1'oštnlna plačaua v gotovtoi Cena 1.50 dtn ^^^^^^1 ^H^^H ^^^m^^^^L ^^^^H ^^^^^1 IS ^^^^L Izhaia vsak petek ob 16. // Naročniiia znaša mcscčno po poSt< 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznaSalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uiedni^tvo: Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, pntlicje, desno; uprava: levq // Telefon Stev. 65 / / Račun pri poštnem čpkovnern zavoriu v Ljubüani !*t66 leto XXII. Celie, petek 8. marca 1940 Štev. 11. Naše sokolstvo Celje, 8. marca. Sokolska organizacija v dravski ba- novini opravlja svoje delo za telesno in duševno dobro naroda v društvih in čctah, ki so združene v petih sokolskih župah: Celje, Kranj, Ljubljana, Mari- bor in Novo mesto. V teh župah je včlanjenih 35.833 pripadnikov. V tem številu je telovade- čih članov 3061, članie 1541, moškega naraščaja 3093, ženskega naraščaja 2224, moške dece 4945 in ženske dece 5492. Te suhe številke jasno dokazujejo ogromno ailo našega sokolstva in njega veliki pomen za narod in državo. Saj je vsakdo, ki je preživel svoja mlada leta v trdi sokolski vzgoji, poklican, da stopi v prve vi-ste mož in žena, ki morajo biti najtrdnejša opora domovine. Veli- ko število telovadcčega člansLva vadi in vežba 887 prcdnjakov, 567 prcdnja- čic, 110 pripravnikov in 110 pripravnic, skupno 1754 kvalificiranih moči. Telovadba se vrši v 196 telovadnicah, deloma v lastnih domovih, deloma v na- jetih prostorih ali na letnih telovadiščih. Za vzdrževanje vseh teh pro3torov iz- dajajo društva in čete letno okrog en mllijon din. Ta denar je treba po ogrom- tii večini zbrati iz zasebnih sredstev, predvsem iz članarine in prostovoljnih pnspevkov članov. Sokclske telovadnice pa so v mnogih primerih obenera na fazpolago za telesno vzgojo šolske mla- dine, zlasti v krajih, kjer šolskih telo- vadnic ni. Tudi prosvetno delo v društvih in četah ni zanemarjeno in se vsako leto živahnejše razvlja. Društva in čete so imele lani 1371 predavanj in nagovo- rov pred vrsto, 191 večjih prosvctnih prireditev, 532 gledaliških predstav, 22 lutkovnih predstav, 36 poučnih večerov ter okrog 1.500 drugih prosvetnlh, po- ¦učnih in zabavnih vcčcrov. Sokolstvo prircja tudi redno vsako leto številne izlete v prosto naravo in sicer ločeno za člane in članice, naraščaj, in deco. V večjlh edinicah so idejni tečaji za novo članstvo. V teh tečajih se sezna- nja članstvo s- temeljnimi pojmi sokol- 8ke ideologije. Skoraj v vsaki edinici je fiarazpolago knjižmca strokovne vse~ bine, ki so stalno izpopolnjuje. Društva in čcte posvečajo v zadnjem času pri svojem članstvu posebno po- zornost obrambnosti. Uvedeni so strel- ski tečaji oziroma strelski odseki, v ka- terih se vse članstvo in tudi moški na- naraščaj vadi v strcljanju ?. vojaškimi puäkaml; zmožnosti udeležencev se pre- izkušajo na strelskih tekmah, ki se redno prirejajo. Tudi žensko članstvo se vzgaja v obrambnosti s poukoin o zaščitnih. sredstvih proti letalskim na- padom, o prvi pomoči ob nesrečah in po- dobnem. Druga panogc Kokobkega dela so lah- ka atletika, plavanje, tek, kolesarjcnje in smučanjs. Sokolska društva in čste štejejo v vseh teh panogah več tisoe pripadnikov. Smučanje samo je posebno razvito v kranjski, celjski in mar^bor- ski sokolski župi. Mariborsko sokolstvo ima na Pohorju svojo lastno smučarsko postojanko. Velika skrb se po3veča taborjenju v prosti naravi, kjer taborijo člani, člani- ce> mošld naraščaj, žsnski naraščaj, mo- ska in ženska deca ločeno. To taborje- nJe ni Za udeleženco kaka zabava v prosti naravi, temveč je združeno s tr- . sok°l3kim delom in s:cer s prosvct- mm delorn, telosno vzgojo in obramb- nostjo. Ob koncu taborjenja morajo udelesenci polagati izpite. Vse to ogromno delo opravljajo z ids- alno pozrtvovalnostjo žtevilni posamez- mki, ki zrtvujejo v prostovoljni disci- plini svoj čas in svoje najboljše moči za duševno in telesno okrepitev našega naroda, ki je ravno v sedanjih časih bolj potrebna kot kdajkoli prej. Iz teh podatkov jasno izhaja, kako važno je delo našega sokolstva in kako potrebno je, da to delo po svojih naj- boljših močeh podpiramo. Ponosni smo lahko, na našc sokol- stvo in na njega delo in uspehe! Mir pred vihariem Potovanje Sumnerja Weffesa — kontrola pomorskega prevoxa Rooseveltov posebni odposlanec Suni- ner Welles se je po svojih razgovorih s kancelarjem Hitlerjem in drugimi vodil- nimi nemškimi oscbnostmi vniil v po« ncdeljek v Švico, včeraj pa je prispel v Pariz, da čuje stališče in mnenje Frau- cije. V nedeljo bo prispel v London. Po silni sovjetiiki ofenzhi so se morili Finci umaliniti na tretjo obrambno črto, ki poteka vzhodno od Vibor*?,a. Viborga, ki je skoraj že ves porunen, sovjetske čele še niso v celoti zascdlc, čeprav fta z vso silo naskakujejo. Viborg branijo Finci z veliko po/rtvovalnostjo, da krji- jejo novo razporcilitev finske vojske. Sovjetski napadi se nadaljujcjo na vsej fronti, Tlasti na Karelski oxini, a jih Fiiu"i po linskih vesteh odbijajo. Vpra- I sanjo pa je scveda, ali je tretja obramb- | na črta dovolj močna, da bo vzdržala j sovjetski naval. Angljja jc uvedla nadzorovanje po- morskega prevoza nemškega prcmoga v Italijo, eemur je slcdila italijanska pro- testna nota angleški vladi. V protestni | noli naglaša Italija, da so s tenii ukrepi 5 ogroženi italjjansko-angleški odnošaji, Borba za Viborg^ Angleška nemškega premoga v Italijo urejeni z dogovorom !cta 1938., a itali- janski tisk je izvajal, da hoče Anglija s tem prisiliti Italijo, da bi si nabavlja- la premog v Angliji!. Razeu tega trdi del itaJijanskega- tiska, da je pravi namen | angleškega pritiska, prisiliti Italijo, da ' bi dobavljala Angliji orožjc in mtmicijo. Kakur pa se da na splošno prosoditi, je seveda glavni namen angleške uvedbo nadzorovanja pomorskega izvoza nem- skega premoga čimvečjn gospodarska oslabltev Nemeije. Do sreile je bilo žo šest italijanskih parnikov z nemškim premogom otlvcilenih v Anglijo. Kakor je angU-ški minister za blokado Cross y/javil, bo sploh zadržana vsaka la'Jja, ki bo vozlla nemški premog v tuje pri- stanišče. Izgleda pa, da se bo spor med ! Anglijo in Italijo vendarle mirno po- raMial. Vse kaže, da pripravljajo Nemei ve- liko ofenzivo na zapadni fronti. Na mor- ju se nadaljuje uničevanjc nemških pod- mornic po angleškili in francoskih voj- j nih ladjah ter angleškili in nevtralnih j ladij po ncmskili lctalih, podmornieah in minah. Celiske mesfne pod pore društvom in ustanovam Celje, 8. marca. Po proračunu mestne občine celjske za leto 1940-41 naj bi prejela naslednja društva, ustanove itd. občinsko podpo- ro (v oklepajih so podpore v 1. 1939-41, kjer ni oklepajev, pa so ostale podporo neizpremenjene): Rdeči krlž 2000 din, protiluberkuloz- na liga 5.000 din, krajevni odbor Udru- ženja vojnih invalidov 1.500 din, Dija- ška kuhinja v Celju 2.500 din, Društvo za revne licence drž. realne gimnazlje v Celju 2.500 din, krajevna zaščita dece in mladinc v Celju 5.000 din, Kolo jugo- slovenskih sester v Celju 1.000 din, dnevno dečje zavetišče 28.000 din, Dom salezijancev v Gaberju 15.000 din, Sol- ska kuhinja kraljice Marije 1.000 d'n, Društvo za revne otroke v Gaberju 6.000 din, Vincencijeva konferenca v Celju 8.000 din, javna bolnica v Celju za bo- žičnico 300 din, Poselska zveza 1.000 din, dijaška kuhinja drž. mcšcanskih šol v Celju 1.500 din, dijaška kuhinja šolskih sester v Celju 1.500 din, Go- spejno društvo 1.000 din, zavod za slsps v Kočevju 300 din, Podporno društvo slepih v Ljubljani 300 din, kapucinski samostan za obede revežem 1.500 din, misijonska hlša sv. Jožefa za obede re- vežcm 1.500 din, otroški vrtec šolskih sester 1.500 din, Podporno društvo za' gluhoneme v Ljubljani SCO din, Ljudsko vseučilčšče v Celju 1.000 din, Prosvst.no društvo v Celju 3.000 din, Mestno gls- dallšče za karjavo in mezdo gledaliskc- mu mojstru 7.600 din, Mestna ljudska knjižniea 10.000 din, od tega 6.000 din za najemnino prostorov, ljudska knjiž- nica Prosvetnega drustva 4.000 din, Mu- zejsko društvo v Celju 5.000 din, Glas- bena Matica v Celju 5.000 din, od tega 3.300 din za najemnino in drva, kura- torij vajeniškega doma za izobrazbo vajeneffv 5.000 din, Slovensko obrtno društvo v Celju za izobrazbo vajencev 1.500 din, moška in žsnska podružnica CMD v Celju skupno 1.000 din, Celjsko pevsko druStvo 1.000 din, pevsko dru- štvo »Celjski zvon« 1.000 din, pevsko društvo »Oljka« 1.000 d'n, Godbcno društvo železničarjev 1.000 din, Godbc- no društvo poštarJGv 500 din, za elsk- trično uro na Marijini cerkvi 10.000 din, Celjska razstava (1.0OO din), Jegličcv akademski dom v Ljubljani (5.000 din), društvo »Soča« v Celju 1.000 din, dru- štvo »Vzajemnost« 1.000 din, Klub ko- roških Slovencev v Celju 500 din, Cslj- ski šahovski klub 1.000 din, krajevna or- ganizacija Legije koroakih borcev v Cs- lju 300 din, krajevni odbor Zveze Mai- strovih borcev v Celju 300 din, Aero- klub »Naša krila« v Celju 300 din, za portretiranje celjskih slovenskih župa- nov —..— (5.000 din). Sokol. društvo Ce- lje-matica 2.000 din, Sokolsko društvo Celje I. 2.000 din, fantovski odsek v Ce- lju 2.000 din (4.000 din), podzveza fan- tovskih odsekov v Celju 2.000 din (-.-), SK Celje 1.500 din, SK Olimp 1.500 din, SK Jugoslavia 1.500 din (2.000 din), SK Atletik 1.500 din, Strelska družina v Celju 1.000 din, obrtna nadaljevalna sola 50.000 din (58.000 din), trgovska nadaljevalna sola 20.000 din, gostilni- čarska strokovna nadaljevalna sola din 3.000, urad za pospeševanje obrti 3.000 din, Savinjska podružnica SPD 1.000 din, tujskoprometno #društvo v Celju 3.400 din, od tega 2.400 din za najemni- no, Jugoslovenski turista »Naša pota« 1.000 din, Olcpševalno društvo v Celju 70.000 din, od tega 10.000 din za najem- nino cvetlicnjaka in 3.000 din za kurivo in razsvetljavo, razna kuiturna društva za dobrodelne namene xO.000 din (20.000 din). Poiitika Nastop dr. Mačka proti frankovskim teroristom Podpredsednik vlade dr. Maček je iz- dal v zvezi s posladnjimi eksplozijami v Zagrebu proglas na Zagrebčane, v ka- tercm pravl med drugim: »Odkar je biia ustanovljcna banovina Hrvatska, ki je trn v očesu vsem hege- monistom, so napeli vsa sile, da bi, ko Kö niso mogli preprečiti obnove Hrvat> ske, preprečlli vsaj njen razoj in končno uredltev. Tudi položaj hrvatskih mini- strov ni lahek, ker se morajo boriti s še vedno močnimi ostanki hegemonlstov, ki so se kakor običajno zopet ogrnili s plaščem šovinizma. To pa nas ne more odvrnlti od naših prizadevanj. S tak'mi zäprekami smo že od vsega početka ra- čunali. Zalostnejc od tega pa je, da se je tudi med Hrvati našla peščica deloma plača- nih, deloma zapeljanih ljudi, ki so se vpregli v voz reakcije, ki jo, če vsi znaki ne varajo, podpirajo zunanji so- vražniki i hrvatskega i srbskaga naro- da, da bi ovirali normalni razvoj politič- n,:h prilik v smeri demokraclje in par- lamentarizma.« Dr. Maček dalje pravi, da so ti ljudje najprej skušali vzbuditi pozornost z le- taki, a ko jim to ni uspelo, z eksplozlv- n."mi napravami. Tako so 24. februarja postav.lli dinamitne patrone v nskaj javnih telefonskih govorilnlc v Zagrebu, v ponedeljek 4. t. m. pa v zgradbo sodi- šča celo še peklenski stroj. Temu je treba napraviti enkrat za vselej konec. Krivci se morajo izslediti in kaznovati, kakor zaslužijp. V interesu ugleda in svobode hrvatskega naroda poziva dr. Maček hrvatske rodoljube in posebno vse organizirane člane HSS, da V3ak po; datek, ki bi zanj zvedeli v zvezi s to stvarjo, nemudoma sporoče policiji ali vodstvu svoje organizacije. Izdaßalcl Frankovski »Hrvatski Narod«, ki je bil pred dnevi oblastveno ustavljen, je 23. februarja napadel Veliko Britanijo, češ da je verolomna in da ne izpolnjuje obljub, ki jih daje drugim narodom. Kot poglavitni in največji.njen greh v tem pogledu pa navaja »Hrvatski Na- rod« naslednje: »Italijo so zmamili s svečanimi ob- ljubami v svetovno vojno, potem pa so jo pri delitvi plena sramotno prevarili«. K temu nezaslišanemu pisanju doda- je »Sokolski glasnik« naslednji komen- tar: »Ce pomislimo, da so bile te oblju- be predvsem v tem, da bi bilo na podlagi Londonskega pakta (ki si ga niti An- gleži niti Francozi niso sami izmislili, marveč jim je g. Sonnino to izsllil) tre- ba dati Italiji več kot polovico Dalma- cije, — pridemo do zaključka, da navi- dez ultranacionalistični »Hrvatski Na- rod« smatra za največjo krivico Velike Britan.'je, da Italija ni dobila Dalma- cije, namostu da jc pripadla Jugoslaviji, a preko njc tudi — banovini Hrvatski!« V bfodn/af»... V splitskem »Narodnem listu« čitamo: Na skupščlni Jadranske straže v Za- grebu je vstala neka ga. Ida Fürst in predlagala, da se ime Jadranska straža spremeni v Hrvatska jadranska straža. — Zaradi dostojnosti bi bila morala ga. Fürst pred tem predlogom vsaj spreme- niti svoje ime. Beseda o slienostl Francoski književnik Duhamel je de- jal pred kratkim na konferenci v Za- grebu, da so Hrvati slični Francozom. Italijanski minister Bottai pa je nekaj dni pozneje izjavil, da so Hrvati nena- vadno slični Italijanom. lov/efsko „čIžčen/G" Po trditvah sovjetskega agenta Sa- muela Ginsburga, imenovanega Krivit- ski, ki je pobegnil iz Sovjetske Rusije v Ameriko, so v Sovjetski Rusiji v pr- vih petih mesecih leta 1937. zaprli 350 tisoč politično sumljivlh oseb. Takrat- no »čiščenje« je zahtevalo med oficirji 35.000 žrtev, med katerimi so bili tudi skoraj vsi člani sovjetskega vojnega sveta, sestavljenega leta 1934, dalje poleg velikega števila diplomatov pred- sedniki vseh avtonomnih in samouprav- nlh sovjetskih republik, veČina čla- nov Stalinovega Centralnega komiteja in njegove kontrolne komisije ter vsi šefi tajne policije GPU. Domače vesti — Treznostni ted en bo od 10. do 17. t. m. za vso Slovenijo. Ta teden je pö- svcčen propagandi proti alkohollzmu kot enemu največjih škodljivcsv naroda in akciji za treznost. V tem tednu je dolžnost vsakogar, da se po svoj.Ih rao- čeh udeleži propagande proti alkoholiz- mu, ki povzroča tako nelzmerno gorje. — Za poviSanje mezd kmctijskini de- lavcem v Jugoslaviji. Pred dnevi je bil v Novem Sadu shod Jugoslovenske zve- zs kmetljäkih delavcev. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je v naši državi okrog enega milijona delavcev, ki 3e preživljajo s kmetijskim delom kot dni- narji. Njihova plača znaša letno pov- prečno 3000 do 4000 din. Razen tega ni- so tudi zavarovani za pivmer bolczni in onemoglosti ter ne spadajo pod nobeno delavsko ustanovo. Na podlagi tch ugo- tovitev je bila sprejeta resolucija z za- htevo po uredbi, ki naj zagotovl kmati.i- skim delavcem primcrne mezde, ustreza- joče nj'hovim življenjskim potrübam. — ZamenJava starih kovancev po 50 din na poštah. Po nalogu poštn^ga mini- strstva bodo vse poste v državi zamen- Stran 2. »NOVA DOBA« 8. HI. 1940 Štev.^11. javale stare 50-dinarske srebrne kovan- ce, ki so bili 16. februarja vzeti iz pro- meta. Tako bo dana možnost, da vsi, ki Una jo še take kovance, te brez kakšnih težav zamenjajo. Pošte bodo zamenja- vale stare 50-dinarske bankovce do 16. avgusta letos. — Ljubljanski velesejem bo letos od 1. do 10. junija. Pokroviteljstvo je bla- govolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter II. Gosp. trgovinski minister je priznal tej prireditvi čisto gospodarski značaj, uprava za zaščito industrijske svojine pa novim, še nepatentiranim izumora pravico prvenstva od dneva, ko bodo na tern velesejmu razstavljeni. Devizna di- rekcija Narodne banke je odredila, da se morejo plačila v inozerastvo za bla- go, prodano na velesejmu, opravljati na osnovi overjenja velesejmske uprave. Ce je blago iz neklirinških držav, se bo plačilo izvršilo v svobodnih devizah. Do- fllej je odobrena znižana voznina za • posetnike velesejma v Jugoslaviji, Bol- , gariji in Turčiji (azijske proge) 50%, v Italiji 30%, v Ceäko-moravskem protek- toratu, Franciji, Grčiji, Svici in Turčiji (evropske proge) 25%. V morski plov- bi: Na parnikih Zetske plovidbe 50% popusta, na parnikih Jadranske in Du- brovačke plovidbe velja popust »razreda za razred« II. za L, III. za II.), v dunavski plovbi pa 25 odstotkov. V vseh gori omenjenih državah se plača za prevoz razstavnega blaga v Ljublja- j no polna tarifa, po velesejmu pa se vrača blago brezplačno. Udeležbo na velesejmu je prijavilo že lepo število domaeih, pa tudi odziv inozemsklh tvrdk je zadovoljiv. CeliemokolJca c Komemoracija za gg. Emilijanom Lilekom in Franjora Krajncem. Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju priredita v soboto 16. j t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svečano počastitev spomina po- | kojnih velikih narodnih dobrotnikov gg. j vladnega svetnika Emilijana Lileka in učitelja Fran j a Krajnca. Govorila bosta gg. prof. Janko Orožen in učitelj Franjo Roš. Sodeloval bo tudi zbor Celjskega pevskega društva. Vabimo k udeležbi vse narodno zavedno prebivalstvo. c Ljudsko vseučilišče. V pone del jek 11. t. m. ob 20. bo predaval znani skla- datelj prof. L, M. Skerjanc iz Ljubljane o temi »Razvojni pogoji slovenske glas- be«. Na to zanimivo predavanje opo- zarjamo vse občinstvo, ki se zanima za naso glasbo. c Predavanje o Hrvatskem Primorju. Jadranska straža priredi v zvezi s Tuj- ßkoprometno zvezo Putnikom v Celju javno predavanje o Hrvatskem Primorju 0 posebnim ozirom na stare umetniške «pomenike (slike, kipi, arhitektura). Predavanje bo v sredo 13. t. m. ob 20. v fcinu Metropolu. Predaval bo ravnatelj Tujsko-prometne zveze na Sušaku, g. Iv. Vrignanin, ki bo na podlagi dzbranih diapozitivov opisal ta del našega Jadra- na. Po predavanju se bo prvič predva- jal v Celju kulturni zvočni film »Od Za- greba do Raba«, ki je dosegel v raznih evropskih državah in na svetovni raz- stavi v New Yorku zelo lep uspeh. Vstopnina bo zelo nizka. Opozarjamo na to predavanje vso javnost, ki naj ga obišče v kar najlepšem številu. c Slovanski večer bo v soboto 6. apri- la v Narodnem domu v Celju. Na spo- redu bodo koncertne in pevske točke ter pies. V telovadnici Sokolskega društva Celja-matice vadijo vsako sredo ob 20. Ceško besedo in kola. Obleka za obisk slovanskega večera bo promenadna, vendar je splošna želja, da bi bilo na prireditvi kar najvee narodnih noš. Bratje in sestre naj skušajo do tega dne če mogoče dobiti narodno nošo. •— V torek 12. t. m. ob 17. bo v Celjskem domu sestanek starejsih sester, ki se bodo posvetovale zaradi sodelovanja na prireditvi. Na sestanek so vabljene vse starejše sestre s prošnjo, da sc ga zane« sljivo udeležijo. Posebna vabila jim ne bodo dostavljena. c Blamaža s sejmom. Dne 2. t. m. bi bil moral biti v Celju običajni srodpostni kramarski sejem. Kakor smo že poro- čali, je mestna obeina dopustila samo živinski in svinjaki sejem, kramarski se- jem pa je odpovedala, ker j,i je baje zmanjkalo kredita za odstranitev snega s trgov in ulic. V soboto zjutraj pa je prispelo v Celje več kramarjev iz Ljub- ljane, Slovenjega Gradca, Braslovč in celjske okolice, ki niso vedeli, da je bil kramarski sejem odpovedan. Tudi mno- go kupcev je prišlo. Sele v Celju sa prodajalci in kupci zvedeli, da je kra- marski sejem odpovedan. Ljudje so glasno dajali duška svoji nevolji in pa- dale so pikre opazke na račun celJ3ke mestne občine. Upravičeno razburjeni so zlasti tudi celjski gostilničarji in trgov- ci, ki so z odpovedjo kramarskega sej- ma utrpeli občutno škodo. Končno pa ima skodo tudi mestna obeina, ker je izgubila lepe dohodke zaradi izpadka sejmskih pristojbin in občinskih dav- ščin, ki bi bile združene z večjo potroš- njo ob obisku sejma. Dejstvo, da so morali kramarski sejem odpovedati, ker niso mogli spraviti snega s trgov in ulic, je za toli hvaliaano Veliko Celje prava j sramota. j _,„_______..___________ i NA2NANILO PRE$EUTVE ! j Svnjo tapeinlško delavnito sent ! preseiil s Kralja Petra coste 35 v no wo pafačo Pokojnin- ikega zavoda na Krefcovf c. Priporoča se IVAN JAZBEC, topetnik Celje c Drag bencin. Iz bencinske črpalke nasproti celjskega kolodvora so dobi- vali številni lastniki motornih vozil prej vsak dan okrog 1500 1 bencina, po uved- bi bencinskih kart pa se je potrošnja povišala na približno 10.000 1 na dan. V zadnjih dneh pa so ugotovili, da merilna naprava na črpalki ne kaže pravilno in da kaže pri vsakih 5 litrih kar pol litra manj. Tako je n. pr. lastnik motornega vozila, ki je kupil in plačal pri črpalki 10 litrov bencina, prejel v resnici samo devet litrov. Zadevo so prijavili in v sredo dopoldne je prispel v Celje mon- ter iz Zagreba, ki je ugotovil, da kaže merilna naprava nepravilno. Zato je na- mestil novo merilno napravo. Stevilni lastniki motornih vozil so zaradi prejš- nje merilne naprave oškodovani za veli- ke vsote, ker so plačali več bencina ne- go so ga prejeli. Seveda bodo zahtevali sedaj odškodnino. Afera je vzbudila v Celju mnogo prahu in upravičenega raz- burjenja. c I. simfomčni koncert združenih or- kestrov Glasbene Matice in godbe 39. pp. v Celju bo v torek 12. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Spored tega kon- certa obsega Griegovo poklonitveno ko- račnico iz suite »Jorsalfar«, Schuberto- vo Vni. simfonijo (tako zvano »nedo- vršeno«), Dvofakov Slovanski pies St. 6, Pera Fabijanoviča Simfonične minia- ture št. 1 in Haydnovo VI. simfonijo. Za koncert vlada zelo veliko zanimanje, saj šteje orkester 50 članov, kar doslej še nismo imeli v Celju. Obeta se nam prvovrstna umetniška prireditev, s ka- I tero praznuje Glasbena Matica celjska obenem 20-letnico svojega plodnega de- lovanja. Slike za legitimacije najhitreje, točno in dobro izvršujc Foto Pelikan Celje - Razlagova ulica c »Mati« na celjskem odru. Kakor lani z »Roksi«, tako bodo tudi letos di- jaki drž. realne gimnazije v Celju nudili v petek 15. t. m. vsem obiskovalcem ne- pozaben dramatski večer. Uprizorili bo- do pod okriljem Ferialnega saveza 15. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču Me- škovo dramo »Mati«. Godi se v kraju na Slovenskcm in nam slika tragedijo družine. Tuj duh je zajel v tujini člana družine, umetrtika, ki se je odtujil do- movini, odtujil družini. Boj družine in župnika, da ga zopet vrnejo domovini, nesrečna ljubezen umetnika do najden- ke Silve, rejenke pri domaeih, prepleta vse dejanje. Moške vloge igrajo: Stojan Skitek, Marij Sadar, Ivan Lešnik, Mar- jan Zdolšek in Stojan Cergol; ženske pa Marija Jagrova, Sava Smidova, Bre- da Rajhova in Verena Jeričeva. Igro re- žira ga. Sadarjeva. c Mariborsko Narodno glc slovnem letu in je bil odobren proračun za novo poslovno leto. Obslrna in živah- na debata se je razvila o inestui uvozni- ni, ki jo morajo mizarji iz celjskega okoliša, ki so člani celjskega združenja, placevati za svoje blago, ki ga uvažajo v Celje. Zborovalci so naatopili proti visoki uvoznini in zahtevali, da občina žimprej uredi to zadevo. Skupščina se je odloc.no izrekla proti ukinitvi obrtni- äkih združenj. c Zetev smrti. V celjski bolnici je umrl v sredo v starosti 55 let znani tr- govec in posestnik g. Franc Zagode iz Gaberja pri Celju. Pokojni je bil odloč- no naroden mož, kremenit značaj ter soustanovitelj in odbornik Sokolskega društva Celja I. Med prebivalstvom je bil sploäno priljubljen in spoštovan. Na Dečkovi cesti 7 je umrla v torek 73- letna zaaebnica Ana Graäiceva. V četr- tek so umrli: na Bregu 29 pri Celju 79-letna hiäna posestnica Genovefa Vi- vodar röj. Divjakova, na Ostrožnem 20 pri Celju 72-letna preužitkarica Amalija Podbregarjeva, na. Lcžnici 29 pri, Celju pa tri in pol leta stara hčerka sodnega služitelja Marica Januäeva. V celjski bolnici je umrla 1. t. m. 42-letna EKza- beta Mehova s Slatine pri Smartnem ob Paki, v sredo pa 9 mesecev atari sinček postajnega nosača Stanko Strel od Sv. Petra pri Zidanem mostu. Pokojnim Jbq- dl ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno soialje! c Prodaja oljk in butar. Državna kra- jevna zaščita dece in mladine v Celju bo na evetno soboto in cvetno nedeljo pro- da jala oljke in butare, da nabere nekaj prispevkov za ubogo deco. Segajte prid- no po oljkah in butarah, ne odklanjajte zelenja. saj se vsak najmanjši dar hva- ležno Bprejme. c »Planinski sejera« dne 2. marca v Narodnem domu v Celju je bil zelo do- bro obiskan. Zadovoljil je udeležence in prireditelja Savinjsko podružnico SPD v Celju, ki se s tern iskreno zahvaljuje vsem cenjenim damam in gospodom, ki so pri prireditvi požrtvovalno sodelovaft in s svojim trudom pripomogli do lepe- ga uspeha prireditve. Iskrena hvala tudi vsem številnim darovalcem, ki so pla- ninsko prireditev blagohotno podprli. — Odbor podružnice SPD. c Clane SPD vabimo, da čimprej po- ravnajo članarino za tekoče leto, da bo- do deležni članskih ugodnosti o priliki poseta planinskih koč. Plačila sprejema in vse informacije daje pisarna SPD, Celje, Kralja Petra cesta 9-1. c Otvoritev koč v Savinjskih Alpah. Kocbekov dorn na Koro&ici bo od sobote 16. t. m. dalje stalno oskrbovan, Fri- schaufov dorn na Okrešlju pa bo otvor- jen na veliki četrtek 21. t. m. in ostane oskrbovan preko velikonočnih prazni- kov. Letos je na planinah mnogo snega. V Savinjskih Alpah se smuearjem obeta idealna smuka. — Pri Mozirski koei na Golteh je 80 cm snega, deloma sren, de- loma pršič. Današnja jutrania tempera- tura —12. Vreme lepo in solnčno. c Za poscbni vlak v Planico k skakal- nim tekmam 10. t. m. se dobi-jo vozne karte in vstopnice pri Putniku v Celju. Odhod z vlakom v nedeljo ob 4.08. c Nagradno sobno streljanio. Strelska družina v Celju priredi v nedeljo 10. t. \ m. od 9. do 19. v Celjskcm domu na- gradno sobno streljanje za Clane in po j-jijih vpeljane goste. Za dame in mladi- ne so doloČene posebne nagrade. c Društvo Rdeoega križa v Celju rbö » predvajalo danes ob 16.15, v sobotOv$L | t. m. ob 16.15 ter v nedeljo 10. t. in. [ ob 10., 14. in 16.15 v kinu Domu v lastni ! režiji veliki kulturni film »Cnia eiksta- j za«. Oglejte si ta film in podprite delo Rdečega križa! , j c Lovsko druätvo v Celju bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne v restavracijskih prop storih Celjskega doma. rr, c Društvo »Soča« v Celju bo imelo! redni letni občni zbor v nedeljo 10. t m. ob 15. v salonu Narodnega doma. c Savinjska podružnica SPD v Celju bo imela redni letni občni zbor v sredo. 13. t. m. ob 20. v mali dvorani Marod-* nega doma. .;v c Združenje trgovcev za mesto Celje, bo imelo redno skupščino v četrtek 14. t. m. ob 18. (v primeru nesklcpčnosti. pa ob 19.) v mali dvorani Narodnega doma. c Kolo jugoslovenskih sester v Celjuv bo imelo redni letni oboni zbor v č*e- trtck 14. t. m. ob 20. (v primem ne,-. sklepčnosti pa ob 20.30) v mali dvorani,; Narodnega doma. c Državna krajevna xascita otnjak za St. Peter, Srečko Pečar za Petrovče, Kazimir Savnik za Liboje in Robert Senica za Gotovlje. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. dr. Martin Herman, Ivan Rebolj in Ivan Urbaäek. ž Glavni dobitek »milijon« je zadela srečka št. 12.459, katere lastnik je g. Brvar, profesor v pok. Zaradi te mili- jonske sreče je zavladalo v skromni upokojenčevi družini veliko veselje. Na- knadno pismeno obvestilo, da srečka ni zadela milijonskega dobitka, je povzro- čilo v hiši veliko razočaranje. Končno se je pa izkazalo, da je prvotno obvesti- lo vendarle resnično. Učinkovito kome- dijo »Glavni dobitek«, ki jo je spisal Fran Lipah, si lahko ogledate v nedeljo 10. t. m. ob 15. v Sokolskem domu v Zalcu. Upri2ori jo marljivi naraačajski edsek Sokolskega društva v Zalcu. b Kupi snega se še sedaj vidijo pred nekaterimi hišami v trgu. Sedaj, ko je sneg že močno skopnel, je zadnji čas, da se odstranijo še zadnji ostanki sne- ga. Navada je, da hiäni posestniki v trgu sami odstranijo sneg izpred svojih his. Te navade se razen nekaj izjem vsi tudi drže. ž Zvočni kino Zalec. V soboto 9. t. m. ob 20. in v nedeljo 10. t. m. ob 19.: »Trdnjava molka«. Izredno lep film o žrtvi žene, ki se poroči z drugim, da bi resila svojega zaročenca. V glavnih vlogah Annabella, Pierre Renoir, Ber- nard Lancret in Alexandre Rignault. Zaradi gledališke predstave odpadeta v nedeljo filmski predstavi ob 14. in 16. Criie gr Nov grob. V preteklem mesecu smo pokopali znanega lovskega paznika in posestnika iz Zabukovce Janeza Oblaka, po domače Oblakovega Anžuha, ki je umrl v starosti 69 let. Po prevratu je bil lovaki paznik Lovskega kluba, od- 8tev. 11. »NOVA DOBA« 8. III. 184O Stran 5- Qosno njegovega naslednika Lovskega ;konzorcija v Zalcu. Zaradi zasneženih potov so se mogli njegovega pogreba 'udeležiti le najbližji lovski tovariši. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, vSvojcem naše iakreno sožalje! Braslovie b Troživke so se pojavile v Braslov- čah, zaenkrat samo še v nekaj prime- rih, vendar pravijo, da se zelo hitro množijo. Nekaterim ne gre v glavo, za- kaj se imenujejo troživke, ker smo do- slej poanali le dvoživke. Pravijo, da so se, odkar se je nekje ustanovila nova ( 6tranka, nekatere dvoživke spreraenile v troživke. Ker podjetni ne bodo ostali pri borih treh strankah, ampak jih bodo ustanovili morda sedem äli osem, bodo nazadnje S$ dvoživke' izgubile živce. b Visok oblsk je imela tukajšnja »SDovna sola v torek 5. t. m. v osebi visjega äolskega nadzornika iz Ljublja- ne. Ker se silno redko zgodi, da obišče ¦ naš kraj kakšen višji uradnik, je vzbu- 4il prihod višjega aolskega nadzornika nemalo zanimanja. Gospod nadzornik tie je zelo pohvalno izrazil o tukajsnjih ¦ učiteljih. ¦"'¦ b Moderen Kokolski oder. Sokolsko fdruštvo v Braslovčah postavlja nov moderen gledališki oder. Upamo, da bo la zares potrebni oder v kratkem gotov in da nas bo draraatski odsek ob priliki •gledaliäke predstave kmalu seznanil z ojinu ¦:¦¦«" I b Nov grob. V Topovljah pri Bra- 'Blovčah je umrl pretekli teden posestnik Ivan Kok. Pokojni je vrsto let sodelo- val v braslovskem občinskem odboru. ¦Bjl je vedno napreclnega in nacionalnc- ; rga mišljenja. Tudi svoje sinove je vzgo- jil v tern duhu. Bodi mu ohranjen lep vjspomin, svojcem naže iskreno sožalje. tloveni Gradec Dobrine komasaeiie Pred naml jo novo proračunsko leto občine Slovenj Gradec. Ze lani smo ob- jektivno opozarjali na gospodarske hi- be v naši občini. Obljubljeno in zatrjc»- vano nam je bilo že znano, kaksne ugodnosti bomo imeli od komasacije davkoplačevalei, češ: doklade in dajat- ve se ne bodo zvišale, nasprotno se pa bo mnogo storilo za povzdigo gospodar- fltva itd. * Razočarani smo in ugotavljamo: Ob wVestnem gospodarstvu smo imeli skoraj ysa prejänja leta 50- do 60-odstotne ob- ''i&taske doklade. Po komasaciji občine "pa bremena stalno naraščajo in znaša- jo doklade v tekočem letu 85%. Kot se ' sliši, bodo znašale doklade v novem "proračunskem letu okoli 140%. V kratki dobi se bodo torej doklade skoraj po- trojile, posebno če 'računamo še druga iiova bremena in trošarine. Kam nas bo pripeljalo stalno naraščanje bremen in dolgov občlne in kje se bo ustavilo? Zaupali smo odbornikom in aladkim beßedam raznih mogotccv iz mesta. Mi- 'sllmo, da je tega sedaj dovolj. Ker mi žal nimamo vpogleda v gcspodarstvo obcine, je zato Vaša dolžnost, gocpodje odborniki, da se bolj zanimate za po- drobno delo. Potrpeli bj s temi ogromnimi dajat- vaxn'i, če bi bllo gospodarstvo v splošno ¦'korist; moramo pa nasprotno ugotovlti, da' so bila' izvršena dela, ki so povssm pasivna, kot n. pr. kopališče, o katerem se je zati*jevalo, da bo stalo stalo pri- bližno 300:000 din, stane pa že 700.000- din. Dohodki kopališČa pa ne krijejo niti izdatkov vzdrževanja, kaj šele obrcsto- vanje in odplačevanje. Tudi bivši g. poslanoc Theuerschuh nam je lepo govoril o dobro tan komasa- cije, a uspeha ne vidimo. Gospod je odborn.'ki, v teh težkih oa- aih je potrebno resno in o'bjektivno delo, da bo vsaj rnalo zadovaljen kmetski, delavski in obrtniški stan. Zaveclajte se, da nosite polno odgovornost za vse go- öpodarstvo, no pa, da nas vidite samo takrat, kadar potrabujete našo glasove. Važa dolžnost je, da storite vse, da bodo bremena za nas davkoplaeevalce znosna :n da se bodo dohodki občine po- rabili plodonosno v korist. celote. , s Kolesarjcin Iioroškoga ]čni zbor. Udeležba je bila zelo skromna. Clanstvo in zlasti krajevne či- nitelje je treba grajati, da se tako malo brigajo za to organizaeijo, ki je zlasti v sedanjih težkih časih tako važna in pomembna. Ta graja je bila tudi izre- čena na občnem zboru in velja onemu članstvu, ki niti enkrat na leto ne ve, kaj je njegova dolžnost. Banovinski odbor RK je poslal občnemu zboru pi- smen pozdrav. Iz poročil funkcionarjev, zlasti iz poročila izredno marljivega in požrtvovalnega tainika Ivana Iljaša je bilo razvldno, da je društvo kljub tež- kim razmeram tudi v pretekli poslovni dobi usnešno delovalo. V poslovno dobo spadata tudi obdaritvi rcvnih prebival- cev našega mesta z živili. Da pride do dohodkov, ki so sicer minimahii in iz- virajo le iz članarine in majhn'h pri- spevkov korporacij, bo priredilo društvo | v mesecu marcu glcdališko predstavo, J pri kateri bodo sodolovali člani Sokol- j društva. Sreskemu odboru so j podrejcni 4 podmladki in 2 krajevna od- i bora. Posobno agilen je podmladek v ! Smartnem ob Paki. Pričel se je gibati J tudi krajevni odbor v Moz!rju. V V33h j občinah, razen Nove Stifte, ima RK po- ; verjeništva, ki se pa le malo udejstvu- ' jejo. Treba bo v kratkom nekaj ukre- ! niti, da se spravl življonje v ta povsr- ¦ jeništva. Blagäjniöko poročilo iz!iazuJ3 , 3.6D8.40 din društvene imovine. Na i predlog nadzornega odbora je prejel blagajnik razrcšnico. Izvoljen je bil pa večin; closedanji upravni odbor. Na no- vo so bili izvoljeni: v odbor sreski vüte- rinar Jože Bergant in Franja Kranjee- va, v nadzorni odbor pa šumarski refe- rent Alfred Majcenovlč. Pri slučajncstih je b'lo sklonjeno, da bo upravni odbor poskuail izvesti samarijansld tečaj ali vsaj enotedenski obvezovalni tečaj. So- glasno je bilo tudi sklenjeno, da pri- stopi sreski odbor kot član k snujočemu se krajevnemu odboru lige za zaščito dece. g Javno stranišče bodo gradili v na- šem mestu. To je že skrajno potrebno. V letošnji hudi zimi, ko je vsled mraza in deloma tudi zaradi malomarnosti hišnih lastnikov in zaradi slabo naprav- Ijenih stranišč mnogo stranišč zamrzni- lo, se je še prav posebno pokazala po- treba zgraditve javnega stranišča. Šmartno ob Paki šm Knjigovodstvo električne zatlruge. Sredi meseca februarja so prejele neka- tere tukajšnje korporacije in privatne osebe pismene opomine, da poravnajo tok za zadnje četrtletje 1939. Ko so oni, ki so prejeli opomine, pregledali knjiži- ce za tok, so ugotovili, da imajo vse lan- ske obveznosti napram zadrugi porav- nane. Inkasant zadruge je v mesecu ja- nuarju kasiral zneske za električni tok in je v knjižici za tok potrdil prejem plačanega zneska. Po 20 letih obstoja zadruge ima pač vsak član pravico za- htevati toeno knjigovodstvo. Mnenja smo, da bi moral dobiti v 20 letih tudi vsak laik toliko rutine v torn poslu, da bi bile pomote, kaikor gori navedena, iijključene. ŠL Juni ob i. ž. j Katastrofa v Vodrnšn. V Vodrušu blizu Sv. Jakoba pri St. Juriju ob juž. žel. ima 39-letni Franc Zidar v najemu kočo, v kateri je stanoval s svojo ženo in štirimi otroki. Rodbina je zelo revna. Oče hodi v Celje prodajat mleko in jaj- ca in s tem bornim zaslužkom preživlja svojo rodbino. V soboto pa je zadela Zidarjeve težka katastrofa. Ko je bila vsa rodbina v koči, se je okrog 14.30 na pobočju nad kočo sprožila velika skala in zgrmela po pobočju proti koči. Skala je treščila s tako silo v steno koče, da se je zrušil strop in pokopal Zidarjeve rodbino pod seboj. Zidarjevo 15 mese- cev staro heerko Stefko, ki jo je držala njena 12-lebia sestra Ivarolina v naroe- ju, je strop, ki se je zrušil na njo, zme- čkal in na mestu usmrtil. Zidar je do- bil hude poškodbe na glavi in notranje poäkodbc v trebuhu. Njegova žcna Ljud- mila in 12-Jetna heerka Karolina sta do- bili težje, 7-letna heerka Angela lažje poškodbe, 5-letni sinček France pa je ostal nepoškodovan. Smrtno ponesreče- no malo Stefko so pokopali na doma- čem pokopališču. Težko prizadeta rod- bina je sedaj pri sorodnikih v oskrbi. 1 Zidarjeve, ki so bili itak že zelo siromaš- ni, je katastrofa docela upropastila. Laško Operetni vecer Sokola Br. Tone Horjak je neumoren in vztrajen. Vedno je pri delu, išče in zbira igralce, jih vzpodbuja in tolaži, uči in režlra, slika kulise, dekorira dvorano. Njcmu ob strani stoji naš skromni in marljivi br. Ernest Obal. Ne išče hvale in pohvale in ne plačila, pa opravi sto in sto vaj, ne da bi se naveličal, ne da bi bil užaljen, mojstrsko obvlada kla- vir, spremlja vse nastope, skratka, on jo moč, kakor si boljse ne moremo ze- leti. Tako sta nam oba brata Horjak in Obal pričarala ¦ na oder nedavno kar dvo opereti in a pomocjo na- šcga prijatelja br. Gobca še celo vrsto posrcčenih šaljivih naatopov. Nastal je vcčer, kakršnega že dolgo nismo imeli in kakršnih bi si še vedno in vedno že- leli, saj zbira jo taki večeri članstvo in prijatelje Sokola ter gojijo medsebojne stike in povzdigujejo družabnost. Veseloigra »Ponočnjaki« s petjem 3*e bila podana prav dobro. Skupma 4 po- nočnjakov ic poscfcno pridobila s s. Sla- vico Osoliiiovo, ki se J3 prav dobro po- stavila kot kmečki fant in s svojimi to- variši ubrano urezala tisto mešstarsko. Kvartičev Boštjan je bil t'p kmečkega veljaka, ki sta mu življenjska družica in heerka z živo in naravno i.^ro dosti prjpomogli k popolnemu uspehu. Se vee pritrjevanja in prlznanja je žcla opereta »Zßnili se bomo«. Vloge so bile kcIo sročno porazdeljene. V glasbe- nem pogledu bi rekli, da bi bilo v ko- rlst vsem peveem, ako bi se jim ne bilo treba g'.bati v tako visokih legah. Sele takrat bi prišel do veljave mogočni ba3 br. Rabiča, ki je odigral vlogo bogatega, ženitve željmega vdovea neprisiljeno in naravnost mojstrsko. Obeinstvo mu je _g, Proti zaprtju tf O«Im r«f S, Vr- 3/M , Krekova 11. Tam dobitc, kar želite. Pr;ma b;inaSko moko, koruzo, oves, koruzno moko in koruzni zdrob ter razne vrste fižola. KO\AH Mil.OS kiJuCavnICar • Celje, Qre0orčlLeva4 Izdelujem štcdilnike iz nerjavečega jekla, kakor: navadne štedilnike, vsakovrstne ograje, obeSala zb perilo, reklamne transparente itd^ IZ^si^Z ahtevajte ponudbe! Bukowa drta cepljena, popolnomn suha, prvovrstna, kakor tudi nizličcn smrefcov. borov. mace- snov les in vseh vrst trdi les, poyolnoma suh, za mizarje d o b i t e pri tvrdki IVAN SREBOTNJAK v Št. Petru v Savjfi/sfci doling Stanovanje 1 do 2 sobi s kuhinjo in pritiklinami iSCe s 1. aprilom, inajem a!i junijem vtnestu mirna stranka mož in žena. Naslov v upravi Ksta pod »Državni uradnikc. Otro6ki voziček dobro okranjen, se kupi. Debelak, Celje. Kapucinska 3/1. Pse volčjafae Cistokrvne, osem tednov stare prodam po ugodni ccni. M. Liška, Celje, Zagrad 11. Vodovode Kleparska dela Strelovocie 0 Vatn nartdi solidno in po konkurenjnl ceni, ravno lako tudi izvrSu)e vsa popra vija Dolžan FJ?m Celje, Kai Rresijo 4 Telofon 245 I Zafiteva/te ponudbe in proraiune I I Zahvala . Ob smrti naSeya nepozabnega siiia odnosno brata ALOJZA LEŠNIKA se iskreno zahvaljujemo'vsem, ki so nam kakor koll izkazali sočustvovanje/ darovali vence in cvetje ter spremili pokojnega v tako I'pem steviiu na nie- govi zadnji poti. Predvsem pa se zahvaljuji'tno žalskeuiu županu g Ivanu Vi- zoyiSku in obC. odbornikom, gisilskirn četam in odposlanstvu celjske gusilsUc žuue za zadnje spremsvo. NrtiiskrtnojSo zahvalo izrekamo predsedniku žalske gasilske čete in župnemu podstar» sitii g. Ivanu Virantu za njogovt» v sree se- gajoče besede ob grobu ter moskemu pevskemu zboru iz Gotovelj za ganljivi žalostinki. Zg. Ložnica pri Žalru. 5. marca 1940. Rodbina leŠnikova Celjska posojilnicaddüCelju j JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNIZAV0D V CELJU | Vsehranilne ( vloge, vložene pri B CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJÜ | so varrio rialozene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini J Denar, raložtn v domač denarai zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu j Celjski posojilnici d.d. vCelju-Narodni dom 1 NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TELEFON ST. 22 POST. CEK. RAC in-591 Illlllll! CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRUŽNICI: M^RIBOR SOSTANJ j| Urejuje in za koiusurcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnlk — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju I