ve mojem sreu bo! Petra Simončič OS Adama Bohoriča, Brcstanica (Prispcvck jc iz gnuliva za z.homik liter- am ill prispevkov, ki y,a ho /J'M Krško objavila v okvirn Pmjekta mladi z.a raz- voj domueega kraja). UREDNISTVO SPOROČA Na podlagi Zakona o javnih glasi- lih, ki velja od 23. aprlla 1994, si urednistvo v skladu z, uredniško poli- tiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali ne- objave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov bral- cev. lzjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko priz.adeli posamez.nikovo pravico ali interes, kot to določa z.akon v tretjem členu. Avtorje pis em, mnenj, pripomb, po- bud, pohval, odgovorov in poprav- kov informacij opoz.arjamo, da z.a- htevamo spostovanje predpisane dolzine največ 45 tipkanih vrstic, prekoračitev pa je mogoča le s po- sebnim dovoljenjem urednistva. Urednistvo si pridruŽMJe pravico, da vse daljse prispevke avtomati- čno z.avrne ali skrajša. Vsi prispe- vki, v ohliki tipkopisa ali na raču- nalniski disketi v programu Word for Windows, morajo biti opremlje- ni s polnim imenom in naslovom, po možnosti tudi telesonsko stevilko, na kateri je mogoče preventi avten- tičnost avtorja. Pisem bralcev ne honoriramo. Hvala ÜS[ AFOCILJMICA ......;, 0BŽ0FNIK fc-T fcrirnek BSOEfei podpis llyarocnino bom poravnal-a v X dnch po prejemu prvc stevilke. OB&INIK i-fgj naš gost Skusal sem biti tisto, kar sem Rafko VODEB Pastir iz Dolenje vasi, ki je jezdil svojo kravo Žutko, študiral f ilozof ijo in teologijo ter umetnostno zgodovino na tujem, 30 let preživel v Rimu, kjer je bil zunanji minister slovenske kulture in s težkim motorjem prevažal številne ugledne Ijudi, urednik slovenskih oddaj na vatikanskem radiju, podravnatelj zavoda za širjenje vere in profesor natamkajšnji univerzi, tajnik in urednik Mohorjeve družbe, posvečen duhovnik, ki govori številne tuje jezike. Sedaj živi v starem mlinu na Kozjanskem, kjer je sam s seboj, z vero in ljubeznijo do soljudi. Gospod Rafko MihaVodeb, rodili ste se leta 1922 v Dolenji vasi pri Artičah, kot enajsti otrok kmečke družine Mihaela in Ane, rojene Ogorevc. Kako se spominjate otroških dni, ko ste po svoje doživljali naravo in v oblake sestavljali verze? Kot pastirček sem živo do/.ivljul naravo, okolje. dobcr odnos scm imcl tudi do živali, saj scm imcl staro kravo / imenom Žutka. ki sem jo lahko jc/.dil na pašo. Bil sem otrok naravc. predvscm gozda, to pa prcdvsem zato. ker sem bil najmlajši in se nisem imcl s kom igrati. Za nasim poslopjcm jc bil go/d, kjer sern si narcdil nekakšen šotor. i/ vej sem si spietcl stol in mizico. in lam prc/ivcl urc in ure. Nikdar me niso odkrili, čcprav sem slišal vse. kar se na dvorišču preil hišo pogovarjajo. '1'udi kasncje, na primer ko sem se po 26-letih prvič vrnil iz Rima, sem najprej šel v gozd. Na otroštvo imam lepe spomine, ki so ostali v meni. saj moja misel sc vrača tja, kjer mc poznajo drevesa in obla- ki (Rafko Vodeb je leta 1953 i/.dal pesniško zbir- ko /, naslovom Kam potujejo oblaki. op.a.). Vživljenju vsakega mladega človeka posebno vlogo odigrata starša, sosolci in tudi učitelji. Kakšni spomini vas vežejo na očeta, mater, osnovno šolo, gimnazijo, pa na artiško učiteljico Gabričevo? Šcle pri 65-letih sem spoznal, da sem imel najboljšo družino, najboljšega očeta in najboljšo mater. Ne spomnim se, da bi me kdaj užalila, čeprav me je očc enkrat našcškal in sem imcl klobase po nogah. ;Ä; OI^OFNIK naš gost a je irnel prav. Nisem rnu zameril, kcr nisem ravnal prav. Moj oče je bil tih. ne/cn človck. s katerim sva zelo veliko drugovala, rccimo jeseni, ko sva sla skupaj v gozd pripravljal drva za zimo ali v vinograd po grozdje. Zelo sva si bila bli/u in sva se zelo dobro razumela. Mama je bila v nekem pomenu pravo nasprotjc očeta, saj je bila zelo zgovorna, tako kot jaz. Bila je zelo živahna, rada se je pogovarjala in po njej imarno vsi izreden čut za pisanje. za literature), za jezike. Imela pa je tudi izreden posluh za psiho- ioške stvari. Ona nas je vzgajala in skrbela /a vse, oče pa je skrbel za polje, gozd, vino in hiev. Osnovno šolo sem obiskoval v Artičah. kjer je poučevala učiteljica Gabričcva, ki je bila pravza- prav kriva, da sem sel študirat, saj v tistem času od nas na to ni nihče pomislil. Učiteljici Gabričevi scm nosil mleko, z listki na kanglici pa sta si z mojo mamo, dobro prijateljico, izmenjavali sporočila. Spomladi 1933 je prav ta učiteljica na listek kot običajno zapisala naslednjo sporočilo: "Rafko naj gre študirat." Ceprav nikoli nisem bil dober matem- atik, me je prav ona pripravila za nadaljnje šolanje. Odločil sem se za osmo gimnazijo v Mariboru, ki je bila zelo pomembna, saj mi je ogromno dala. Sprejet sem bil tudi v dijasko semeniščc, kjer smo imeli vse možnosti za normalno in uspesno solan- je. Povedati moram, da smo se zelo zgodaj začeli učiti latinščine in francoščine ter starocerkvenc slovanščine in srbohrvaščinc, sam pa sem se lotil še nemščine. Poznani ste po znanju številnih tujih jezikov. Koliko jih aktivno in pasivno obvladate? Pridigam lahko v petih jezikih, spovedujem pa v petnajstih. Osem let sem se ueil latinščine in fran- coščine, sest let grščine, mimogrede pa sem se na- učil tudi italijanščine. Ob tem bi rad povedal, da ko znaš latinsko slovnico, znas 80 odstotkov ev- ropskih slovnic. Latinsčina in grsčina sla namreč izredno pomcmbna jezika za razmisljanje, logi- ko. saj sta logična jezika z izredno ležko slovni- co. Ob slovanskih jczikih druge govorim nekoli- ko bolj pasivno, spansko sem veliko prevajal, tudi portugalsko in flamsko sem se naučil, začel pa sem se učiti se japonsko, kar sem kasnejc opustil, ker je nckaj povsem drugega. Gimnazijo ste končal tik pred drugo svetovno vojno in se vpisali na slavistiko, ki pa je niti zaceli niste. Odločili ste se za odhod v tujino, kjer ste izbrali študij filozof ije in teologije. Kaj je botrovalo odhoduvRim? Gimnazijo sem končal leta 1941, ko jc prisla voj- na. Na Mihaelovo smo s prijatelji odšli v Ljublja- no, kjer sem se vpisal na slavistiko, oktobra pa sem se prepisal na teologijo. Takrat pa smo imeli mariborski gimnazijci v domu duhovnosti svojo begunsko bogoslovje in priložnost se je pokaza- . la, da se nas je osem odpravilo sludirat v Rim. Najprcj sem študiral I'ilozolijo in tudi magistriral, nato pa sem študiral šc teologijo in prav tako magi- striral. Po osmih letih življenja v mednarodnem okolju sem bil imenovan za podravnatčlja bogo- slovja zavoda De Propaganda fide, kar sem oprav- Ijal devet let. Ta čas ste bili nekakšen zunanji minister slovenske kulture vVatikanu in po Rimu ste baje prevažali s težkim motornim kolesom visoke cerkvenemože. V tern času sem imel več stikov z zunanjim sve- tom, s'aj sem spoznal številne ljudi, diplomate, politike, med njimi tudi danes zelo znane. Kar pa Mama bila zelo živahna, rada se je pogovarjala in po njej imamo vsi izreden cut za pisanje, za literaturo, za jezike... 0IW)FNIK :L§ našgost se tiče prevažanja s težkim inolorjcm, niscm pre- va/al samo uglcdnc ccrkvcnc mo/e. ampak tudi slovcnsko kulturo. Takoj po vojni scm hil prakti- čno ncuradni slovenski kon/ul v Riinu. Vas je za študij umetnostne zgodovine navdušil prav Franc Sterle, katerega ste z motorjem prevažali po ulicah večnega mesta? Niti nc. Navcluscn sem bil že prej, saj scm tndi sam slikal. Če živiš v Rimu se moraš /a to pač navdu- šiti, kcr z.iviš sredi umetnosti. Po dcvetih letih mi je zaeelo prcscdati mesto podravnatclja. ki jc bilo siccr izrcdno /animivo. ampak vsccno po drugi strani dolgoeasno. Tega sem imcl dovolj. kcr scm lakšen tudi po naravi, da rad mcnjani stvari. To dclo pa me jc začclo težiti. zato sem zaeel poto- vati po Bvropi in se med drugim ustavil v bel- gijskem Leuvnu na eni najstarejših univer/. Ker mi je /elo ugajalo.to študentsko mesto, skoraj tipi- čno srednjeveško, sem se leta 1959 odloeil /a štu- dij umetnostne zgodovine in se tudi vpisal. Po trch letih sem diplomiral in se vrnil v Rim. kjer sem predaval arheološko-umetnostnc predmete na tam- kajšnji univcrzi De Propaganda fide (v prevodu je to univerza za širjenje vede, mimogrede pa še po- men besede propaganda izhaja iz tega /avoda. ki je bil ustanovljen leta 1625) vse do leta 1971. Ta eas sem bil tudi vodja in urednik slovcnskih oddaj na vatikanskem radiju. To je bilo krasno življenje. V domovino ste se vrnili po treh desetletjih. Kateri je bil ključni trenutek za to odločitev? Domotožje, domača kariera ali kaj povsem drugega? Zunaj sem vedno živel z zavestjo, željo in pre- pričanjem, da se bom nekoe vrnil. Bil sem mnen- ja, da kar zunaj delam, je le zbiranje materiala za uporabo doma. Po vrnitvi v domovino sem takoj zaeel javno delati na mariborskem oddelku teo- loske fakultete, kjer sem predaval tri predmete. To je trajalo do leta 1976. ko sem postal tajnik in urednik Mohorjeve diužbe v Celju in to delo opra- vljal vse do leta 1984. Na lakulteti sem še preda- val vse do leta 1991, eeprav le en predmet. Uredil sem tudi nekaj letnikov revije Nova mladika in Zna- menje, prevedel vee knjig in izdal tri pesniške zbirke. Kdaj ste se upokojili in kašno življenježivite sedajTTipično upokojensko zagoto ne. Kaj ste sedaj? Upokojenec, kulturnik, psihološki zdravitelj ali duhovnik? Dejansko sem se upokojil že leta 1984, kajti dve uri tedensko na lakulteti ni bilo nie, bolj izlet v Maribor. Leta 1974 sem knpil stari ml in na Kozjan- skem, ki sem ga zaeel poeasi preurejati, saj ni bilo drugega kot štiri stenc in streha. Vse drugo sem narcdil pozncje in to mi je psihološko pomagalo. kajli to delo mi je predstavljalo zelo velik odpo- eitek. Z vselitvijo se je začelo moje pravo življen- je, saj sem se umaknil k svojem delu. Do leta 1988 sem se še veliko ukvarjal s kulturo, kasneje pa sem dal na prvo mesto duhovniške posle. Moje glavno delo scdaj je predvsem duhovno sveto- vanje ljudem v stiski. Ne živim tipičnega življen- ja upokojenea. saj veliko hodim okrog, veliko pre- davam po vSloveniji. Napisal sem tudi obširen vod- nik po Rimu, ki ga bo mot uporabljati vrsto let. Upam, da bo pred poletjem tudi izšel. Sedaj za- eenjam pisati knjigo o kultivizmu, magiji in sata- nizmu, saj sem o tern že veekrat predaval sloven- ski mladini. ki jo to zanima. Sodelujem še pri us- posabljanju in pripravah ljudi, ki telelonsko po- magajo ljudem v stiski. Drugače pa se doma v Turnern pri Slivniei dobro poeutim. ljudje so me lepo sprejeli. tako da sem zadovoljen. Ali se vam ne zdi, da ste se preveč odmaknili od svojega domacega kraja? Zakaj ne živite v Dolenji vasi ali vsaj nekje bliže rojstnega kraja? Ves eas življenja v tujini so mi misli uhajale tja. kjer me poznajo drevesa in oblaki. To je doma, kar sem opisal tudi v svoji pesniški zbirki. V hiši v Dolenji vasi, kjer sedaj živi moj nečak, sem si ure- dil študijsko sobo s pogledom na Libno in spalni- co. Zelo rad grem domov, z domaeimi imam zelo dobre stike. vendar moj dorn je sedaj v Turnern. Gospod RafkoVodeb. vedno ste trdili.da skromno življenje ne pomeni slabše kvalitete zivljenje, prej nasprotno. Ste še vedno takšnega mnenja, da je tudi v siromaštvu sreča? Seveda. tudi v siromaštvu je sreea. ko siromaštvo sprejmemo in to je uboštvo. Sreea je torcj sprejeto siromaštvo in to pomeni evangelijski rek "Blagor Ne živim tipičnega življenja upo- kojenea, saj veliko hodim okrog, veliko predavam po Sloveniji. Napisal sem tudi obširen vodnik po Rimu... Ves čas življenja v tujini so mi misli uhajale tja, kjer me poznajo drevesa in oblaki. To je doma, kar sem opisal tudi v svoji pesniški zbirki. I«: OBOTIK naš gost ubogim v duhu!" Tudi v siromaštvu jc srcča, ko siromaštvo postane sreča. Drugo pa jc kvaliteta življenja in to so vrcdnotc. Sreča ni imcti, ampak biti. Ni sreča v tem, da imas veliko, ampak da si. V svojem življenju scm vcd- no uveljavljal tisto, kar mi jc lcžalo. Skušal scm biti tisto, kar sem. Kvalitcta življcnja je v tcm, da najdeš tisto, kar si. Pri tcm je potrebno omcniti filo/ofa dr. Janžckoviča, ki je poudarjal. da je člo- vekov cilj in smoter biti dober človck. Čc človck delujc na ta način, čc to odkrije v sebi, skuša temu slediti, je potem miren, uravnovešcn v sebi in sevc- da tudi za druge. Tu gre za neko delo na sebi, kajti po mojem mnenju je potrebno razviti vrcdnotc, kar je problem današnjega časa. še posebej pri nas. Vrednote. kot so poštenost, dclavnost, uravno- vesenost, ra/umevanjc, strpnost in cut /a druge- ga, so osnovc pravega človeskcga življenja. Ob vseh vrednotah pa je človeku za kvalitetno življenje potrebna tudi dobra mera optimizma oziroma vedrega pogleda v prihodnost. Ste optimističen človek oziroma ali se veselite jutrišnjegadne? /clo, /clo. Ze ko se /jutraj /budini in prctcgncni, zavriskam ali zapojem, čeprav scm slab pcvec, se ob t.cm razvcsclim vsakega dne, ki prihaja. Imam velike načrte. kljub tcmu, da mc je pri 5()-!ctih začclo skrbeli, da česa ne bom uspel narediti, prebrati itd. Sedaj sem se umiril in sprcjcl, da sta- rost ni nič hudcga, in človek se mora prilagoditi oinejitvam, ki jih le-ta prinese. Prcj sem se /ani- mal za tisoč stvari, sedaj nekoliko manj. Imam siccr šc veliko načrtov, predvsem pri pisanju kn- jigc o literarnem pogovoru s protesorjem F?rance- tom Pibernikom o mojem litcrarnem delu, knjige mojih intcrvjujcv in lcgitimacij... ALHKSANDHK GELB FOTO: BOŠTJAN COLARIČ Vrednote, kot so poštenost, delavnost, uravnovešenost, razumevanje, strp- nost in čut za drugega, so osnove pravega človeškega življenja. Dr age občanke, spoštovani občani! Nenehno iskanje smisla bivanja v času in prostoru človeka zavezuje, da hoče v mreže spoznanja, zavedanja in čutenja, ujeti trenutke dneva, leta, desetletja... Ali bodo trenutki leta, ki se od nas nezadržno poslavlja, v našem spominu, spominu naše družine, prijateljev, sodelavcev, naroda, ... ostali dobro ali manj dobro zapisani , o tem naj skozi prizmo plemenitosti in ljubezni, razsodi nase srce (Bo razsodba srcu prinesla mir, veselje, novo upanje, ... bolečine ali občutek krivde?). Skrivnostni dnevi miru in večne Resnice, ki so pred nami, naj nam podarijo dovolj moči, da bomo zmogli drug drugemu iskreno in ljubeče stisniti roko, da bomo zmogli drug v dru- gem spoštljivo prepoznati prijatelja in življenjskega sopotnika; naj bodo vse izrečene in neizrečene dobre želje zdravilni balzam naših, žal, prevečkrat ranjenih medsebojnih odnosov, in naj ta balzam, v dobro nas vseh, z vso mocjo deluje v letu 1998. Občina Krško Danilo SITER župan 0BŽ0FNIK iij po naših občinah Umetnost Rihtarjevega šiviljstva Zavese so tudi lepo darilo Zavese sevniškega šiviljstva Rihtar, ki ga že osmo leto uspešno vodi šivilja Marija, krasijo številna stanovan ja, hiše, poslovne prostore in gostinske lokale v Posavju, po Slovenije in tudi v tu jini, predvsem Rusiji in na Hrvaškem. "Po končani šiviljski šoli scm se /.aposlila v sevniški Jutranjki, kjer sem dclala skoraj dvajset let, a ves čas razmišljala o samostojnem dclu. Nabrala sem si namrcč vcliko polrebnih izkušenj in odločitev z.a obrt jc prišla /clo na hitro, skoraj čez nočV sc svojih začetkov spominja Marija Rihtar, ki je žensko konfekcijo šivala najprcj kar doma v hiši, nato v nianjši dclavnici. kjer je inicla zaposleni že dvc dclavki, prcd dobrima dvema letoma pa se s šiviljstvom ukvarjajo v novih, vc- čjih prostorih na Drozanjski ulici 51 v Sevnici. Danes Šiviljstvo Rihtar zaposluje 5 delavk, med njimi tudi Marijino hči Melito, inženirko tekstii- no-konfckcijskc tehnologije, ki pa sc je že ves čas navdušcvala in pomagala pri šivanju. Z letoni 1992 sc jc pri njih /ačela serijska proiz- vodnja zaves, po katerih so tudi najbolj poznani. Sivajo namreč klasične in dekorativne zavese iz domaeih in tujih materialov, prisluhnejo vsake- mu naročilu, pridejo na dom. kjer svetujejo, izmeri- jo, zavese in karnise pa tudi montirajo. Prostor pole- pšajo se z namiznimi prti in dekorativnimi prtički, kar je mogoče opaziti v številnih stanovanjih. hišah, poslovnih prostorih in gostinskih lokalih v Posavju. po Sloveniji in tudi v tujini. prcdvsem Rusiji in na Hrvaskem. Njihove zavese je lahko dobiti v številnih maloprodajnih prodajalnah v različnih krajih, seveda pa tudi v njihovi šivalni- ci. ob kateri je šc bistro Kekec, ki slavi po raznovrstnih koktajlih in ostali ponudbi. V šiviljstvu. ki je v enajstih meseeih letošnjega leta ustvarilo za 20 milijonov tolarjev prometa, so preprieani, da zavese niso sanio nujna oprema vsakega prostora. Glcde na prostor in opremo ter željo strank izražajo neko toplino, ki jo vsako življenjsko ali delovno okolje vsekakor potrebuje. V prednovoletnem času in tudi drugaee, pa so zavese tudi lepo darilo. Marija Rihlar REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA SEVNICA Glavni trg 19 a. 8290 Sevnica VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998 Vam želi UPRAVNA ENOTA SEVNICA V pričakovanju novega je skrita sled preteklosti. V hrepenenju, željah po novem, lepem in še nedoživetem, se lahko vaše sanje uresničijo, če le premorete pogum, da greste z njimi. Naj vas v prihajajočem letu 1998 spremlja vse, kar vas krepi in osrečuje. Vse najlepše vam želi sevniški župan, Jože Pet erne I, s sodelavci ;.^|: OBŽOrNIK 40. rojstni dan pihalnega orkestra Tra ta ta, tra ta naša muzika ... Prof. Drago Gradišek, diplomant Akademije za glasbo, je v letu 1975 prevzel Pihalni orkester Videm, ki ga še danes uspešno vodi. Njegovastro- kovnost in posluh instrumentalni glasbi daje orkestru duhovnost, ki tvori sestavni del homogenosti orkestra. /xihvala VUidimirju Sc^i, idcjncnui occtu ^odbc na pihala Ra/voj papirnc tehnologije in cut /a glasbeno dejavnost pri delavcih takratne tovarne celulo/.c in papirja sta /e Iota 1956 porodila misel, da bi ustanovili godbo na pihala.Idejo diplomiranega inzenirja Vladimirja Sege je takoj dobila vrsto somisljenikov in je ob podpori sindikata v takrat najvecji delovni organi/aciji občine Krsko do/.o- rela do tolike mere, daje ze leta 1957 postala stvar- nost. Godba se je prvič javno predstavila pod vod- stvom Maksa Umeka z nastopom za takratni kole- ktiv, I. marec 1957, ko je bil i/.voljen prvi uprav- ni odbor, pa stejemo za njen rojstni dan. Z vztrajnim delom godbenikov in pod dobrim strokovnim vodstvom v celotnem obdobju, je god- ba rastla v številu elanov in kakovosti. Prvič je /aigralo 24 godbenikov. leta 1982 z.e 54. danes pa pihalni orkester zdru/.uje preko 70 amaterskih glasbenikov. Za svoje clelo je orkester prejel stevilna pri/nanja na tekmovanjih v Sloveniji, in sicer srcbrno pla- keto na republiskem tekinovanju v drugi te/.av- nostni skupini leta 1981, prav tako leta 1984, leta I 989 pa /lato plaketo s pohvalo. Prelomno je bilo leto 1990. ko je orkester osvojil /lato plaketo v prvi le/.avnostni skupini. Leta 1994 je orkester prvič nastopil na tekinovan- ju v tujini. V spanski Valenciji je dosegel svoj prvi mednarodni uspeh in prejel srebrno pri/nan- je. Leta 1995 je bil z zlatim pri/nanjeni s posebno pohvalo na dr/avncm prvenstvu pihalnih orke- strov v najvisji koneertni skupini pri/nan kot eden najboljsih v Sloveniji. Ta dva dose/.ka sta mil v OBŽOFNIK JjjJ^: Videm ta. zdaj igra lelošnjem jubilejnem lctu omogočila udclc/.bo na 13. svetovnem prvcnstvu pihalnih orkestrov v ni- /o/cmskcni Kerkradeju. Z osvojenim /lalim pri/.nanjcni jc orkcstcr potrdil svoj slovcs in do- ka/al, da sc lahko enakovredno kosa / najbolj- simi orkcstri v svetovnem nierilu. Strokovno in pcdagoško delo profesorja Draga (iradiška, ki načrtno v/.gaja niladi kader in uspesno gradi orkcstcr /e od Ida 1975, jc oblikovalo homo- geno nilado in perspektivno skupino glasbenikov. Da jc orkcstcr vedno mlad, doka/ujc tudi povpre- čna starost njcgovih članov, ki jc 25 let. Najmlajši Ictos pra/nujc 14., najstarcjši pa 69. rojstni dan. Uspesno deluje tudi posebna skupina BIG BAND, ki sc ukvarja / /abavno glasbo. Ustanovljcn jc bil na pobudo članov pihalncga orkcslra in prilo/no- stno nastopa /e 19 let. Zadnjih 5 let pa dclujc tudi 40X I^AND, ki i/.vaja melodije starcjših datumov. Orkcstcr skrbi /a populari/acijo narodnc, /abavnc in klasičnc glasbc tcr /a glasbcno usposabljanje niladinc. Prcverjanja kakovosti orkestru ne nianj- ka, saj jc njegovo delo javno in jc /ato nenehno i'/nMvl:ivl if»n LiitiLi Za zdkljtičck juhilejnega Ida jc Pihalni orkcstcr Videm pripravil v Kulturncm domn Krško slavnoslni konccrl, na katcrcm so podelili priz.nanja in Gallusove značke ^lasbcnikoin, ki v orkestru i^rajo *c JO in 40 let. Rudi Dime, iwjstarejsi elan [vluilnc^a orkestra (loh)BB) Pihalni orkester Videm je ob 40- obletnici delovanja izdal svojo drugo CD ploščo (zgo- ščenko), na kateri so skladbe IRISH TUNE FROM COUN- TRY DERRY (Percy Aldridge Grainger) in FOURTH SYM- PHONY FOR BAND (Alfred Reed) iz tekmovanja na dr- žavnem prvenstvu pihalnih orkestrov, v Mariboru, ter ENSUENOS (Francisco Tamarit Fayos), KSENIJA (Viktor Parma) in SINFONIABREVIS (Zdenka Lukaš) z letošnjega sve- tovnega prvenstva naNizozemskem. \m owniK uredništvo na obisku vas na hribu pri Sv. Juriju Zdolani so ohranili precej drugod že pozabljenih in uničenih zanimivosti, od stare lesene arhitekture do običajev. Negujejo jih zase in za vas, kot zavetje, kjer lahko doživite soglasje z naravo. Le sest kilometrov iz. mesta Krško nas potpripel- je do prijetne vasice Zdole, ki leži na slemenu Zdolskega hriba, od koder se ü odpre čudovit razgledpo krško-brež.iskem polju vse do Gorjan- cev, preko Libne, Sremiča, Bahorja do Orlice in se ustavi na Slemenu v sosednji Hrvaski. Vas Zdole je središče krajevne skupnosti s 750 prebivalci, kamor spodajo še naselja Anovec, Pleterje, Ravne in Kostanjek. Gostoljubni in nadvse delavni do- mačini se radi pohvalijo z ugodnim podnebjem, ilahtnimi vinogradi, poz.nanih po odličnih belih vinih iz. stevilnih vinskih hramov, ter slastnimi sadovnjaki, ki obdajajo bližnjo in daljnjo okoli- co. Jož.e Slivsek Marica Živič Branko Šoba Naselje Zdole je prvič omenjeno v 13. stoletju, saj so ga takrat lastniki - salzburški grofje imenovali Villa in Monte suppani Santi Georgii, kar pomeni vas na hribčku Sv. Jurija. Ljudje so bili dolgo vrsto let tesneje navezani na Brežice, saj jih je povezovala z njimi Puntarska cesta, ki so jo morali zgraditi puntarji za kazen, ker so se uprli graščakom. V srcdisču vasi stoji cerkev Sv. Jurija - baročna stavba, zgrajena okoli lcta 1970. V 19. stoletju je bila predelana v novoromanskih oblikah, od leta 1789 pa je župnija. Na Gori v Kostanjku pa stoji cerkev Sv. Vida, ki ima glavni oltar iz leta 1878. Na Zdolah je bilo že od nekdaj /ivahno in pri jet- no, vseeno pa so krajevne aktivnosti o/.ivele in do- živele razmah v letu 1994, ko so novi krajevni or- gani v stari sestavljenosti formalno pričeli uresni- čevati idejo "Zdole - turistična vas". V tern letu se je pričelo ponovno krepiti tudi družabno življen- je, saj so bila ustanovljena nekatera drustva, med dru- gimi tudi vinogradniško, hortikulturno-turistično in športno. Po besedah Jo/eta Slivška, predsednika Sveta KS Zdole, je današnje izvajanje aktivnosti predvscm na področju infrastrukture dokaj težavno, saj raz- polagajo le z dobrih sto tisoč letnih dotacij, vsc drugo pa so namenska sredstva. "Pri vsakcmu delu jc zato potrcbno pljuniti v roke," pravi predsed- nik Slivšek, ki ob tern poudarja, da je nova ekipa na čelu krajevne skupnosti vnesla tudi dodaten entuziazem z namcnom vdahniti nov utrip oziroma izboljšati kvaliteto življenja v kraju. Zdolani so najprej uspeli asf'altirati cesti v Pletcr- je in Ravne-Vrh-Cerina, zdolska obvoznica pa je tu- di nared za novo prevleko. Pri tern so seveda veli- ko pripomogli tudi domačini s svojimi prispevki v delu in denarju. Med večjimi akcijami omenja- jo tudi sanaeijo vodovodnega omrežja, ki je že za- kljueena. Program Celostnega razvoja podeželj in obnove vasi je dal Zdolanom na nek način "krila", saj so z razlienimi programi uspeli pridobiti dr/.avna sred- stva. Pri tern velja omeniti predvscm zelenjavars- ki program v Ravnah, ki vkljueuje kar sest kmetij. Prav s programom CRPOV pa se je začela tudi najveeja investicija v krajevi skupnosti, in sicer iz- gradnja veenamcnskega objekta v centru Zdol, ki naj hi zagotavljal pogoje za nemoteno življenje krajanov. V njem naj bi imela svoje prostore pošta, trgovina in gostinski lokal, v zgornjih prostorih stanovanje v izmeri 120 m2 ter prostori krajevne- ga urada. Prav tako se kaže veliki interes za vse ostalc prostore, ki naj bi jih zasedla domača dru- stva. V kietnih prostorih jc predvidena manjša telo- vadnica s slačilnico, kurilnica in skladisče. Z zad- nje strani tega večnamenskega objekta pa si bodo zdolski gasilci urcdili delovne pogoje. Objekt, ki jc bil investicijsko ocenjen na milijon mark, od tega pa bo občina prispevala 2,5 milijona tolar- jev, naj bi bil se letos pod streho, kajti za to so že zagotovljena sredstva. Ob tern ne smejmo prezreti stevilnih prostovoljnih ur krajanov ter nekaterih društev, ki se s svojim dclczem pojavljajo kol in- vestitorji. Zdolani so prcd časom uspeli urcditi tudi mrliško vežico, večkrat pa vseeno naglas povedo, da je bilo pred uvedbo CRPOV v njihovcm kraju mrtvi- lo. Z uvedbo tega programa pa sc je intenzivno zacclo razvijati kulturno in družabno življenje z namcnom čim bolj združili Ijudi. V sklopu celost- nega razvoja je bila uvedena ureditev namakal- OBOTIK WL uredništvo na obisku nega sistcm, ki jc v primeru Anovec /e končan. Mcd vscmi programi pa sc je najbolj obnesel pro- gram /clcnjavc. Na Zclolah ugotavljajo, da tudi ob različni turistični ponudbi nc zagotavljajo (pre)potrcbnih nočitvenih kapacilct. V zadnjem času je vse več govora o tctn, da bi nekatere zidanice preurcdili in jih tudi oddajali, kar pa jc naletclo na gluha usesa administracijc pri i/daji potrebnih dovol- jcnj. V kraju, kjer je ohranjeno precej, drugod /c pozabljenih in uničcnih zanimivosti, ocl stare lcscnc arhilckturc do običajcv, pa najbolj pogrešajo svoj lokalni spominck, ki bi pred- stavljai razpoznavni znak kraja, pa tudi last- no blagovno znamko. Zdolsko vinogradniško društvo. ki jc bilo ustanovljeno lcta 1994. dancs steje 160 članov. pri tcm pa je zanimiva struktiira članstva, saj sc vključujcjo vinogradniki i/, Bizeljskega, Brcžic, Globokega. Scv- nicc, Kostanjevice, Vclikcga Trna in Ko- , privnice. mcd njimi pa je tndi 25 /cnsk. I Društvo se /e tri-lcta ukvarja z organiza- cijo in izvedbo tečajev o/iroma izpi- tov i/ klctarjenja, predavanji, prika- zom rcza vinskc trte, occnjcvanjem vina, strokovnimi izleti po številnih vinskih kletch doma in v tujini. Us- mcritev potrjuje nadpričakovan od- ziv članov. ki pogrešajo občinsko vinogradniško zvczo vinogradni- ; kov. Tncli turislično-hortikultiirno dru- šlvo dclnjc ž.c čctrlo lcto, iniciativa za ustanovitcv pa jc bila uvcdba projekta CRPOV. Društvena dejav- nost je usmerjena predvscm v or- ganizacijo prireditev, ki so jih v < /ačetnem obclobju organizirali nckoliko več, sedaj pa so sc osre- dotočili prcdvscm na njihovo vse- bino. V dclo društva, ki ima 95 j članov. sc vključujcjo tudi ostali j krajani, prcko hortikulturncga I urcjanja kraja, slrokovnih ck- j skur/ij, čistilnili akcij. V pri- 1 hodnje načrtujcjo iz- ' brati najlcpšc opremljeno domačijo in vas, tipi/i- rali avtobusna postajališča v krajevni skupnosti, pomagati pri odvozu smcti, pripraviti osnutek o/načevalnih tabcl, pa tudi na družabne priredi- tvc kot so Jurjevanje. Vidovanjc in Miklavževanjc nc bodo pozabili. Maja prihodnjc lcto bodo ob košnji na Ravnah pripravili še posavsko srečanje turističnih društev. Veliko pozornost bodo name- nili ohranjanJLi starih običajev naravnc in kulturne dcdiščinc, skrbi za krajcvnc znamcnitosti. pred- vscm leseno arhitekturo. ter skrb za nivo gostin- ske in druge ponudbe. V promocijskc namcne bodo i/dali turistične ra/glednice, razmisljajo pa tudi o turističncmu spominku. Gasilsko drustvo Zdolc je cno najstarcjših društev v kraju. saj je bilo ustanovljeno kmalu po vojni. Drušlvo s stotimi člani si jc že v šestdesetih letih pri/adcvalo pridobiti svoje prostore, kar pa sc ni zgodilo. L.eta 1994 se je idcja ponovno porodi- la. in sicer v sklopu zdolskega večnamenskega objekta. Ob 40 rednih operativnih članih ima društvo še več dcsetin. od pionirskc do clan- ske. pod njihovim okriljem pa je tudi enola prvc medicinskc pomoči. vcterinarske pom- oči in enota za zaščito in reševanje, na jav- t nih prireditvah pa gasilci skrbijo tudi z.a varnost. Za bodočnost gasilstva na Zdo- lah sc ni bati. saj sc mladi gasilci na razli- I čnih tekmovanjih uvrščajo na najvišja ! mesta. Športno društvo Zdole, ki je naslednik driištva Partizan. vcliko sodclujc / vscmi ostalimi društvi v kraju, kajti njegovo delovanje je predvem finančno ome- jeno. V zimskem času organizirajo smu- čarskc skoke (prvo tekmovanje bo v jan- uaiju!), drugačc pa tckmovanja v nami- znem tcnisu. nogometu. košarki in tri- atlonu. V drvarnici nckdanje sole se ¦ skozi vse leto igra namizni tenis. nogo- ; metne ure pa preživljajo na Senovem. l")a bi opisali vsc aktivnosti in utrip dru- /abnega življcnja na Zdolah. bi potrc- bovali še veliko vcč prostora. a upamo. da bo za to še prfložnosti. Zdolanom sc v imcnu uredništva Posavskega obzor- nika /ahvaljiijcmo za prijeten spre- jem in sodclovanje. ki bo, vsaj upamo tako. v obojc- stransko korist. Alcksdiulcr Gelb Silvester Mavsar Darko Topolovsek Ivan Novak Tone PlaniiK Uredništvo v gosteh je namenjeno predstavitvi kraja, dejavnosti društev in organizacij ter osvetlitvi uspehov in težav, ki so prisotni v posameznih okoljih. POVABITENAS ;:|0$: OBOTIK iz naših občin Vstajenje jutrišnje pokrajine Svet posavskih občin, ki ga sestavljajo predstavniki sevniške, krške in brežiške občine, se je na zadnji seji preimenoval v Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju. Na zadnji seji Sveta posavskih ob- činjeJož.eAvšič, brežiški zupan in poslanec predstavil neuradne pre- dloge Zakona o regijah, ki zago- varjajo osem, dvanajst ali se več regij. Prav slednja varianta ima največ nasprotnikov, vprvih dveh predlogih pa ni sledu o regiji Po- savje oziroma se pojavlja kot ne- kaksna podvarianta podvariante. Posavske občine so se namrcč /c leta 1965 po ukinitvi okrajcv ncformalno organizirale v okviru Svcta posavskih občin kot oblika medobčinskega sodelo- vanja, ki jc bilo kar uspesno, saj je bila v Posavju v/.postavljena vrsta dr/.avnih in gospodarskih institucij ter drustvcnih povc/.av, ki jih do takrat ni bilo. Ome- nimo samo samostojno posavsko banko, gospodarsko zbornico, pokrajinski stab, upravo javnc , zavod za zaposlovanje itd. Tudi pönovna ustanovitcv Svcta po- savskih občin Icta 1996 jc pokazala po- trcbo po skupnem sodclovanju, prava naloga je bila skupna deponija komunal- nih odpadkov, čaka se gradnja spodnje- savske vcrigc hidroelektrarn in sc neka- tere druge. Razprava je pokazala, da je za posavske občine najmanj sprejemljiv predlog za samo osem regij, kajti s "cepljenjcirf občin po zgodovinskih mejah Stajerske in Kranjskc bi za Posavje pomcnilo raz- petost med dve regiji. in sicer s sedezenia v Novem meslu in Celju. To pa lahko privedc do popolne neinoci oziroma cen- tralizacijo sedanjih drzavnih fnnkeij. Tudi krski in sevniski župan sta pouda- rila macehovski odnos drzave do posav- skega prostora, predvsem z vidika podeli- tve koncesije za gradnjo hidroelektrarn. Prisotni so se spomnili tudi beseel dr. C'i- rila Ribičiča na nedavni okrogli mi/.i o regionalizmu in se v bitko za regijo (po- krajino) podali sami. Ustanovili so poseb- no delovno skupino. sestavljeno iz stro- kovnjakov za razliena podroeja, ki bo pripravila strokovne podlage za delova- nje pokrajine Posavje, pa tudi moznosti prikljucitve sosednjih obein. in sieer Ra- deč, Kozjega, Podčetrtka. Šentjerneja in Skoejana. Občasne poskuse, da se posamezne inštitucije ukinejo, so občine lahko le skupno uspesno odbijale. Tudi v primeru Splosne bolnišnice Breiice. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA BREŽICE Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998 želimo delavci UPRAVNE ENOTE BREŽICE oB«orNiK itt po naših občinah Končno renta! Prebivalstvu, ki živi na obmocju Posavja, se naj s pravično dodeljeno rento omogoči nadomestilo za vse negativne posledice, ki so nastale s postavitvijo Nuklearne elektrarne in da se s tem ola jšajo pogoji za živl jen je 1 judi na tem področju. V Poročevalcu DZ RS je bil konec novembra objavljen predlog Zako- na o renti iz nuklearne elektrarne Krsko (ZRNEK), ki ga je v parla- mentarno proceduro vložil sevniški poslanec Rranko Kelemina (SDS). Rente naj bi bile nadomestilo za nenehen strah, ki ga doživlja pre- bivalstvo zaradi preteče nevarnosti ekološke katastrofe oziroma po- tencialne nevarnosti jedrske ne- zgode, nadomestilo za razvredno- tenje tega prostora in vseh ne- premičnin, prav tako nadomestilo za povečano radioaktivno sevan- je, ki ga prejema prebivalstvo ne- posredno in preko hranejer dru- gih proizvedenih dobrin. Ceprav so takratni oblastniki ie pred pričet- kom gradnje obljubljali in zagota- vljali, da bodo prebivalci tega po- drocja zato, ker so sprejeli ta neva- ren objekt v svoje okolje, upra- vičeni in deleini visoke rente, se to do danes še ni zgodilo. Po mncnju prcdlagatelja Kelcminc naj bi vse posledice dolgoročno vplivalc na povečano obolelost lukaj živečih ljudi /a različnimi vrstami rakastih obolenj in s tem na skrajšanje njihovega /ivlje- nja."Kakšne pa bodo posledice na genet- skih spremembah, pa v tem ircnutku ne moremo predvideti," meni Kelemina. V tern trenutku prav tako ne smemo po/abiti. da tudi nova dr/ava Slovcnija prepočasi in neucinkovito rešuje proble- me v /ve/.i s trajnim skladiščenjem sred- nje in visoko radioaktivnih odpadkov in vseh ostalih kontaminiranih elemen- tov elektrarne. Prav /aradi počasnega in neučinkovitega reševanja tega proble- ma obstaja dvom in strah ali bodo vsi ti odpadki ostali trajno uskladiščeni pri nas in bo s tem /ivljenje ljudi še bolj ogro- /eno. Dr/ava pa /aenkrat še ne čuti no- bene obve/nosti do tukaj /ivečega pre- bivalstva, da bi i/polnila dane obljube o pravični renti /a vso škodo in posle- dice, ki so nastale s postavitvijo elektrarne. Predlog zakona o renti navaja. da se za Posavje določi odškodnina oziroma ren- ta v višini 0,10 tolarja na proizvedeno kilovatno uro električne energijc, ki jo bodo prejemale občine Krško (40 '7c), Brežice (35 %) in Sevnica (25 '"/<) v času obratovanja in še M) let po zaprtju oziro- ma prcnehanju obratovanja. Pridoblje- na sredstva se m(M"ajo uporabiti namens- ko za projekte, ki omogočajo i/.boljšanje življenjskih pogojev in razmer prebival- eev in se štejejo kot izredni prihodki ob- čine. Na predlog poslanca Kelemine, ki je s svojo aktivnostjo nekoliko prebudil že tako prevcč zaspane Posavčane - živeče v prepričanju. da bo za njihovo lepo živ- ljenje poskbela "mati" država. je na seji občinskega sveta občine Brežice opo- zoril svetnik Bojan Petan, predsednik občinske LDS in državni svetnik, ki je poudaril velik pomen tega predloga, še posebej za področje varstva okolja in komunalne infrastrukture brežiške ob- čine. Tudi krški občinski svetniki so se dot- aknili omenjenega predloga zakona in od župana Siterja. kot predsedujočega Sve- li posavskih občin, zahtevali njegove mnenje. Odzvala se je tudi skupina svet- nikov brežiske ZLSD, ki se sprašuje, za- kaj brežiški poslanci niso izkoristili mo- žnosti, ki se jim je ponujala. Spomniti velja, da jih je bilo kar nekaj, nekateri še sočasno na najvisjih obeinskih polo- žajih. Poslancu Kelemini očitajo solo ak- cijo. ker je popolnoma logično. saj bi predlog skupine iz Posavja zagotovo imel večjo težo in možnost, da hi bil sprejet. Tudi Svet posavskih občin ali po novem Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju. je na zadnji seji pod točko razno sprego- voril na temo zakona o renti, čeprav nič konkretnega. Vsi so se namreč zavedali, da gre za vprašanje deležov, ki bodo pri- padali posamezni občini. Kaj več bo po- kazala poscbna studija, ki se že pripravlja. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE BREŽICE ŽELIM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IIS SREČIiO riOVO LETO 1998! Jože AVŠIČ Župan Občine Brežice O B Č I N A Brežice fR: OBŽOFNIK mozaik ^ Va^OvVVi *l posavsko KVAČKANJE Gospod mladi urednik, ja, tisti z. uha- nom v ušesu, me je pred nekaj dnevi po- klical po telefonu in povprasal: "Gospa Amalija", včasih mi pravi tudi kar Mai- či, "pripravljam časopis, tak in tak, skra- tka, kot ga še ni bilo na nasem koncu. Ali bi sodelovali?" Jaz. sem mu od- vrnila, da ne vem, kako se je lahko spom- nil name, saj nisem svoj živi dan pisala, razen svoj emu Johanu, koje bil se "gast- arbajter v Nemčiji. No, potem me je začel prepričevati... In zdaj je, kar je. V gostišču "Pri veliki presi" je bila na Miklavžev večer velika fešta, o kateri se še zdaj govori. Uradno je bilo to menda martinovanje, miklavževanje in pred- novoletno praznovanje za Ljubitelje Drnovskove Stranke. Česa takega so zmožni samo oni, saj imajo v svojih vr- stah Bahča, ki je daleč naokoli znan, da lahko (brez greha) igra vse tri dobre mo- že, odkar pa je napredoval v službi, mu vloge tečejo še z večjo lahkoto. Ampak, ker sem obljubila uredniku, da v moji rubriki ne bo politike, niti besediee več o tern... Naj se torej raje posvetim takim zade- vam, ki povezujejo Posavje, sicer ne bo podpore našemu časopisu s strani župa- nov in drugih občinskih veljakov. Po moje bi morali čimprej uvesti priznanja za tiste, ki so že doslej z osebnim zgle- dom delali za posavsko stvar. Mislim na tiste, ki se vsak dan vozijo ob Savi gor pa dol v službo, solo ali po nakupih ter tako spletajo medobčinske vezi. Našli bi take, ki jim je to prišlo v navado že v času šolanja, kot na primer akadcmskega slikarja Lojzeta Konca, ki se je vozil vsak dan z vlakom na brežiško gimnazi- jo kot še mnogi drugi prej in kasnje, npr. tudi zdaj že nekdanji minister Igor Umek. Druščina je ponavadi na vlaku igrala ta- rok ali celo šah in le kakšna zelo brhka vrstnica, ki je vstopila v Brestanici ali Krškem, jih je lahko zmotila. Sieer pa je Konec, ki prav zdaj razstavlja v breži- škem niuzeju svoje (posavske?) Krajine, nekje ob Savi spoznal eno od Šušter- šičevih deklet iz Krškega. Njegova žena Alma je dolgo delala na šalterju v takrat- ni posavski banki, zdaj pa je šefica Dolenjske banke v domačem kraju. Nje- na sestra je v Stari vasi pri Krškem poro- čena z Jordanom, enim od šestnajstih po- savskih tiskarjev, ki dela tudi za brežiške in firme. Tiskarji so že postali kar posavs- 0RÜMK :|fjfe mozaik P^ jn&asbM ka /namenitost, saj je videti, da tukajšnje fante navdihujc značilni postcclulozni smrad po kavi, ki ga kot poznavalci pre- poznavajo kot neskončno lahkost ti- skarskega poklica. Profesor Konec, ki je bil znan tako v gimnaziji kot pozneje na študiju po izredni natančnosti in sa- mih odlienih ocenah ter tem, da je raje nosil zguljene kavbojke, kakor da bi se odrekel nakupu njemu zanimivih knjig v antikvariatu, poučuje likovni pouk na srednji šoli v Brežicah, sicer pa se rad loti kaksnega dizajna. Z oblikovanjem se ukvarja tudi njegov someščan po očetu, zdaj v Krškem živeči Roman Stopar. Romanov oče je namreč vse bolj medijsko oblegani kulturnik, kipar in pesnik Rudi Stopar iz Sevnice. Roman je bil v času Demosove vlade v Krškem minister za okolje in prostor, od koder najbrž izvira njegova tesna pove- zanost z županom Siterjem, ki menda občuduje njegove sposobnosti za kra- jinski in grafični dizajn. Stopar je po- ročen z eno najboljših in najbolj simpa- tičnih posavskih pianistk - Karolino Ve- gljevo, s katero uspešno skrbita za firmo Agenda, ki je najbrž največjo popular- nost dosegla z najnovejšim krškim turi- stičnim katalogom in pravkar -predstav- ljeno podobo pacifiškega piva King. Kako je s tem pivom iz prve posavske pivovarne, boste morali izvedeti drugje, saj sama iz protesta proti glasni glasbi ne hodim v disko, pač pa vem, da sta prejšnji mesec z velikim pompom prcd- stavila omenjeni katalog krski župan in slovenska kraljica Katarina, ampak samo vinska, da ne bo pomote. Na krškega metulja je bilo res precej pri- pomb, saj bi nekateri radi, da bi bil čebe- la, drugi pa se bojijo, da bi postal spet gosenica, jaz pa se na metulje, ki jih je v svetu menda tisoče vrst, res ne spoznam, rekla pa bi, da mi ne gresta v glavo dve drugi veliki šlampariji. V katalogu, za katerega so po nekaterih trditvah plačali toliko, da bi lahko kupili resevalni he- likopter za krško občino. je se vedno ne- znani grešnik zapisal, da je nas knjižni prvak, Primož Trubar po Krškem hodil in tudi tu pisal, za kar bi moral vsak os- novnošolec vedeti, da je hudo narobe. Prav tako vprašljiv je podpis pod fo- tografijo glavne krške ulice, ki naj bi se (po trditvi iz kataloga) imenovala Dal- matinova in ne Cesta krških žrtev, kot je (še vedno) prav, razen, če je ni kdo že samovoljno preimenoval, in to iz politi- čnih razlogov, v kar pa se, kot sem oblju- bila, ne spuščam. Vaša Amall ja @KINB PUB prva GlXi3 posavju m: OBSBOMK dramilo NAJDRAŽJI HLEV Piše: Silvo Mavsar Življenje se tudi v tem "majh- nem. a dolgem mestu" hitro vrti proti letu 2000 in v njem so vse bolj mogoče, na prvi pogled ne- mogoče reči. Vsaj tako je videti, če se postavis na breg Save pri- bližno na kraju, kjer je včasih krski brod prevažal s krske na videmsko stran in nazaj. A bolj, ko se bližamo koncu tisočletja, ki bo gotovo navdihnil mnoge pesnike, slikarje in druge umet- nike, ga v nekdanjem Vidmu - Krškem pričakujemo precej raz- dvojeni in negotovi. Po eni strani doživljamo usihan- je tradicionalnih gospodarskih dejavnosti, podjetij in delavnic in le počasno prebijanje novih, manjših, redko uspesnih firm, po drugi strani pa se kaz.e v zadnjem času spet vse bolj izražen interes po izobraže- vanju, udejstvovanju v različnih dru- štvih, klubih, zdruz.enjih, predvsem ne- politične narave, ki terjajo rešitev po- treb in zagotovitev pogojev. če ne že novih zgradb, pa vsaj uporabo starih, ki pa jih eno za drugim izgubljamo. Izgovori, da so za to krivi "oni od prej" ali pa "oni na občini", postajajo dolgo- časni, nikomur zanimivi, ker so vse bolj samo izgovori, saj posamezni primeri pričajo, da nekdanji in celo včerajšnji politični nasprotniki znajo sodclovati, ko gre za njihove - osebne interese. Do tega, za marsikoga kar sokantnega sodelovanja. je prislo po letih medseboj- nega utrujanja. ko nobcna stran ni hote- la zadati resnejsih udarcev drugi, zaradi spet - osebnih interesov oziroma straha pred polaganjem računov... Pričakovali bi, da je torej samo se korak do resitve: naj nadaljujejo, ko gre za širšc interese. A, kaj, ko je že na pragu leto volitev v občinske svete in predvsem na župans- ki stoiček in je prav te, zadnje dni stare - ga leta. že čutiti ustvarjanje sapic, ki jih bodo skušali kot veter zajeti za vzpon na CKZ 14, kjer /,e pripravljajo obnovlje- no rezidenco za (starega-novcga?) /upana... Medtem pa se pod občinskimi okni vr- stijo stare in nove skupine zainteresira- nih. ki sprašujejo, kaj bo z novo srednjo solo, novim zdravstvenim domom, novo glasbeno solo, novo osnovno solo, novo telovadnico, novim bazenom, novim prostorom za ml ade, .. Kaj bo z župano- vo slikovito izjavo na letošnji okrogli mizi o mladinskem centru, da se bodo namreč v Krskem kmalu "kot domine za- čele odpirati prostorske možnosti"? Ali res. če pa se vedno ni odgovora, kaj bo s starim upokojenskim domom, starim dijaškim domom, starim domom mladih. starim hotelom, starim bazenom, ...če pa dopuščamo, da nam jih jemljejo, in ne samo teh oBjektov, pač pa tudi tiste, ki jih že zdavnaj ni več... Po navajanju kronista Strleta, je bil Gre- goricev hlev v starem Krškem na začetku namenjen za domače in tuje konje, v pr- vem nadstropju pa je bila dvorana, kjer so uprizarjali razne predstave. Ko je to stavbo prevzelo sokolsko drustvo, so jo v celoti prenovili: v pritlicju so opremi- li in uredili kino dvorano in uredili ostale prostore v prvem nadstropju. Po 2. sve- tovni vojni jc bila ta stavba Dom Partiza- na, kjer so predvajali-kinopredstave: tu so bili razni sestanki, pa tudi veselice so prirejali. Ko so na Vidmu uredili Dom svobode, je bivši Dom Partizana postal le še skladišče pohištva. Občina Krško oziroma njen Sklad stavb- nih zemljišč je kupil 28. oktobra 1986 parcelo in zgradbo TVD Partizana, ki "se je ves čas izkazoval kot pravni naslednik Partizana Slovenije in kot lastnik nepre- mičnin, dajal stavbo v najem trgovske- mu podjetju Posavje Brežice za skla- disče..." Občina je dala stavbo porušiti v okviru preurejanja starega mestnega je- dra in za nekdanjim domom ni ostalo sledi, razen v kronikah in spominih sta- rih meščank in meščanov, ki so se tamkaj veselo vrteli na pustnih veselicah. Po petih letih, torej zgodovinskega leta 1991, je tedanji Partizan Slovenije (da- nes Športna unija Slovenije) opozoril ob- čino Krško, da je pri inventuri svojega premoz.enja ugotovil, da je le-ta izginila, zato je vložil tožbo za odškodnino, ki je leta 1991 znašala okoli 19 milijonov tolarjev. Potem se je, oeitno v senci sod- nijskih zidov, vlekla pravda do letošnje- ga leta, ko je prislo na dan, koliko nas bo (spet) vse skupaj stal nekdanji hiev... Morda bo po vsem tem komu kapnilo v glavo, da bi bilo dobro pregledati vsak kvadratni meter občinskega ali javnega premoženja, da ne bi bilo novih prese- nečenj s starimi, torej tudi izginulimi ob- jekti, da ne bo (vsaj s te strani) lažnih upanj. Kajti vse bolj oeitno je, da se je tok, ki je dcsetlet ja odnašal denar po Savi navzdol, zdaj preusmeril navzgor, in to tudi z nemalo pomoejo tistih, ki so sedeli in sedijo na CKŽ 14. Zato se ob takih dogodkih marsikdo vprasa ali ni tamkaj- šnji "Avgijev hiev", za vse nas veliko predrag. Kdove koliko je se takih evetk, v kate- rih si preteklost podaja roko s sedanjos- tjo in nam utcgnejo še dolgo mraciti pri- hodnost. Zivimo namree ob reki, ki vse manj prinasa in vse več odnasa, zato bi bilo prav, da najdemo in izberemo nove- ga (starega) brodarja, ki bo znal voziti z enega na drugi breg - in tudi nazaj. S predlogi na dan! Zamanj bi na tem mestu javka- li, koliko otroških dodatkov bi lahko razdelili, koliko kock ku- pili otrokom v vrteih ali koliko malic po šolah razdelili, saj tu- di prekaljeni občinski politiki niso imeli drugega predloga kot "naj se najamejo najboljši advokati in naj stane, kolikor hoče". Sreča v nesreei je, da se pri tem spusčanju denarja po Sa- vi navzgor, izvirni greh zače- nja pri "tistih od prej", ki niso pogledali v zemljisko knjigo, današnji, "tisti brez preteklos- ti", pa so sele zdaj prisli na svit- lo z informaeijo o športni ponud- bi, ki je prišla iz Ljubljane in za katero b<) treba dati morda sla- bih ali pa kar celih 50 milijon- čkov. OlägOFNIK iWS kronika112 KRONIKA 112 Več nesreč Na območju UNZ Krško se je v prvih enajstih mesecih lelos zgodilo 91 8 pro- lTictnih nesreč (901 v cnakem lanskcm obdobju), kar je za 2 odstotka vee. V pro- metnih nesrečah je umrlo II ljudi (18), 258 je bilo ranjenih (207), v 727 (748) prometnih nesrečah pa je nastala materi- alna Skoda. I^etos že 28 samomorov Policisti in kriminalisti UNZ Krško so v letošnjem letu /.abele/ili dvakrat več samomorov kot lani, kar kaže, da posav- ski prostor na tem področju izredno izs- topa v slovenskem merilu. Največ samo- morov se je zgodilo v občini Sevniea (II) in Brežice (10), med tem v krški občini nekoliko manj (7). Najveekrat gre za obešanje, ustrelitev ali zastrupitev, rezan- je žil in utopitev. Zaskrbljujoč je tudi po- datek, da si je življenje poskusalo vzeli kar I I ljudi, med njimi tudi mladostniki. Polieisti med vzroki navajajo alkohol, psihoze, travme, slab solski uspeh, dru- zinske razmere, izguba zaposlilve. Potres Po podatkih Uprave RS za geofiziko, Observatorija na Golovcu je drugi ponedeljek v decembru šibek potresni sunek tretje stopnjc po EMS lestviei z epicentrom na obmoeju sevniške občine zatresel tla. Čutili so ga posamezni pre- bivalei Scvniee in okoliških krajev na desnem bregu Save. Rop krške pošte Zamaskirani neznanee je s pistolo v roki le nekaj minut pred zaprtjem poste v sta- re m Krškem zahteval od uslužbenkc de- nar, ki ga je tudi dobil, nato pa pobeg- nil. Za roparjem, ki je odnesel dobrih 500 tisočakov, še poizvedujejo. Grozil policistom Brcžiški policisti so bili obvesčeni, da v stanovanjski hiši razgraja 28-letni D.S. Ker je ob njihovem prihodu začel razgra- jati in kljub opozorilom s krsitvami nada- Ijeval, eelo se bolj sc je razvnel ter grozil, sta ga policista obvladala in odpeljala na policijsko postajo, kjer je počakal "razkaditev" 2,62 g/kg alkohola v izdi- hanem zraku. Srečal se bo s sodnikom za prekrške. Ugasnili življenji mladih staršev Jutranja nesreča na cesti Kapele - Dobo- va je bila usodna za zakonca. 31-letne- ga S.M. in 27-letno S.M., doma iz Male- ga Obreža, ki ju je na poti v službo zbil 21-letni voznik J.D. Z vozilom sharan je vozil proti Dobovi in na levem pregled- nem ovinku po klancu navzdol dohitel zakonca, ki sta hodila tik ob robu ceste. Ko je voznik zagledal pešca. je pričel zavirati, a kljub temu s sprednjim delom avtomobila silovito zadel oba. Mlada starša sta dobila tako hude poškodbe, da sta umrla na kraju nesreče. Policisti so ugotovili, da sta nesreči botrovala prevelika hitrost in vožnja preblizu de- snemu robu vozišča. Vozila z napakami V drugi polovici novembra so policisti na obmoeju UNZ Krško izvajali akeijo Varna zimska vožnja in razdelili 888 zloženk. Zaradi tehnienih napak so po- dali 36 predlogov sodniku za prekrške, izrekli 91 mandatnih kazni, 46 vozni- kov so opozorili na napake, odredili 14 iz- rednih tehnienih pregledov in 19 vozni- kom prepovedali nadaljnjo vožnjo. GRAFOTRG, Urbanica Boris s.p. l"^ ^C Krško, C. 4. julija 47, tel.: 0608/21-420 ¦^¦^ foto AKCIJA od 1. do 15. januarja 1998 Vam pri razvijanju filma in izdelavi fotografij podarimo film in še dodatno presenečenje. DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Dragi zavarovanci, spostoveme občanke in obeani ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. OBMOČNA ENOTA KRŠKO se Vam zahvaljuje z.a Vase zaupanje z. iskrenimi feljami, da taksno medsebojno zaupanje ohranimo tudi vnaprej. ZelimoVam varne, zdrave, uspešne božične in novoletne prazriike, predvsem pa veliko osebne sreče in zadovoljstva. ilBj 0BŽ0FNIK od sotle do krke in čez.. ZDOLE 0CENJEVANJEMLADE6AVINA Z namenom ugotoviti napake in pomanj- kljivosti mladega vina ter kletarjc opo- zoriti na ukrepe. s katerim jc kakovost vina moč se izboljsati. je Vinogradnisko drustvo Zdole organi/iralo 4. ocenjevan- je mladega vina. Komisiji za rdeča in bela vina, ki so ju sestavljali enologi in poznavalci vin Vlado Kovačič, Roman Sepetavc, Janko Bostele, Jure Šepctavc. Janez Šekoranja, Zdravko Mastnak, Otto Sevšek. Anton Pezdirc, Anton Jordan in Darko Marjetic. je prejela 214 vzorcev, med katerimi so nekoliko prevladovala rdeča vina. Ocenjevanje je pokazalo, da je kakovost povprecna. razen nekaterih izjem. Degustatorji so 24 vzorcev zara- di pomanjkljivosti pri klctarjenju izloči- li. Najvisjo oceno 17,90 točke je dobil sau- vignon proizvajalca Janka Bosteleta. RAKA POSODOBITEVTELEFONIJE Na sedanjo telefonsko centralo na Raki, ki je bila ob zgraditvi novih ustreznih prostorov leta 1992 vključena v promet, je priključeno 560 telefonskih naročni- kov, od tega dve tretjini dvojčnih pri- ključkov in 24 mcdkrajevnih zvcz do nadrejene centrale v Krskein. Ob mcrit- vah promcta na mcdkrajevnih zvezah ni bilo ugotovljeno prometnih izgub, kar pomcni, da stevilo medkrajevnih zvcz zadosca, vcndar pa slaba prenosna pot do Krskega vpliva na kvaliteto odvijan- ja mcdkrajevnega prometa. Telekom Slovenije je v plan investicij novomeskc poslovnc cnotc za prihod- nje leto vključil tudi posodobitev telc- fonije na Raki. ki bo vključcvala zamen- javo telefonskc centrale z novo digital no centralo. novo prcnosno pot do na- drejene krške centrale preko optičnega kabla, nov digital ni kabelski sistem, ki bo povečal število medkrajevnih zvez do nadrejene centrale, dograditev kra- jevnega in razvodnega naročniskega omrežja in postopno sanacijo dvojenih priklJLičkov v skladu s tehničnimi mo- z.nostmi. Zato bo Telekom namenil oko- li 57 milijonov tolarjev. SEN0V0 KONEC UPANJA ZA NOVO OBČINO? Minulo jesen so že vrabci na strehah čivkali, da hočejo Senovčani na svoje. Na pobudo sveta krajevne skupnosti na celu s predsednikom Tonijem Petrovi- čem, so se pričeli postopki za izlocitev KS Scnove iz občine Krsko in ustanovi- tev občine Senovo. Najprej so stekli po- izvedovalni sestanki po posamcznih vo- lilnih enotah, nato so se obrnili na krški občinski svet s pobudo za izlocitev, ki pa jo la ni sprejel. zato so se na podlagi zakonodaje sami "podali v boj" za svo- jo občino, vendar pa kot kazc sedaj, s tern ne bo nic. Drz.avni zbor je na podlagi prcdhodne opredelitve viatic sprejel sklep o nadal- jcvanju postopka za ustanovitev občin tcr za določitcv njihovih območij, med njimi tudi prcdlog za ustanovitev občine vSenovo s sedcz.em na Senovem, ki pa naj hi zajemala tudi obmocje sosednjih krajevnih skupnosti. Občinski svet je na podlagi prccilogov, izoblikovanih na zborih občanov v "prizadetilV KS Ro- zno-Presladol, KS Brestanica in KS Ko- privnica tcr pobudnici KS Senovo, i/ob- likoval svoje mnenje. v katerem je zavr- nil predlog Državnega /bora RS, ker jc Nakupovali smo v posavskih trgovinah sobota, 13. decembra 1997 pripravila: B.M. ^^^^^^^gKŠ/jgM^^^\planinskičaj sladkor alpskomleko čokolino oljeZvezda jetrnapasteta tnargarina vrecka I'VC ^^^^Eklli F20/1 Kristal SUM 1 liter 200 % rastlinsko 100 g Rama ¦"¦© ^^^^^^H Droga 1 kg, Ormoz. Ljubljanske Podravka 1 liter - PVC Gavrilovič 250 g prodajalne ^^^B Vortoroi mlekarne Mercator - PC Sevnica poslovalnica 12 170,60 153,90 146,20 221,79 260,40 237,50 153,SO 14.00 Trg svobode 1, Sevnica T . ,, .. 15,00 Trgovina Urska Boitani 36, Bostanj 170.60 153,80 147,40 214,50 260.40 198.00 153,80 prazmem motiv Samopostrežba 25,00 Kmetijstvo Božič .170,60 153,91 148,70 221,80 260,44 237,51 153,80 praznični posl. Pohanca motiv Posavje d.d. pvr vn.xk(. Market DOM 164.00 158,20 146,20 231,00 260,50 216,60 158,00 ,„,'., ^Vj CPB 35, Brežice Mercator - Preskrba posl. 38 177,20 145,00 146,20 240,20 266,60 237,50 145,00 20.00 C. 4. julija , Krško Trgovina Sara ni na ™h& , _y _n tega mleka ni na MDB, Leskovec vKta,kl.. 158'5() ni na/alogi 24()'20 26()'4() 237'5() zalogi 20,00 embalazi & & od sotle do krke in čez... la v nasprotju / voljo obcanov, izra/.eno na zborih občanov. Ob tcni jc po/val tako vlado kot dr/avni /bor, da ob dolo- čitvi retcrendumskih območij upošteva- ta i/raženo voljo krajanov, kar pomcni. da se o predlogu /a ustanovitev občinc Senovo na rcferendumu izrečejo le kra- jani KS Senovo, ki so edini tudi podprli predlog /a ustanovitev občine. Občinski svet se je hkrati tudi zave/al, da bo spo- stoval i/.id referenduma, s katerim se bodo krajani KS .Senovo na demokra- tičen naein izrazili /a ali proti ustano- vitvi nove obeine Senovo. V zadnjih dneh je namree vse več govo- ra o tern, da predlog sprememb. ki je tik pred obravnavo, ne prcdvideva uslano- vitve nobenih novih obein v Posavju. Ali je bil trud Doboveanov, Čate/anov in še posebej Scnovčanov /amanj. pa bo poka/.ala šele uradna ra/laga "gospo- dov" i/. prestolniee. med katerimi zago- tovo nekateri sploh ne vedo. /a kalero obinočje prav/aprav gre. SEVNICA ODPRTJEPARADIŽA Po temeljiti obnovi gostisča Barbara v Krmelju je Gostinsko podjetje Sevniea v pritljičju sevniškega hotelsko-trgov- skega centra odprlo še nov lokal Para- diž, kar kaze na dober /ačetek /a popol- no oživitev poslovnega centra. Ta je bil namrec prvotno namenjen /a nastavitev /aposlenih pri gradnji verige hidroelek- trarn, ki pa se /at še ni /aeela. Paradiz, nudi gostom bogato ponudbo hrane. ta- ko malice, kosila kot la/je večerje, ki se jo lahko v primerni embalaži odnese tu- di doniov. BRESTANICA DISKRIMiNACIJA Občinski svetnik Anton Zvone Serbec, predsednik sveta KS Brestanica in med drugim tudi oče najboljšega slovenske- ga rokomctasa IJroša. se v svojih ra/.pra- vah in stališeih nenehno tcr vedno /no- va /av/ema /a Brestanico in njene prebi- valce. Prav v ta namen tudi večkrat /a- stavi kakšno svetniško vprašanje o/iro- ma pobudo, na kar pa po njegovcm mne- nju nihee ne odgovarja. Zato se je odlo- čil, da se bo točki vprašanja, predlogi in pobude članov občinskega sveta odslej protestno odpovedal, oh tern pa nazna- nil, da gre za diskriminacijo do Brestan- ice, ki jo je vse bolj čutiti. BREŽICE TRGOVCIS STRAHOM V NOVO LETO Posavski trgovci, še posebej pa na ob- močju obeine Bre/ice, so v zadnjih dneh iztekajočega leta vse bolj zaskrbljeni nad informacijami s hrvaške strani. Naša jii- /,na soseda naj bi po nepotrjenih podat- kih hrvaske vlade s 1. januarjem 1998 uvedla davek na dodano, s tern pa bi mo- rali hrvaški kupci za blago, kupljeno pri nas. na meji plačati 22-odstotni davek. Trgovci se bojijo, da bodo hrvaški kup- ci povsem usahnili, s tern pa so ogrožena tudi stevilna dclovna mesta. Zato mno- gi še vedno upajo, da se to ne bo zgodi- lo in se sedaj še bolj veselijo mrzličnega nakupovanja sosedov i/ Hrvaške. pa tu- di nad prepolnimi parkirišči se ne bodo hudovali.. An/on '/.vonc Šcrhcc KOSTANJEVICA SODELUJTE V PUSTN1H NOVICAH Starega leta bo kmalu konec in začelo se bo novo, z njim pa /,e predpustni čas, ko se tudi kostanjeviski šelmarji začnejo pripravljati na nekajdnevno vladavino v svojem kraju. Hkrati potekajo priprave na izid vsakolctnih Pustnih novic. ki bo- do izšle v četrtek, 19. februarja 1997, zgo- daj zjutraj. Uredništvo vas z vescljem vabi k sodelovanju. zato jim pošljite čimveč (ne)resnih člankov, /abavnih in zbadljivih novic ter priložnostnih ver- /ov, še posebej pa bodo veseli lotografij in narisanih šal. Naslov. Prt'orcenhaus (/.a PNP), 8311 Kostanjevica na Krki. SENOVO OBČINASENICA Miha Senica, znani gostilničar s Senove- ga in svetnik SKD, še ni komentiral ne- uradnih govoric o neustanovitvi obeine Senovo. saj se je v zadnjem času več uk- varjal prav z uradnim imenom novo- nastajajoče obeine, Po terenu so se odvi- jala prava ilegalna dogovarjanja nekate- rih Sent)vcanov s prijatelji iz bližnje Bre- stanice o skupni občini in skupnem im- enu. Beseda je dala besedo in na dan je prisla ideja: o tern, da bo prve tri črke dalo Senovo in zadnje tri Brestanica. Re- zultat je: SEN+ICA". Miha Senica posavski OBDFNIK SODELUJTE I NAMI! Zavedamo se, da se med Sotlo in Krko, pa tudi preko njunih tokov dogajajo zanimivi in pomembni dogodki, ki pa jih naši sodeiavci lahko spregiedajo ali zaradi drugih razlogov ne morejo zvedeti zanje. •^¦pi» Ker pa je naš namen osvetlitev vseh dogodkov, uspehov in tudi problemov v celotnem Posavju, od vas pričakujemo, da nam boste o dogajanju v vašem ali bližnjem okolju sporočali in na nek naöin sodelovali z nami. Dobrodošle so tako telefonske kot pisne infosmacije. kultura, izobraževanje... Z novimi prostori še kvalitetnejše storitve Posavski center za permanentno izobraževenje s sedežem v Krškem, na Dalmatinovi 8, že več let uspešno opravlja svojo osnovno dejavnost - organizira in izvaja izobraževanje odraslih in mladine v programih za pridobitev izobrazbe, programih poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter splošnega izobraževanja, ob tern pa opravljajo še informiranje, usmerjanje in svetovanje pri izobraževanju. Na podlagi koncesije Republiškega zavoda za zaposlovanje deluje znotraj tega javnega zavoda tudi Klub za iskanje zaposlitve, ki je namenjen brezposelnim, prijavljenim na zavodu za zaposlovanje več kot 6. mesecev ali iskalcem prve zaposlitve s ciljem pomagati brezposelnim, da najdejo čim bolj ustrezno zaposlitev v čim krajšem času. I/.biratc lahko mod programi osnovne sole za odrasle, programi za pridobitev prvega poklica (trgovec, kuhar, natakar), srednjesolskim programom ekonomsko- komercialni tehnik, programi usposablja- nja po V. stopnji (računovodja, komer- cialist. vodja poslovanja v manjših pod- jetjih, poslovni sekretar), Visokc poslov- ne sole EF Ljubljane in Visoke upravne sole Ljubljana, programi f'unkcionalnc- ga opismenjevanja, usposabljanja /a življenjsko uspesnost, izobrazevanjem za demokracijo, programi izobraževanja in usposabljanja brezposelnih (Klub za iskanje zaposlitve, Brczposlenost je lah- ko izziv, Odkrivanje poklienega cilja), ueenjem slovenskega in tujih jezikov. računalniskimi tečaji. studijskimi krož- ki, solo za starše ter izobraževanjem za podjetja in pospeševanje podjetnistva (seminarji po dogovoru. delavnice, izo- brazevanjc na podlagi zakonskih pred- pisov). Ob stalni izobraževalni ponudbi PCPI KrŠko nudi še zbiranje in posredovanjc informacij o možnostih izobraževanja odraslih. svetovanje in ugotavljanje potreb za i/.obra/.evanje. nacrtovanje in programiranje novih izobraževalnih programov. izobrazevanja pa tudi pri - pravijo in izvedejo. Posavski center za permanentno i/.obra- ževanje se namrcč odziva na stevilne izobražcvalnc potrebc gospodarskih in negospodarskih druzb. organizacij in ustanov, kakor tudi na individualne po- trebe občanov Krškega in sosednjih ob- čin, saj izvaja več kot trideset različnih programov. Pri tern pa se že vrsto let sre- čuje s prostorskimi tc/.avami oziroma omejenimi delovnimi pogoji. ki ne dovoljujejo nikakršnega razvoja. Monika Novsak, direktorica PCPF Krško: "Novi prostori so naša nujnost in prioriteta v nasih aktivnostih. Sedaj se namreč intenzivno pogovarjamo z ustanoviteljem, obcint) Krsko, da bi v okviru razreševanja ostalih dejavnosti, kot so glasbena sola, srednja sola, drustva itd., resevali tudi problem našega zavoda. Trenutno so prostorski probleini zelo pered, saj iiTiamo upravo v najetih prostorih, prav tako pa tudi vso dejav- nost opravljamo v prostorih. ki jih na- jamemo v osnovnih šolah. srednji lehni- čni soli, glasbeni soli, gasilskcm in kul- turnem domu, na obrtni zborniei in v sejni dvorani občine. To pa pomeni, da je z vidika kvalitete nasih storitev taksna razpršenost izvajanja dejavnosti zelo moteč faktor. Ce bi želeli zagotoviti še kvaliletnej.se storitve, hi večino naše de- javnosti inorali locirati le na eno mesto. Pričakujem, da nas bodo v teh prizade- vanjih podprli tudi drugi. nasi udele- ženci. profesorji in predvsem nas ustano- vitelj." Problemi okrog prostorov za delovanje in delo na pod roc ju druz.benih dejavnos- ti so v zadnjem času kar nekakšna stillni- ca oziroma nerešljiva uganka krške obeine. Vse prevee je vprašanj in raz- ličnih povczav okrog lastnislev posame- znih objektov. ki so in (še) niso v ob- činski lasti, ob (em pa se potrebe iz dne- va v dan samo še stopnjujejo. Pa naj bo to PCPI-ja. glasbenc sole, posame/.nih drustev, klubov.... Alcksdiulcr (iclh NJO^^ODWJsTT^^O—^3B^DORJE Pred dobrim mesecem je stirinajst elanov v Krskem ustanovilo novo drustvo /. ime- nom Kulturno drustvo Obzorje. Ob usta- novitvi so zapisali, da se zavzemajo za vzpodbujanje in razvijanje ustvarjalnos- ti, še posebno pa kulturne in umetniskc dejavnosti v občini Krsko in preko nje- nih meja. Med svoje cilje uvrsčajo tudi krepitev medcloveskih odnosov in izboljsevanje obvescenosti ter razgledanosti ljudi ne glede na starost, spol, versko ali poiitično preprieanje. Za predsednico drustva so izbrali Vido Ban. Na zacetku bo KD Ob- zorje imelo literarno in glasbeno sekci- jo, načrtujejo pa tudi organizaeijo kul- turnih vecerov, koncertov, okroglih miz in raznih tematskih delavnie. Izdajali bodo tudi mesečnik Posavski obzornik. KS Brestanica je v sodelovanju z doma- čim turističnim in kulturnim društvom Svoboda pripravila sreeanjc z dr. Tone- torn Ferenccm, ki je na Miklavževo pra- znoval svoj 70. rojstni dan. Brestančani ga zelo cenijo, saj jim je pomagal pi*i sooblikovanju ideje o muzejski zbirki slovcnskih izgnancev na rajhenburškem gradu. VtdCfeHtJHhäUgJOVEPOFyfclF Literarna sekcija Zarek pri Kulturno umet- niškem društvu Brežiee je v počastitev obletnice rojstva dr. Franeeta Prešerna v brežiski knjizniei pripravila veeer Preser- nove poezije, namenjen predstavitvi živ- Vida Ban OI^FNIK :3® kultura, izobraževanje... KAKŠNA BO VAŠA KNJIŽNICA V 21. STOLETJU Okroglo mizo s takim naslovomje 17. novembra 1997 organiziral Svet Valvasorjeve knjižnice Krško z namenom, da bi opozoril na prostorsko stisko krške knjižnice in pa na dejstvo, da knjižnica ni več samo izposojevališče knjig za večerno, počitniško in zabavno branje, pač pa ]e že in bo vse boij tudi izobra- ževaino, informativno in družabno središče vsakega večjega kraja. Prireditve sc jc udele/ilo precejšnje število preclstavnikov občinske upravc. občinskcga sveta in njegovih organov, torej Ijudi, ki odločajo o nadaljnjem raz- voju občine. Nekoliko manj je bilo prccl- stavnikov posamc/nih krajevnih skup- nosti in uporabnikov, bralcev knjižnice. Vendar je bila skupna occna udeležen- ccv. da jc bil zelo koristcn in celo poučen zlasti uvodni del. v katcrcm jc najprej g. Ida Mcrhar, direktorica knjižnice, pred- stavila dosedanji ra/.voj knjižnice in probleinc, zlasti prostorskc in kadrov- ske. dr. Silva Novljanova, svclovalka /a splošnoizobraz.evalne knjižnice, pa je podala occno stanja v občini in državi tcr predvscm, kakšna bi morala biti knji- žnica jutri. Domen Setar i/ lnsliluta /a informacijske /nanosti v Mariboru je s primeri predstavil uporabnost računal- nika /a potrebe knji/.iiičarstva. še poseb- no sisteme COBISS, s pomočjo katerih je že danes lako rekoč v trenutku omogo- čen pregled /alog knjig in drugega gra- diva i/. preko 200 knjižnic v Sloveniji in tudi v svetu. Na okrogli mi/i smo slišali, da je krška knji/nica po strokovni plati in oprcmlje- nosti med boljšimi v Sloveniji. vendar je tudi res. da v njcj /nianjkuje prostora in kadrov, i/posojevališčc na Vidnui deluje v /elo nepriniernih pogojih, iz- kazujc sc potreba po prostoru za knji- žnico na Griču, kot trctjem središču Krsk- ega, skoraj povsem pa je še nerazvita nire- ža lokalnih - krajevnih knjižnic. Iz krajše razprave lahko strnemo pred- vsem sklep, da je potrebno najprej izde- lati strokovno pripravljen program nada- Ijnjega razvoja knjižničarstva v občini in predlog njegovega postopnega ure- sničevanja v petletnem obdobju. Odgo- vorni predstavniki občine so namreč obljubili. da bodo na podlagi takega programa poskrbeli za njegovo postop- no realizacijo. Pri tern je potrebno upo- števati kriterije, ki jih zahteva ne le klasiena, ampak tudi nova vloga knji- žiee v vsakem okolju. saj je novo stole- tje pred vrati. 5. M. ljenja največjega slovenskega pesnika ter se spomniti na ključna obdobja nje- govega ustvarjanja. Literati so predsta- vil i sonet O Vrba, srečna vas domača v številnih tujih jezikih, večer pa je s pre- igravanjem na citre popestril član citrar- ske sekeije KUD Brežice. FOrrOGRAFSKARAZSTIAVA Društvo ljubiteljev fotografije Krsko so v galcriji Posavskega muzeja Brežice pri- pravili prvo skupinsko razstavo, na kate- ri so se predstavili člani Bojan Čekrlič, Milada Janc, Nataša Kršak, Jože Lekše, Natasa Mikolavčič, Zdenka Močnik, Mi- lan Ogorevc, Robert Rihter, Željko Se- lak, Tanja Gazvoda, Bernardka Slakon- ja, Anica Valentine in Staue Levstik. GAjrmO,DA-nEZAIjB>l Glasbena šola Brežiee je ob finančni po- moči Dolenjske banke izdala prvo šte- vilko šolskega časopisa Glasbeni selo- tejp - "eajtng , da te zalepi". ki ga.je pripravil uredniški odbor v sestavi Kat- ja Rainer, Vita Majee. Maja Žičkar. Uroš Piltaver in Dominik Cernelič. Ideja za šolski easopis je nastala med nado- budnimi petošolei nauka o glasbi. ki so se, ob pomoči pros". Simone Rožman-Str- nad, projekta lotili nadvse resno, saj so napisali vrsto elankov, opravili pogo- vore s proiesorji in ueenei, predstavili dogodke na šoli, pripravili napovednik nastopov in koncertov, več prispevkov s tekmovanj in nastopov, svoj "cajtng" so obogateli se z glasbeno lestvico, se- stavili pa so tudi svojo lestvico klasične glasbe. Kot so nam povedali niladi glas- beni novinarji bodo v tem lepljivem "caj- tngu" poročali o vseh mogočih dogaja- njih na šoli. kjer so obesili tudi zeleni na- biralnik. ki bo "požrl" vse dobre ideje in prispevke. * ^.......>.'„, «J- športnestrani Sport med nami - Praktično streljanje KON DOR. „ STRELCI IZPOD BOHORJA Strelski šport ima na podro- čju Posavja bogato tradi- cijo, zato najbrz ni nenavad- no, da seje v naših krajih do- kaj hitro "prijela" nova zvrst, ki se imenuje praktično stre- ljanje. K o n D o R Shoot Kar štirje posavski klubi so vključeni v Slovensko zvezo za praktično streljanje (SZPS), ki je bila ustanovljena v marcu 1994. Kot pove že samo ime, je poglavi- tna značilnost praktičnega streljanja v tem, da strelcem nalaga, da se znajdejo v situacijah, ki so možne tudi v vsak- danjem življenju. Pri tovrstnem strcljanju morajo strelci upoštevati različno moč orožja, hitrost in natančnost streljanja, njihove strel- ske naloge pa so res pestro sestavljene. Začetni položaj tekmovalca je namreč lahko prost ali predpisan (npr. ležeč na hrbtu v spalni vreei), orožje, s katerim strelja, se nahaja v različnih polozajih (npr. leži ob vzglavju), izbira tare pa je tudi zelo velika. V okviru Športnega društva Kondor Krško deluje od leta 1995 Sekeija za pra- ktieno streijanje - KONDOR SHOOT, ki šteje žc preko 40 članov. Od skromnih zaeetkov, ko so bili še brez orožja, opre- me in streliva, so z veliko zagnanostjo in željo po športnem sodelovanju tcr se- veda dobro organiziranostjo, uspeli na- baviti orožje in strelivo, s prostovoljnim delom so usposobili strelisee na platoju opuseenega rudniškega jaska Zakov in tamkaj postavili monta/.ni objekt, v katerem hranijo taree in drugo opremo. Ta- ko zaradi vsebine kot oblike so lahko po- nosni na svoj prvi ti"škani bilten, ki so ga izdali ob zakljueku prejšnje sezone, da bi se predstavili sirši javnosti. Kondorji zelo aktivno sodelujejo tudi v SZPS, saj je Alojz Brezovsck njen sekretar. Sami prirejajo drustvena tekinovanja (za pokal Kondor), skupaj z oslalinii drustvi iz Posavja pa tudi regijska tekmovanja. Najboljsi med njimi se redno udele- zujejo drzavnih pokalnih tckmovanj in prvenstev, na katerih v svoji kategoriji posegajo tudi po vidnih uvrstitvah. Med najuspesnejšiini so bili doslej Iztok Jalovec, Roman Brinovar, Milan Venek, Marjan Brinovce, Tadeja Brinovee, Dra- go Rumpret, Ivan Ojstrsek in drugi. V jesenskem delu tekmo- vanja z.a pokal Kondor v se- zoni 1997/98 je na prvi tekmi zmagal Ivan Ojstrsek, na drugi in tretji pa Iztok Jalo- vec. V skupni uvrstitvi leto- snjega drzavnega prvenstva so se senovski strelci uvrstili na naslednja mesta: 15. Mi- lan Venek, 30. Iztok Jalovec, 33. Roman Brinovar, 43. Ta- deja Brinovee, 44. Marjan Brinovee. ŠPORTNA KRONIKA Sah Šahisti krskega Triglava so letos osvojil kar dva državna ekipna naslov, in sieer so bili najboljsi v državni super ligi in slovenskem tekmovanju. K izjemnemu uspehu je veliko pripomogel se elan Dusko Pavasovie, ki je postal državni vieešampion. Vzpon krškega saha se je začel leta 1991, ko se je elanski ekipi uspelo uvrstiti v prvo šahovsko ligo, zagotovo pa tudi prihod mednarodnega mojstra Zvonimir Mcstrovie, ki je naredil pravi šahovski preporod. Klub se lahko po- hvali s številčnim podmladkom, ki že osva- jajo prva mesta na razlienih tekmovanjih. Sprejem Ob koneu iztekajoeega se leta je Danilo Siter, župan občine Krsko, pripravil spre- jem najuspesnejsih sportnikov v obeini, ki so v letu 1997 zabeležili odmevne rezultate. Prišli so Vesna Vueajnk iz Po- savskega plesnega kluba Lukee s tren- erjem Dušanom Vodlanom, Gorazd Zorič iz Strelske družine Leskovec s trenerjem Jozetom Arhom, Tino Grabnar iz sev- niške strelske ckipe Heroja Maroka je spre- mljal Jani Hrovat, s plavalnim trenerjem Antonom Bizjakom pa sc je sprejema udeležil Rok Vegelj. OBŽOFNIK i«5 športnestrani ŠPORTNI PORTRET ^^ ^^ Vcsna Vučajnk, doma i/. Krškega, je di- jakinja 3. lctnika brežiške gimnazije. S plcsoni sc ukvarja od sedmega lcta. ko jo je k plesnim vajam prijavila mama. Začcla je s plcsnimi igricami, nadaljeva- la / družabnim plesom. vines pa se je pri- družila tudi ja/.z baletu. V pctcm ra- /redu se je navdušila za step in p<> pctih mcsecih treniranja jc na svojem prvem pionirskcm tek- movanju zabelezila prvo /.mago. Sledilc so novc in /ahtcvncjšc korcografije, vcdno vcč trcningov, tako solističnih kot v skupini, ki jih jc tudi sama vodila. Leta 1994 jc osvojila naslov mladinskc držav- nc prvakinje s točko Violinist- ii ka. Naslcdnjelc- to jc bilo /anjo prclomno. saj jc pr- vič naslopila v članski konkurenci in si s točko Ribič (v dru/.ini Vu- čajnk sc namrcč navdušujejo natl ribolovom) priplcsala 3. mcsto ter vstop- nici /a cvropsko in svetovno prvenstvo. Na cvropsko v Franciji sta odpotovali s klubsko kolcgico Josipo F;ink in kot par osvojili 14. mesto, na svetovncm prven- stvu v nemškem Drcsdenu pa je v po- samični konkurenci osvojila 17. mesto. kar je bilo /a debitantko velik uspeh. Uspeh je dopolnila še s step formacijo Zaspančki, ki je /asedla 11. mesto. Tudi v naslednji se/.oni je osvojila 1 1. mesto na evropskem prven- stvu v Ljublja- na s točko Kin- ' daDuleish2. mesto na dr- žavnem prven- gj stvu, 14. mesto rna svetovnem pr- 5**venstvu, 13. mesto f ' vparu / Josipo in 14. mesto s tbnnaeijo. Marca Jetos je na evropskem prven- | stvu v Zagrebu zasedla 6. ; mesto. Junija je posta- ¦ la lctošnja dr/.avna pr- vakinja med elani s točko Klovn (na sli- ki). novembra pa je v Riesi na sve- tovnem pr- venstvu osvo- jila 10. me- sto. kar je na jboljši slovenski m. intudiVesnin w uspeh doslej. 1 r Alcksaiulcr Yeah! Gclh "Vel ikokrat se sprašujem zakaj plešem, zakaj sem izbralastep. Ples je sprostitev, aktivnost, hkrati pazdružuje Ijudi. Lepota plesajevtem.dasezanjim skriva veliko več kot le plesanje. Z učenjem plesase izoblikuje tudi plesalčeva podoba. Naučl se samcwbvladovanja, izražanja, koncentraeije in usklajevanja duševne in telesne aktivnosti, hkrati paspozna veliko Ijudi. Step pa jesploh nekaj posebnega. Vključuje posebnotehniko, igro in smisel za ritem. Povezuje različne stile in zvrsti plesa. Najpomembneje pa je, da je v vsaki točki in nastopu del mene, sajjeplesalectisti.ki koreografijo oživi in ji vdihne življenje. Vsak nastop je unikat." Naj atlet Atletska /ve/.a Slovenije je svečano pro- glasila najboljse slovenske atlete leta v vseh starostnih kategorijah. Med pionirji je Borut Veber, clan AK Sevnica, osvojil naslov naj atlet leta 1997 /a osvojenih sedem dr/avnih naslovov med pionirji in mlajšimi mladinci, zmago na krosu Dela, tri pionirske dr/avne naslove in dve zmagi za državno reprezen- tanco. Kot enemu izmed najboljših sloven- skih trenerjev je priznanje pripadlo tudi sevniškemu glavnemu trenerju Ra1"ku Pov- hetu, njegova varovanka Petra Radisek pa je med mlajšimi mladinkami osvojila 5. mesto. Piščalka Vojko Herksel, trencr Kosarkaškega kluba Krško: "Od sodnikov ne pričakujem pomoči, toda ne razumem pa, zakaj piskajo proti nam." Klub z napredkom Strelska zveza Slovenije je ekipo Kruno Brežice proglasila za klub z največjim napredkom v Sloveniji. Za osvojeno 3. mesto na svetovnem prvenstvu v strel- janju s samostrelom je Tina Grabnar iz sevniske ekipe Heroja Maroka prejela srebrno plaketo, bronasta plaketa pa'jc pripadla Brežieanu Robertu Kranjcu, sieer članu Olimpije, za i/.vrsten državni rekord v streljanju z zračno pištolo. Prvi naslov Plesni par Luka Vodlan in Maja Bromše iz Posavskega plesnega kluba Lukec Krško je na državnem prvenstvu v stan- dardnih plesih osvojil prvo mesto v kate- goriji mlajših pionirjev in s tern prvi na- slov državnega prvaka. Za mlada plesal- ca je to velik uspeh in potrditev dobre- ga dela v plesnem klubu. «a OBSBOrNIK mladi pišejo MLADI t^A-7 ixDPiSNna TEGA NE MOREM RAZUMETI Neka deklica se zateče k tovarišici: "To- varišica, tovarišica! Jane/, mi je spct po- barval čevlje! " "To se clogaja vsak dan ", odvrne tovarišica. Sedaj obiskujem že tretjo osnovno šolo. Zakaj? Tega se sama ne vein natančno. Vsak dan se dogajajo taksne stvari na vi- sji in na nizji stopnji. Tega sploh nc mo- re m razumeti! V nobeni soli ni bilo dru- gače. Povsod je nasilje med vrstniki. Ni- kogar ne poznam. ki tega ni doživel. Osnovno solo Jurija Dalmatina sem obi- skovala vse do šestega razreda. Vsak dan je tovarisica tolažila moje sosolke. " Ne jokaj. Maja, saj bo bolje, " je govorila. Nič ni pomagalo. Postalo je se huje. V osnovni soli Sava Kladnika v Scvni- ci, kjer sem obiskovala sesti razred. pa so se dogajale spet drugacnc stvari. " Ni- koli nc homo kadili in pili alkohola, " so govorili učenci, a tudi ta obljuba ni držala. Od cigaret, mamil, petard, ... je na- stala velika zmešnjava. Po šoli so se za- čeli sprehajati tudi policaji, ki so vsakega sumljivega učenca pregledali od glave do pete. Tudi to jih ni ustavilo, vedno vee je prihajalo v šolo pretepcnih učen- cev in objokanih učenk. K sreci nisem bila med njimi. Sedaj obiskujem tretjo osnovno solo. Zelo sem vesela, da sem tu. S pogledom okoli sebe odkrivam sa- me učence ( vrstnike ), ki takega nasilja ne poznajo. Svojih vrstnikov ne poznam dobro. a mislim. da mi ccsa hudega nc hi mogli storiti. Zakaj uecnci drugih sol dclajo take prob- leme in preglavice uciteljcm? Tega nc vein natančno, pa tudi ne morem razu- meti. Lahko jih je sram svojega obna- šanja. Naj pridcjo v to solo, čcprav je veliko manjsa in poglcdajo Licence, kako sc nekatcri borijo za svoj uspeh. Kako pametnejši so, pa čcprav hi oni rckli, da so čisto navadni " kmetjc ". Danijcla Pi re, 7.b, OS Aiiice ODNOSI MED VRSTNIKI Kako nc hi ob tern pomislil, da je že 12 let, odkar skupaj prezivljamo otroštvo in vse, kar spada v skupnost. Jaz. moje sošolke in sosolci. Prcd kratkim mi je prišla v roke video kaseta s posnetkom, ko smo ob koncu male sole, pred sedmi- mi leti peli po mclodiji Kekčeve pesmi "Mi smo mali maturanti". Kako smo se sprcmcnili. Fizicno. Zrasli smo, frizure so drugacne, iskre v occh so oslale. Ze od samega začctka v vrtcu nismo var- čevali z energijo. Fantjc smo vsa leta po številu prevladovali. V vsch teh Ictih smo odkrivali svojc sposobnosti. Tisti, ki nas zanimajo isle stvari. sc bolj drzimo skupaj. Cudovito je Ictcti na krilih domi- sljijc, doklcr ti ne pribrencijo vsiljivei in vse pokvarijo. Sploh so vedno v bližini. ko si njihovc družbe najmanj zclis. Lepo hi bilo, da med nami vedno vlada harmonija. Da hi brez zavor vsak, ki ima te/.avo, poiskal pomoč pri sošolcih in upostcval njihove nasvetc. Na žalost jc med nami sc veliko zbadljivk in tako nastanejo prepiri in prctcpi. Sam sc zavedam, da v takšnem trcnutku lahko pride do nesrece. V ra/.gretih glavah pa teh misli ni. I.cpo se jc dru/ili z dckleti, saj so prav prijazne. če si tudi sam tak. Sicer pa sc mi /ivljcnje nc zdi cnostavno. Bolj ko osebnost dozorcva, otipljivejse so tcžavc. Tisto, kar jc bilo vecraj celo smesno. jc lahko jutri tcžava brez izho- da. Pomislimo na to danes, moji sovrstniki.Ali nc bi želeli pripravljeni in čim popolncjši izboljšati tudi odnose v svetu odraslih? Krislijan Jurkas. 7.b, OS Dobova JOJ, BRATEC JE V JVIOJISOBI! (1. del) Bilo je davno, no. v resnici morda niti ne tako dolgo tega, takrat pač, ko je nad našo hišo pri- stala vesoljska ladja in spustila malo stmčko skozi dimnik Tistega dne sem dobila bratca. Bil je še stručka. In začelo se je poslusanje njegovih vedno glasnejsih karaok in skup- no - družinsko razkrivanje in vohanje drago- cenih zakladov iz njegovih plenic. Oh! Ah! Kaj se ne bi spominjala! Takrat so se začeli množični obiski, kaj obiski, prave kara- vane so romale v nase bivalisee. Začelo se je previdno trkanje na vrata, kajti zvonec je mo- ral biti izključen, saj bi lahko škodil male- mu visočanstvu med počitkom, zato so se morali obiskovalci celo najaviti. In brez daril seveda niso mogli priti. - Jo/, kako je lustkan! Pravi očka! Cela mamica! Ne, oči ima po hahici! Nos je pa čisto dedkovl - Kaj, po praprababici nima ničesar? - Ixpsegu dojenčka se nismo videli! (Saj, saj, samo da nima nitesar po sestrici.) - Zii>a, buci, buci, bud - Res!? Ze kaka v kahlico? Ne! Kaj takega! Obiski so se vrstili, ja/ pa sem jih opazovala in se čudila njihovemu navdušenju, ki jc bilo taksno, kot da še niso videli malega člo- vecka v plenicah. No, dobra stran tega je bila, da sem spoznala veliko ljudi. prijateljev, mamičinih in očkovih znancev in niti vede- la nisem, da imamo toliko sorodnikov. Po pravici povedano, je bil tisti kupcek sre- di pleničk tudi meni všeč. dokler... Zdi se mi, da je (kI tedaj minilo že sto let. Nekega dne pa me pocuka za rokav in reče: "Ej, ta mala!" In zdi se mi, da ne mine mnogo časa, ko že zaslišim: 'Ti, sUira, si moja sis!'1, kar v prevodu pomeni sestra. Tako sva rasla in rasla, podtikala drug dmge- mu razbite vaze, polomljene stole, poloml- jene igračke in se marsikatero zanimivo reč... TcxJa slej ko prej vse sestre tega sveta spozna- jo, da majhni kužki nedolžnosti ne morejo biti nikoli za nič krivi in od takrat vpijejo: Na pomoc! nadaljevanje prihodnjič... piše: Marusa , rise: Milos I priloga zveza prijateljev mladine krško ZVEZA PRIJATEUEV MLADINE KRŠKO VA^eU december BODI Z MENOJ IN OB MENI Zveza prijateljev mladine je nevtadna, neprofitna, društvena organizacija, z dolgoletiio tradicijo detovanja, zato ni slučaj, da je bila sopotnica mnogim generacijam, bodisi v okviru interesnih dejavnosti v solan, ali pa pri organiziranju prostega časa izven šolskih dejavnosti. ZPM delujc v dobro otrok. mladostnikov in dru/in. Temeljni cilj njencga dclova- nja je dvig kakovosli /ivljcnja otrok. mla- dostnikov in dru/in. /astopanje in uvel- javljanjc njihovih intcrcsov in potrcb ler zaščila njihovih pravic. Prav zato ostajajo leineljna načela našc- ga delovanja: - prostovoljno dclo, kjcr si prizadeva- mo za prepoznavanje le cdinstvcnc vrednole v okviru celotnega sisteina; - dostopnost programov vscm mladim, ne glede na kraj bivanja ali socialno porcklo tor finančno zmožnost staršcv, - kakovost ponu jenih programov. kjer bomo tudi v prihodnjc skrbno izbira- li programc tcr izvajalce, animatorjc ¦ ter pripravili uslrcznc pogojc za iz- vedbo programov in tako ohranili splosno prepo/navnost organizacijc kot tiste, ki ji slarši /aupajo; prilagojenost različnim starostnim obdobjem, kjer bomo v bodoče posvcčali poscbno pozornost, polcg osnovnošolskim otrokom, tudi predšolskim otrokom. poscbno tislim. ki niso vključcni v vrtce tcr srcdnjcšolccm in mladim, tudi tistim, ki niso vključcni v srcdnjcšolskc pro- gramc; - svoboda izbire jc načelo, ki ga lahko udcjanjamo tudi z dostopnostjo infor- macij o pripravljcnih programilv, - soudele/ba mladih pri ohlikovanju proj»rani»v - tako. da bodo mladi nep- osrcdno vključcni v ra/licnc skupine. ki pripravljajo in i/vajajo programc Otroški parlamcnti ostajajo odlična prilo/.nost razgrnitvc intcrcsov in potrcb mladih. Našc osnovno vodilo jc, da otrok potrc- bujc -prosti čas zaradi počitka, sprostitve po naporih v soli, zaradi možnosti doži- vljanja in ustvarjanja zunaj obveznega, zunaj zahtcv in zadol/itcv. ki jih otroku postavljajo odrasli. Otroku moramo po- nuditi mo/nost samopotrjcvanja, iskan- ja in oblikovanja lastnc idcntitete. do- datnc osebnostne rasti. razvoja intcrcsov in sposobnosti, pridobivanja novih znanj, vrcdnosti in sposobnosti. navezovanja novih prijatcljskih in sodclujočih odno- sov s sovrstniki. z mlajšimi. starejšimi. Vscmu tcmu jc namcnjcno tudi Ictošnjc pra/novanjc " Vesclcga dcccmbra". kjer skozi program omogočamo otrokom spoznati svet pravljičncga in sproščenega tcr jim povrniti izgubljcnc sanjc in iluzijc. Zavcdamo sc te/av in preprek. ki nas čakajo na poti. vendar nam moč in odlo- čnost daje naslednja misel: " V tistcm tre- nutku, ko nckomu priskočiš na pomoč, se mogočc tcga niti nc zavedaš. Toda takrat, ko ugotovitev. koliko nemočnih ljudi, še posebno otrok, to pomoč potre- buje in kako malo jc tistih, ki jim z vese- ljem pomagajo, si lahko s ponosom re- čcš: tudi jaz scm mcd njimi!" Vscm, majhnim in vclikim, suhim in tis- tim malo manj, skratka, različnim po vse- bini in obliki želim, da "Veseli decem- bcr" privabi nasmeh na Vaša lica in pus- ti pridih srcčc v Vaših srčkih. V letu. ki prihaja pa BODI Z MENOJ IN OB MENI. VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVOLETO 1998! Dam ja n LAH predsednik ZPM Dawjan Lah zvezaprijateljevmladinekrško priloga j' - -' j s i' - PROGRAM PRIREDITEV 24.12.1997 PRIHOD BOŽIČKA s spremstvom in programom prizorišče: vclika dvorana KD Krško izvajalci: plesni center Fredi s plesno igro, Manja Šalamon - promocija CD /. božično glasbo, citrarka Jasmina Levičar čas: 16.00 - 18.00 28.12.1997 ČAROVNIK NIKO SE PREDSTAVLJA prizorišče: avla in sejna soba KD Krško izvajalec: Niko Fric čas: 15.00 - 18.00 zabava ob živi glasbi z animatorji ( duo Fantazy ) 28.12.1997 PRIHOD DEDKA MRAZA s spremstvom in programom prizorišče: Gasilski dom Krško izvajalci: DPM Krsko in Gasilsko društvo čas: 16.00 29.12.1997 PRIHOD DEDKA MRAZA s spremstvom in programom prizorisče: Gasilski dom Krsko izvajalci: DPM Krsko in Gasilsko dru- stvo Krško čas: 16.00 30.12.1997 PRIHOD DEDKA MRAZA s spremstvom in programom prizorišče: Gasilski dom Krsko izvajalci: DPM Krško in Gasilsko dru- stvo Krsko čas: 16.00 PRIHODI DEDKA MRAZA IN OBDARITEV PREDŠOLSKIH OTROK Vse navedene kraje krškc občine bo obiskal dedek Mraz s spremstvom in pro- gramom "Zaplesimo /, dedkom Mra- /,om" v i/.vedbi Plesne sole Lukec in drugih sodelavcev. Ob tern bodo krajev- na društva ZPM izvedla obdaritcv pred- solskih otrok. KRŠKO - za otroke KS Krsko - levi breg 18.12.1997 ob 17.00 v veliki dvorani kulturnega doma KRSKO - za otroke KS Krsko - desni breg 22. 12. 1997 ob 17.00 v veliki dvorani kulturnega doma VELIKI PODLOG - 19. 12. 1997 v gasilskem domu ob 15.30 LESKOVEC - 19.12.1997 v osnovni soli ob 17.00 RAKA - 20.12.1997 v osnovni soli ob 17.00 PODBOČJE - 21.12.1997 v kulturni dvorani ob 15.30 BRESTANICA - 23.12.1997 v osnovni šoli ob 17.00 KOPRIVNICA - 26.12.1997 v osnovni soli ob 15.30 SENOVO- 26.12.1997 v osnovni soli ob 17.30 KOSTANJEVICA - 27.12.1997 v kulturnem domu ob 17.00 ZDOLE - 28.12.1997 v kulturnem domu ob 15.00 DOLENJA VAS - 28.12.1997 v sportnem centru ob 17.30 29.12.1997 ZABAVNO-GLASBENA PRIREDITEV s plesom za otroke in mladostnike ter obiskom dedka Mraza eas: 15.00 do 23.00 prizorišče: diskoteka Pacif'ik izvajalci: Spidi in Gogi z mladimi pev- ci, čarovnik Niko. plesni par akrobat- skega rock"n'rolla Marko Kjuder in Na- tasa Žnidar. skupina Tunke, Cherie band, Vesna Vučajnk. Sebasjjan in Masa, naj- mlajši športni pari. OBSOrNIK W priloga zvezaprijateljevmladinekrško OBISKI DEDKA MRAZA S SPREMSTVOM NA OSNOVNIH ŠOLAH Dcdek Mra/. s spremstvom in programom "Zaplcšimo / dcclkom Mrazom" v izved- bi Plcsnc sole Lukcc in sodelavcev bo obiskal tudi učcnce osnovnih šol, in sicer po naslednjem razporedu: 18.12.1997 ob 10.00 za OS LESKOVEC in VELIKI PODLOG v OS LESKOVEC 20.12. 1997 ob 10.00 za društvo SOŽITJE v OS Lcskovec 22.12.1997 ob 09.00 OŠKOPRIVNK A 22.12.1997 ob 11.00 OS SENOVO 23.12.1997 ob 8.30 OS RAKA 23.12.1997 ob 10.30 za Varstveno delovni zavod Leskovec v diskoteki Pacifik 24.12.1997 ob 8.30 za OŠ KRŠKO v kulturncm domu Krsko 24.12.1997 ob 10.30 OS Mihajlo Rostohar KRŠKO Otroški parlament 1997 ODNOSI MED VRSTNIKI Otroški parlament, tokratže osmi povrsti in pod naslovom Odnosi medvrsbiiki, smo vokviru Zv/eze prijateljevmladine Krško pripraviliv petek, 28.11.1997, vsejni sobi občine Krško. Da so nasi otroci iskrcni, odkriti in se ne dajo kar zlahka odpravili, je bilo jasno že na saniern začctku. ko so zahtcvali konkretnc odgovore na obljube, ki so jih dobili lansko leto. Takrat je bila osrednja tema parlamenta "Imam pravico - imaš pravico" in sc je na- našala predvsem na pravice, ki izhajajo iz šolskega prostora. Lani so otroci zahtevali še cno šolo v Krškem, kajti Osnovna šola Jurija Dalmatina je že zdavnaj premajhna, zahtevali so več igrišč' in boljša igrišča, boljše malice in še kaj. Na nekatera vprašanja, ki doslej še niso bila rešena, je otrokom zelo konkretno odgovo- ril predsednik občinskega sveta Franc Bogovič, ki se tudi sicer redno udeležuje vseh pcxlobnih razprav. Ravnatcljica OŠ Ju- rij Dalmatin je pojasnila, kako bomo v Krskem premostili čas do izgradnje nove šole. Mlada osnovnošolka Marusa nas je s svoji- mi napotki, kako si pomagaš. če le nekdo zelo "gnjavi". popeljala v svet otroških težav. prijateljstva, načinov oblačcnja in še kaj. Odnosi med vrstniki je zclo široka tema, ki cxJpira tisoče vprašanj in možnosti. I)a vsak doživlja odnose na svoj način. se jc videlo tudi iz posredovanih mnenj posameznih par- lamcnlarcev. Nekateri so govorili o izsilje- vanju med vrstniki, dmgi o garderobnih omaricah, ki bi jih naj na soli imeli, tretji spet o tcm. kako je za otroka pomembna družina. Skratka, lahko smo se prepričali. da otroci o tem veliko razmišljajo in da so zan- je to zelo aktualni problemi. O tem. kako gledajo na odnose med vrstniki tisti, ki niso več otroci. ampak že mladostni- ki, je govorila Metka Ursič, ki se je doslej udeležila že šestih otroskih parlamentov. Kljub temu, da je to otroški parlament, nanj namreč vedno povabimo tudi dijake naših srednjih šol: Gimnazije Brežice, STŠ Krško in Tekstilne sole Sevnica. Na slovenskem otroškem parlamentu, ki se je l. decembra 1997 odvijal v pravem parla- mentu v Ljubljani. pa so bile dileme, mnen- ja in pobude p(xlobne, kot smo jih slišali že pri nas v Krškem. Anita Virant Tkalec iSP OB^OFNIK zvezaprijateljevmladinekrško ' priloga Ob tem smo bili dcležni posebne pozornos- ti, saj je bil naš prcdstavnik Mitja Puntar izb- ran v predsedstvo državnega otroskega par- lamenta, v katerem je ves čas aktivno sode- loval. Na koncu so otroci predlagali, naj bi bili parlamenti večkrat na leto. I/,brali so tudi temo prihodnjega parlamenta: Kakšen vpliv imajo mediji na otroke. V imcnu odbora /a pripravo otroških parla- mentov se /ahvaljujcm za udeležbo in sode- lovanje na lctošnjem otroskcm parlamentu v Krškem vsem prisotnim, med dmgim pred- stavnici ZPM Slovenije Mojci Filipič. vsem ravnateljem in ravnateljicam osnovnih sol, članom občinskega sveta, krskemu županu in njegovim sodelavcem. Predsednica odhora zci otroške parlamente pri ZPM Krsko Anita Tkcilec V ZVEZIPRIJATELJEV MLADINE KRŠKO Predsednik: Damjan LAH Podpredsednica: Danica ZALOKAR Sekretarka: Vida BAN Ostali člani Upravnega odbora: Anita VIRANT TKALEC, Silvo MAVSAR, Olga KOŠIR, Aleksander GELB, Branko JANC in Roman PLETERSKI NacLzorni odbor: Rezi P/RC, Marinka PRESKAR in Jože JUG Častno razsodišče: Margareta MARJETIČ, Tilka POLŠAK KRAHULC in Tončka ČERNELIČ. Predsedniki stalnih oblik delovanja: Tatjana ŠKAFAR OdborTedna otroka Anita VIRA NT TKA LEC Odbor /a pripravo otroskcga parlamcnta Branko JANC Odbor za Otrosko nascljc ZPM Krško Olga KOSIR Odbor za prircditve, tekmovanju in ¦ srečanja otrok in mladinc DmanVODIAN Odbor za organ izacijo Vcsclcga de- ccmbra in drugc počitniskc programe Danica ZALOKAR Odbor za koordinacijo dcla z DPM in ostalimi člani ZPM in ZPMS tor kadrovska vprasanja Marjana PLAVLJANIČ Zveza družin Toni PETROVIČ Komisija za lctovanja in prosti čas Vida BAN Komisija za izvajanjc projekta Mladi za razvoj domačega kraja in drugih projcktov Silvo MAVSAR Komisija za informiranjc in promocijo Damjan LA H Komisija za finance , Barbara POŽUN Klub vzgojilcljcv Toni JANC Klub mladih pri ZPM Irena DVORŠLK Svctovalna skupina in TOM telcfon. m Avtcline Kpšfcc ti.c.c. ZASTOPSTVO, PRODAJA IN SERVIS Bohoričeva 10, Kr.ško toi, TRGOVINA 0608/22-218 tel. SERVIS 0608/21-280 Delovni častrgovine: 7.00-16.00, sobota 7.00-12.00 INTERMARKET Tovarniška 10, Brežice tel: 0608/62-109 Delovni čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-14.00 POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC AVTOMOBILOV SKODA Volkswagen Group VELIKA AKCIJA Pripeljite Favorita, Formans, odpeljali se boste z novo Felicio Oarilo 1OOO OEM &" PONUDBA TEDNA Veliki popusti za Octavio z <3LX opremo že od 23.640 DEM POHITITE - KOUČINE OMEJENE! -Vsi modeli avtomobilov Škoda pod ugodnimi pogoji - Krediti od D+2% dalje - Leasing - LEPO DARILO AKCIJA AVTOPLAŠČEV: MICHELIN, Sava BREZPLAČNI PREGLED AVTOMOBILA ZA ZIMO! Klcpnrsko liearska dclavnica - Tclmieiii preglcdi vozil INTERNET: http://WWW.CAR.SI/AUT0LINE EL. POŠTA: AUTOLINEfr/;INSERT.SI| HeraieS Računalništvo, poslovne storitve, Krško, Tovarniška 12, tel: 0608-21 710,21 720 Fax: 0608-21 760 PRO.JEKTIRAN.JE, IZDEI.AVA IN TRŽENJE CELOVITIH RAČUNALNIŠKIH REŠITEV za: Trgovine - Mala podjetja - Velika podjetja • Samostojne podjetnike in obrt - Sole - Gradbenistvo ¦ RA ČUNOVODSKO SVETOVANJH PRI RA ČUNA LNIŠKIH PROGRA Mill ¦ PROD A JA IN SER VI SIR A N.IE RA Č (JNA LN1ŠKE OPREME ¦ POSTAV1TVE RAČUNALNIŠKIH OMRE/J.l ¦ OSKRBA Z VSEM POTROŠNIM MA TERIAEOM ZA RAČUNAENIŠTVO ¦ ZASTOPSTVO IN PRODAJA IK TiNCNIH PROGRA MOV Microsoft RAČUNALNISK! PROGRAMI HcrmeS - PROGRAMI Z DOLGOLHTNO TRADICIJO PROGRAMI, Kl VAM POMAGA.IO NA POTI DO LISP EH A! \^^ Leskovec Ul. 11 novembra 2, Leskovec, Tel./fax: 0608/21-269,32-508 cvetličarna darilnibutik zunanja ureditev in vzdrževanje Vam želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1998 Vsem. svojim poslovnim 'partnerjem, želimo v novem Ictu obilo poslovnih uspehov. gosV\\v\a z r\ajs+a**ejšo t^adicijo ŽELIVSEMBRALCEMIN GOSTOM " \ r\ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 1998! ¦$k OR^OFNIK ˇ A T A ˇ A / Tvoj Ijubezenski 7 ' HOROSI<9P> ;TVOJE DREVO^ TVOJ ZNACAI Keltski horoskop založba opus, 8270 krško, ckž 44