Plavolasa Metka v modri obleki BRNIKI, maja Najbližja in najbolj obiskana izletniška točka v letošnjih pomladanskih dneh za Kranjčane; Parkirni prostor, ki je zelo velik, kadar je prazen, pa mnogo premajhen v nedeljskih popoldnevih, je prepoln fičkov, avtomobilov, motorjev, koles — tja do ceste in še po njej so parkirani avtomobili, njihovi lastniki pa se drenjajo v restavraciji in okrog letališke zgradbe, da bi si pogasili žejo in videli velikega ptiča, ki pravkar pristaja. Ljudje radi gledajo letala. Največ je takih, ki jih samo gledajo in si le po tihem želijo, da bi se kdaj peljali. Nekateri so sklenili, da vnesejo v perspektivni družinski proračun izdatek.za vožnjo z modernim reaktivnim letalom Caravelle v Dubrovnik. Letališče na Brnikih je ljudem na Gorenjskem letala približalo — bolje, približalo jih je njihovim očem. Ampak že to je precej, da se tja pripeljemo z avtomobili; če bi bilo to pred desetimi, petnajstimi leti, na parkirnem prostoru ne bi bilo take gneče fičkov, kot jo vidimo na sliki desno. Prevladovala bi kolesa in mopedi. Letališče Brniki postaja najmodernejše letališče. Postaja. Mnogo še ni narejenega. Glavno pa je — moderna vzletna steza. Vsak dan več letal prihaja in z njimi vse več potnikov — in Metki ni dolgčas, res ne. Z vedno prijaznim nasmehom sprejema potnike ali pa jih spremlja v letalo in jim zaželi srečno vožnjo. Naj jo predstavim? Stavim, da jo poznate. Poglejte sliko in spomnili se boste, da ste jo že videli na sliki, tudi v Panorami že, pa v Manekenu ali na modni reviji v Modni hiši v Ljubljani. Ko smo ondan okrog poldneva obiskali letališče na Brnikih in Metki najprej voščili dober tek, smo jo poprosili za kratek razgovor. — Mi pokažeš osebno izkaznico? To sicer ni lepo, pa mi jo je le pokazala Berem: METKA STUZZI, rojena 1. julija 1943 v Kamniku, živi v Kranju, študentka germanistike. — Kaj delaš tu? — Honorarno sem v službi na letališču, od 20. aprila do 20. oktobra. Informacijska služba, menjalnica, sprejem in odprava potnikov — vse to je moje delo. Javila sem se na razpis — pogoj: znanje treh tujih jezikov, nemščine, francoščine in angleščine — in bila sprejeta. Delam vsak drugi dan, od zjutraj do zvečer seveda, če pa pride letalo ponoči, moram tudi takrat biti tam. — Si zadovoljna? Z delom namreč! — Sem. Rada bi ostala na letališču tudi po končanem študiju. Pohvaliti moram dobro hrano, čudovito okolico, zanimivo in nenaporno delo. — Kako vsklajuješ svoje delo kot manekenka z delom ground hostis na letališču? — Vsak drugi dan sem prosta in takrat študiram ali pa delam pri reviji Maneken ali pri Centru za sodobno oblačenje v Ljubljani. — Tvoj hobby? AH hobbyji? — Drsanje, klasična glasba (najraje imam Chopina), ribištvo, pa tudi očetu rada pomagam kot zobna asistentka. — Boš odgovorila na vprašanje, če imaš fanta? — Oh, veš, raje ne bi... — Potem mi pa povej najbolj zanimivo dogodivščino doslej na letališču! v — To, da sem zadnjič, ko je prispela Caravelle, skoraj padla na stopnicah, ko sem sprejemala potnike, res ni tako zanimivo. Trema! Videla pa sem pred nedavnim, da je neki indijski župan dal kapetanu Convair Metropolitana pred odhodom z letališča majhno živordeče zrnce v velikosti koruznega zrna. To je bila majhna Škatlica in ko jo je kapetan odprl, je bilo v njej dvanajst majhnih slonov, izdelanih iz kosti. S tem je indijski župan zaželel kapetanu srečno vožnjo. ANDREJ TRILER Gneča na parkirnem prostoru letališča na Brnikih — Foto: Franc Perdan ► - » • •-••♦•••3 Kranj 16. maja 1964 t^^ESS^** • ••••• «s» Stran 2 0 VVerner von Braun sega po zvezdah Stran 3 0 Kamnita rimska grobnica iz Šenčurja Stran 8 £ Asocialnost neke vzgoje — ob člankih o filmski kritiki Stran 10 A Žito v zgodnji ameriški civilizaciji Werner Ton IS i* a 11 ii sega p o dah V-2, zadnja, ki je v Evropi po vojni še ostala Mož, ki ima največ zaslug pri prodiranju človeka v vesolje zvez Nebotičnik se dviga sredi travnika, odmaknjen od ceste. Zgradba iz jekla, stekla in betona. Na videz se ne razlikuje od tisočev nebotičnikov po vsem svetu. Vendar obiskovalec ve, da ga čaka nekaj posebnega: nekaj razburljivega, očarljivega. Ozek dovoz vodi do vhoda, ki je močno zastražen. Vstopili smo le, kdor je najavljen — šele potem,, ko straža skrbno pregleda posebno izkaznico. Kajti v tej stavbi bije srce ameriških vesoljskih raziskav — tu, v Huntsvillu, Alabama, ZDA. Rezidenca Wernerja von Brauna, človeka, ki pripravlja osvojitev Meseca, je v zadnjem nadstropju. Na steni za njegovo pisalno mizo so razvrščeni otroci »očeta velikih raket« — modeli njegovih stvaritev. V tem prostoru"" človek niti za trenutek ne more pozabiti, da stoji pred tehničnim direktorjem centra za vesoljske polete. »Kakršnih odkritij se lahko nadejamo, če prodre človek v vesolje in nekega dne celo pristane na mesecu?« hoče vedeti radovedni reporter. VVcrner von Braun zmigne z rameni: »O tem ne bi mogei že sedaj govoriti, nekaj pa je gotovo: smo pred revolucijo v znanstvenih dognanjih, ki bo odkrila človeku nove perspektive.« Von Braun je popolnoma predan nalogi, ki si jo je ram zastavil. Neumorno skuša uresničiti svoje načrte. To je človek, ki nikoli ne popusti, niti v najmračnejših trenutkih. Prepričevati je moral ameriške ministre in predsednike o pravilnosti svojih načrtov. Se poprej pa je prepričeval s svojo iznajdbo diktatorja — Adolfa Hitlerja. 7. julij 1943 Ob 11.30 zazvoni telefon pri dr. VValterju Dornbergerju, šefu preizkuševalne raketne postaje Peenemiinde. Pri telefonu: minister za oborožitev in vojno proizvodnjo Albert Speer. »Pripeljite se nemudoma z letalom. Javiti se morate Fiihreri" — vrvn RrannU Dornberger alarmira strokovnjake, ki naj bi ga spremljali. He 111, v katerega so se vkrcali vodilni nemški strokovnjaki za rakete, namen;e-in v Fiihrerjev glavni stan pri Rastcnburgu v vzhodni Prusiji, vzleti v gosti megli. »Sedaj se mu pa kar na enkrat očividno zelo mudi,« gode von Braun/ medtem ko letijo proti vzhodu. »Ali mislite, da ga bomo tokrat le prepričali?« Dornberger skomizgne z rameni. Doslej sta bila on in von Braun skoraj vedno razočarana. Seveda ne pri delu, tu sta žela uspeh za uspehom. 4. oktobra 1942 jima je prvič uspel start rakete A4 — po dolgoletnih poskusih. A-4 je tip rakete, ki jo bodo kasneje imenovali »Ver-geltungsvvaffe 2«. Za sedaj pa o V2 še ni govora. Rakete še ne smatrajo za orožje. Ob izbruhu vojne so Peenemiinde uvrstili med najnujnejše projekte, vendar ga je Hitler že leta 1940 črtal iz seznama nujnih nalog. Nekaj časa je bilo celo vprašanje, če bosta Dornberger in von Braun sploh še mogla nadaljevati z razvojem raket. Mnoge izmed njunih najsposobnejših sodelavcev so vtaknili v vojaško suknjo. Hitler ne verjame , Če bi hoteli razvijati projekt na veliko, če naj bi raketo A-4 proizvajali serijsko, bi morali imeti na razpolago več ljudi in več materiala kot doslej. Morali bi izšolati četo za ravnanje z raketami, morali bi pričeti graditi rampe za iz-streljevanje. Tudi če bi se tega takoj lotili, ne bi mocli izstreliti rakete pred pričetkom leta 1944. Še januarja jim je minister Speer sporočil: »Fuhrer se še vedno ne more odločiti, da bi vaš projekt vpisal v seznam nujnih nalog. Manjka mu vere v uspeh vašega načrta . •.« Vse njuno prepričevanje je bilo bob ob steno. Hitler je bral njuna poročila o uspeli izstrelitvi rakete leta 1942, vendar ga niso prepričala. In tokrat naj bo drugače? Von Braun in Dornberger gledata z nezaupanjem na izhod njunega srečanja s Hitlerjem Vendar pa je von Braun trdno odločen, da bc Hitlerja prepričeval z navdušenostjo, ki se po kaže vedno, kadar govori o svojem delu. Po magal si bo s filmom o uspelem startu A-4. Kdc ve — morda bo tokrat le šlo...? S seboj nesejt tudi modele vozil za transport raket, načrte modele izstreljevalnih zaklonišč, ki naj bi jil zgradili ob Kanalu in material za urjenje po sebnih čet. V levjem brlogu Že eno uro pred določenim časom se napotite Dornberger in von Braun v kinematograf, kjei razobesita po stenah svoje načrte in razmestits modele po mizah. Živčno gleda von Braun m uro. »Ob sedmih naj se prične. Se tri minute ir še vedno ni žive duše! Ne smeva izgubiti potrpljenja, čeprav nama vse to čakanje krepke žre živce.« Slednjič se vrata le odpro. Nekdo zavpije: »Fuhrer« Povešenih ramen in z utrujenim korakom sto pi Hitler v dvorano. To je torej človek, od ka terega Dornberger, von Braun in njuni sode lavci lahko pričakujejo vse — ali nič. Položaj na fronti ie 7. julija 1943 za Hitler ja vse prej kot rožnat. Po kapitulaciji 6. arma de pri Staiingradu je doživljal neuspeh za ne uspehom. V severni Afriki je moral 12. mak kapitulirati ostanek nemške vojske v Tuniziji. S pomočjo novih radarskih naprav odkrivajo zavezniki nemške U-Boote. Samo v maju so zavezniki potopili dvakrat toliko podmornic, kolikor jih je imela Nemčija ob izbruhu vojne. Nad Nemčijo bobnijo zavezniška letala, ki spreminjajo mesta v razvaline in pepel. Na_ zahodu grozi invazija ... Hitlerju je nujno potrebno novo orožje. »Kako se bo odločil?« se sprašujeta von Braun in Dornberger, ko zamrejo luči v dvorani. Veličasten start Skoraj 30 metrov visoka vrata se počasi odpro. Prikaže se težko jekleno ogrodje, namenjeno izstreljevanju raket. Nato izvedejo poskusen vžig rakete, ki je kardansko povezana z preizkušcvalnim odrom, nakar naložijo raketo na poseben tovornjak in z vožnjo po vijugastih cestah dokažejo izredne kvalitete tega vozila. Vojaki namestijo s pomočjo hidravličnega dvi-galas 14 metrov dolgo in 4,5 tone težko raketo poševno na izstrelilno mizo. Končno sledi start. Iz neposredne bližine se vidi, kako se raketa odlepi od stojala in se prične poševno dvigati. Kamera sledi poletu, dokler raketa ne izgine v daljavi. Zadnji metri filma še enkrat pokažejo vse važnejše faze izstrelitve. Nazadnje se na platnu prikaže nanis: »Pa nam je le uspelo!« Priredil: JANEZ PODOBNIK Prihodnjič: »Slutil sem, kaj je občutil Kolumb!« Kamnita rimska grobnica iz Šenčurja Arheologi jo datirajo v prvo polovico četrtega stoletja Najdba- kamnite rimske grobnice v Šenčurju je med ljudmi izzvala vrsto komentarjev, ki so plod bujne domišljije v stilu »iz muhe slon«, znanstveno pa so povsem neosnovani. Kolikor dlje iz Šenčurja gre ta vest, toliko bolj je napihnjena. V Radovljici npr. že sprašujejo, če je bila res najdena rimska kamnita »hiša«. Zelo pogostne so govorice, da je bila grobnica polna zlatnikov, ki so jih že nekoč prej izropali. Ker smo naše bralce doslej o najdbi le skopo informirali, smo zaprosili kustosa za arheologijo Gorenjskega muzeja v Kranju Andreja Valiča, da nam o grobnici kaj več pove, čeprav je okrog nje še veliko nejasnega. Prva tovrstna najdba na Gorenjskem Rimska kamnita grobnica (v strokovni literaturi jo navadno imenujejo sarkofag), ki so jo našli v Šenčurju, je prva tovrstna najdba na Gorenjskega, zato za Gorenjski muzej nedvomno predstavlja pomembno pridobitev, lep eksponat, ki bo verjetno našel svoje mesto v stalni muzejski zbirki. Zunanja dolžina kamnite grobnice je 195,5 cm, širina 73 cm in višina brez pokrova 62 cm; notranje mere so nekoliko manjše: dolžina 175 centimetrov, širina 52,5 cm in višina brez pokrova 48 cm. Grobnica je sklesana i/, dveh kosov kamna — peščenjaka: iz enega kosa pokrov In i/, enega spodnji del (skrinja). Od kje ta kamen [pira se ne \ejo; to bodo poskušali ugotoviti geologi. Zunanjost grobnice je precej grobo odelana, ob zgornjem robu, ob pokrovu pa bolje; tu se pozna, da so izdelovalci poznali že pol/asi o dleto, torej dobro orodje za obdelavo kamenja. Grobnica s pok lovom vred je težka približno dve toni jn pol. Pokrov grobnice je slrcha-Sti. Vrhnji del pokrova je bil le kakih 35 do 40 cm pod zemljo, pod humusom. Včasih SO na tem mestu', kjer so grobnico našli, orali. Sarkofag je orientiran v smeri vzhod-zahod z odprtino na vzhoni strani, ki je velika približno 30x40 cm in je bila zadelana s kamnito ploščo iz peščenjaka. Andrej Valič pravi, da jc bila odprtina izdelana istočasno z grobni- co in da je verjetno v zvezi s pogrebnim obredom, za katerega po ne vemo, kakšen je bil. Slabo ohranjen napis še nerazvozljan Na spodnjem delu grobnice, na desni strani v smeri orientacije, je uokvirjen napis, ki je razmeroma zelo slabo ohranjen.. Zgornji dve vrstici sta popolnoma zbrisani, bolje pa sta ohranjeni tretja in četrta vrstica. V spodnji vrstici gre za priimek, ostali napis pa še ni razvozljan. Napis je v okrajšavah in ga bo zdaj proučeval Jaro kašelj od SAZU Ljubljana. Izdelava napisa je precej rustikalna, grobo izklesana; to je značilno za pozno antično obdobje, v katerem je bil sarkofag izdelan. Za proučevanje napisa, ki bo za strokovnjake verjetno še trd oreh, bo pa brez dvoma povedal še marsikaj zanimivega, o čemer lahko danes le še ugibamo, bodo zdaj i/delali odlitek. Dvoje okostij in bakren novec V grobnici sta bila pokopana dva človeka. Eden od obeh skeletov jc bolje ohranjen in je dolg 170 cm, drugo okostje pa je skoraj povsem razpadlo. Asistent antropološkega instituta filozofske fakultete v Ljubljani Tone Pogačnik meni, da gre pri prvem skeletu za moškega srednjih let, medtem ko za drugi skelet ni mogoče še ničesar reči. V kamniti grobnici, ki so Jo izkopali v Šenčurju, je bilo spodaj malo prsti, ki pa jo prvotno, ob pokopu, ni bilo, ampak Je prišla vanjo pozneje — Na sliki: spodnji del grobnice z odprtino na vzhodni strani Ob bolje ohranjenem skeletu so- pri roki, pod kostmi dlani, našli slabo ohranjen bakren rimski novec, ki je nečitljiv. Datira v čas okoli leta 340 našega štetja, torej v prvo polovico 4. stoletja. Ta najdba je tudi celotno kamnitno grobnico v Šenčurju uvrstila v to pozno antično obdobje. Drugih pridatkov v grobnici ni bilo. Ali je možno, da bj bila grobnica kdaj v preteklosti izropana? Seveda je možno, vcndai za to nimamo prav nobenih zanesljivih dokazov. Morda skeleta, ki sla slabo ohranjena. Morda! Dejstvo pa je, da so drugje po svetu take grobnice običajno jzro-pane. Vse to pa so samo domneve, ki nam konkretno o šenčurski grobnici še ničesar nc povedo. Kdo je bil človek, pokopan v grobnici? Tudi odgovor na to vprašanje, pravi kustos za arheo-logljo Andrej Valič, je le do- mneva, ki temelji na premalo podatkih. Morda bo čez čas, ko bo najdba vsestransko bolje raziskana, lažje reči kaj več. Menijo pa, da gre za človeka, ki se je verjetno ukvarjal s poljedelstvom, torej za priseljenca, ki je imel v Šenčurju svoje posestvo. Tu mimo je verjetno vodila cesta ali vaška pot. Brez dvoma pa je hil ta človek premožnejši kot drugi, ki si tako razkošnega pokopa v tako lepi grobnici niso mogli privoščiti. Kato to, da je grobnica tako plitvo pod zemljo? Komaj 40 cm. Ali je bila prvotno na površini, pa so jo pozneje zakopali ali je v teku stoletij sama počasi zlezla v zemljo? Vse to so vprašanja, na katera šc ni mogoče odgovoriti. Verjetno pa je, da je bila grobnica prvotno zunaj, kajti zgornji dve vrsti napisa sta najbolj izbrisani, to pa je naredila voda, ki je odtekala s strehastega pokrova po zunanji steni grobnice. Tudi pokrov je zgoraj zelo močno izlizan. Sarkofagov malo v Sloveniji, veliko v Dalmaciji Kamnitih rimskih grobnic je ogromno v Dalmaciji in v drugih južnejših pokrajinah Jugoslavije, medtem ko v Sloveniji niso tako pogoste. Nekaj so jih našli v Ljubljani, ko so izkopavali rimsko Emono, vendar so vse brez napisa. Z napisom so v Sloveniji našli doslej eno v Mežici in eno v Ajdovščini na Primorskem. Senčurska najdba je prva na Gorenjskem. Ne bi bilo prav, če ob tej priliki ne bi pohvalili ljudi, ki so grobnico v Šenčurju odkopali, da so se zavedali pomembnosti najdbe in takoj obvestili Gorenjski muzej. Le tako je prav in Šenčurjani naj bodo za zgled vsem, ki bodo v prihodnje morda našli kjerkoli kaj takega, ki bi bilo lahko velike važnosti za muzej in -za odkrivanje neznanih stvari iz naše preteklosti! ANDREJ TRILER Foto: FRANC PERDAN I k j Ze spet se neki sliš še ni lak grozovit doug, k k rečija prebližn štirdisit, j edn zaslužu na mesec štiri- šparaja. K sa se zapufal, sa utroc u šol per useh sor- zraun tega se pa še mal zla- najst jurju, koštala vozna z fičko velu osmsto jurju, k tah sprašvajna mogl sam pa zija. če pa češ, de t rečija, autobusam u Lublana osm biu puf plačan, pa k j jemu ke povedat, ko.k ata zasluž. de s per kurit, pa moraš za- kovaču, dpns pa gllh tist fičko dvejst taužnt kilome- Pred "ečm letm j blo največ služt bliz sto jurju al pa še člouk tud na račun več let tru, j blu pa uredn osmsto takih, k sa reki petnajst j ur- čez. Na ja, tud takih dons na dela zasluž petntridisit jurju, pedeset jurju, al pa še k- ju. Tak, k sa reki šedeset jur- manka, bel gutou Jh j žmiri za autobus u Lublana se pa šnlh sto jurju več. ju, sa bli ta rehk. Takm sa več. plača dvesto deset dinarju, se Zdej, k se že tak grozovit djal, de sa per korit. Dons Na ta viža b člouk djau, de prau, da j po tem takm jur doug ni neč podražil, k j vo- merskešn od tistih otrok, k j se per nes zla fajn žvi, bolj dons uredn sam še tristo din darina skor zastonj, k t me- take cifre pravu, še u šola ket merski po svet. Sam po pa meskedi še na dobiš tok so za »mejhne« dnarje .kar reki, de ata zasluž firklc ki-hod, sam dons j tolk drgač, mojm j tak, de tist, k to ket s pred letm. Ce b banka tlačja u cekarje pa tak na- le jurju, maka u šol pa kode ni največ takih, k zaslužja misl, j oslu podobn. na dajala pufu b blo res prej, se bo mende spet neki šta deset dek stotaku. De b petnajst jurju, ampak takih, Ce uzamlma, de j tekat, k čudn, tak pa Ide na ta viža rči podražil. Blez de spet blo le hmal tak, de ma spet . meso pa čeuli. Jest mislm, z rukzakam okol hodil, de de j to kar prou, bo pa; jur Ide na baja vedi, a greš u na bo treba delat, čez več mescu baja pa še »tamalm« mal perdal, po se bo pa use križm slišal, kak j fajn pa kak per nes Ide fajn žveja. Sam to še ni use. Pol, .k se bo meso podražu, se bo še ješpren, zarad ješprena pa autobus. To se zastop, de j to prou, če ne pa ni rauno-težja, brez tega pa nobena vaga ne funkcionira. Tist, k pa misija, da use to ni u ravnotežju, nej pa glasno pove ja, če bo kej nucal. Men se use tak zdi, de baja čez en par let otroc u šol Ko se je v tem času že začelo po vseh časopisih, televizijskih programih, radijskih reklamah govoriti, pisati, da se je pričela oziroma, da je pred vrati turistična sezona, ,bi tudi jaz v tej zvezi rad katero bleknil. Res je, da kljub pričetku letošnje turistične sezone še Turizem kar pomeni »pozor, divja na cesti«. No, v kolikor že vsak turist ne bo pripel jar-s seboj svojega hotela na kolesih, se bo lahko nastanil v naših hotelih, motelih itd. Tudi tu bo povsem preskrb- ,j spet mal men uredn, tist k sa štacuna po ene čeule al pa u pa per korit baja pa spet pet hribe. minut več colnga štel, de jm SMOJKA bo zadosti kisle vode na za-'ogi, kajti kisla Voda je v in je za njih vse preskrbi je no. Za njihovo udobno avto- ljeno, vsaj upam! Predvsem mobilsko vožnjo je povsem preskrbljene. Saj so cestni vedno tu in tam po trafikah, prometni znaki, pozor kame- turizmu zelo ražen inštru kioskih, prodajamo zimske nje pada, vozi 5, 10, 15 km na ment oziroma pokazatelj, ko-razglednice, zimske prospek- uro, jamstvo, da se bodo s likšen je bil obisk tujih turite, zastarele avtomobilske počasno vožnjo počasi akli- stov v tej ali oni sezoni, karte, da šele sedaj na brzo matizirali, z raznimi obvozi roko zidamo, belimo, obnav- pa si bodo po kotanjah ljamo razne motele, hotele, luknjah še bolj utrdili oblast tujske sobe itd. Toda napisi nad volani svojih vozil. Pri Bienvenu, Benvenutti, VVel- tej vožnji bodo še spoznali come, VVillkommen na re- slikovitost krajev naše deže-klamnih turističnih deskah le. Pred prekomernimi in siv-pričajo, da nas tuji turisti nimi »štoparji« pa jih bo kljub temu že lahko obiščejo branil prometni znak »srna«, Jitliaie C MUClNSKI - NOVAK na Gorenjskem Butalska teletina Iz današnjih časov se bodo Butalcem ohranili marsikateri spomini, morebiti se jim bodo smejali, morebiti ne. Med te spomine spada tudi butalska teletina. Pravili bodo, da je v davnih dneh butalska mesnica vsako leto imela na prodaj kvečjemu eno pitano tele ali dve. Vsa druga teleta so dobila vizo in so jih za drage devize prodali na tuje. Razdevali da so tisto dragoceno tele v koritu, to korito so potem i/plaknili s kropom in so imele vesoljne tovarniške menze mastno juho ves teden za vse delovne dni. Kosti od teleta pa so za drag denar izposojali in jih je vtikala v ekonom lonec vsak dan druga butalska gospodinja, da je dobila rižota žlaht-nejši okus. Takšna da je bila v Butalah stiska z mesom! Nekega dne, bodo pravili, je bil vlak z eksportnim mesom tako nemarno dolg, da so se železničarji že naveličali priklapljati vagone. Pa so zadnjega priklopili bolj površno in nesreča se ni mudila. Vlak je ravno sopihal proti meji, ko se je zadnji vagon odklopil. Zdrvel je po bregu, iztiril in se lepo čedno prevrnil v reko. Teletino so brž polovili iz vode in ker taka seveda ni bila več za izvoz, so jo prodali v butalski mesnici. Menda ir- tistega dne Butalci po dolgem času spet enkrat ' i-'^i; celo prava pravcata telečja jetrea. Včasih je le prav, če železničarji bolj slabo pri-klopijo kak va^on. Tudi natakarji so se za to 111 sezono dobro pripravili. Svoj naziv.so.že »prema vremenu*: spremenili v naziv »her ober«, da ne bo kdo misli!, da je ta beseda »ober« po-pačenka. Ne, to je povsem pravilna slovenska beseda, katera pride iz glagola »obe-rem, obrati«. Z dolgimi trajnimi treningi so si utrdili tudi svoje tradicionalne globoke priklone. Po njihovi postrežbi točno spoznaš, v kakšno vrsto turistov spadaš. Kakšen bo obisk letošnjega domačega turizma? Mislim, da vsled slane vode, slanega zraka ter slanih cen, med besedami VVelcome, VVillkommen ... ni zapaziti besede »dobrodošli«, to pa gotovo zaradi tega, ker je beseda »dobrodošli« namenjena domačemu turistu, predvsem po sezoni. Sicer bo kljub tej slanosti letovalo nekaj naših turistov ob obalah našega Jadrana, ker so pač v dobrih odposih z denarnimi sredstvi. Vsi~ ostali, kateri so pa z denarjem »skregani«, bodo turizem zganjali v domovih, campih in jim bo počitniško sonce sijalo po znižanih cenah, ker jim bo razliko med navadno in ekonomsko ceno plačalo temu pa je njihov vzklik ob slovesu letovanja vedno isti. O Jadran, vsako leto si mi dražji! Seveda, kdor pa je v zgodnji pomladi prekomerno užival radič in solato, je finančno tako »oslabel«, da bo turizem zganjal kar doma in to tako, da bo na balkonu poleg »štokerla« postavil lavor vode, dal vanjo sol, postavil okoli sebe kaktuse, fikuse, magnolije, v roke vzel roman — Buči, buči morje Jadransko — brez mene! — in tako užival najcenejši turizem v našem času. GREGA illlilililEilllllll!! Slovarček krajevnih imen O izvoru imona BOHINJ se je že Janez Mencinger razgovoril prav zanimivo in malce hudomušno v potopisu MOJA HOJA NA TRIGLAV. Ko se sklicuje na ljudsko izročilo pravi, da se je že Valentin Vodnik ubadal s tem izrazom ter mu iskal izvor, ko je bival na Koprivniku. Potem pa se pošali in pravi, da je bilo v njegovem času še slišati za bohinjskim omizjem, na katerem je stal bokal vina, Vodnikovo krilatico, da bi pravzaprav morali pisati to ime BOLHINJ in ne BOHINJ, »ker tisti spiritus familiaris (domači varuh) ki se zove v pristni bohinjščini »pha«, baje že od nekdaj v Bohinju deluje tako značilno, da je dal ime vsej pokrajini.« No, to je razumljivo Mencingerjeva hudomušnost in morda res tudi Vodnikova in še marsikaterega »bolj nagajivega kot pometnega besednjakarja.« Takoj naprej Mencinger spet zbadljivo pripominja, »da nas uči sedanja izkušnja, da mi Slovenci, ne bri-gajoe se za druge važnejše stvari, pravopis tako menju-jemo, kakor naše Slovenske klobuke in rokave« (v današnjem času pa bi morali poiskati kako bolj sodobno primero). Za tem pa dobesedno nadaljuje: »Drugi, BOHINJU bolj naklonjeni učenjaki, ki pa menda niso učenci Miklošičevi ali Jagičevi, trdijo, da bi bilo namesto BOHINJ pisati BOGINJ češ poganski bogovi, povsod drugje zaporedoma odstavljeni in pregnani, so našli v skritem kotu slovenske zemlje poslednje pribežališče in nadeli svojemu novemu domišču, iz, same hvaležnosti ime BOGINJ, kar pomeni: dom, bogov.« (MOJA HOJA, str. 6 — 1956). Beseda BOHINJ je bržkone še predslovenskega izvora in pomeni krajev no označbo. Prvo naselje od Bistrice proti jezeru na desni strani Save se imenuje BROD, rojstni kraj Janeza Mencingerja. Prebivalci so BROJANI (v narečju BROJAN), preložne zveze: NA BRODU, Z BRODA proti SAVICI; pridevnik: brojanska planina. Hrib NAD BRODOM je RUDNICA, v narečju RUDoNCA, s polglasnikom. Tod so še pred vojno kopali boksit. Naselje na levi strani Save je SAVICA, prebivalci so SAV1CANI, V narečju SAVIČAN. Predložne zveze: NA SAVICI, S SAVICE, planina se imenuje SAVIŠKA. Naslednji kraj so KAMNJE (množinski samostalnik ženskega spola). Bili smo NA KAMNJAH, v narečju NA KAMNAH, prebivalci so KAMNJANI, KAMNAN; poudarek je vedno na korenskem vokalu a. Peljali smo se S KAMENJ proti POLJU. Zaradi težko izgovor-ljive skupine soglasnikov se med m in n vrine polglasni ». Tako tudi Kamenjška planina, kamenški rol (kamenVk). Tudi nepoudarjeni samoglasnik v besedi NA KAMNAH ni pravi, čisti a, marveč vleče bolj na polglasnik: NA KAMNoH! Krajevno ime POLJE ima korenski vokal 6 bolj širok kot ozek. Zanimivo pa je, da izgovarjava niti ni tako izrazito široka, marveč je ta o nekam širokG zamolkel v narečni izgovarjavi. Soglasnik j je v izgovoru'otrdel, tako da dobimo POLE in NA POLĆH al; NA POLAH, namesto knjižno na POLJĆH. Poudarjer je e, in sicer z ozkim naglasom Knjižna oblika zs prebivalce je POLJANI, narečna pa POLAN ali POLAN Pridevniška oblika je poljanski (polanski) in poljan ska planina (polanska). Po izvoru je ime množinskc in ženskega spola. JOŽE BOHINC B5.///466/+///^/46/+...3/^/++/+46:/+0+.^+.:.^^^6^0/^^ O znanem padalcu JANEZU BREZARJU piše Tone Polenec Diamantni V. nadaljevanje Diamantne značke so najvišja priznanja v letalstvu in padalstvu. Lani jo je dobil tudi Janez. Bila je to druga diamantna značka v Sloveniji in tudi druga v Kranju, saj je pred Janezom to najvišje priznanje v padalstvu po sedemletnem udejstvovanju v tem športu prejel Rudi Škofic. Morda vas zanima, kaj vse mora padalec napraviti, da mu v zlato značko vdelajo diamant? Odgovor bi bil najbolj popoln, če bi rekli: ogromno, med ta »ogromno« pa sodi: 500 skokov, skoki z višine nad 5000 m, skok z zadrževanjem, ki ne sme biti krajše od 50 sekund, dva skoka v vodo, dva nočna skoka in 20 skokov na cilj, pri katerih povprečna oddaljenost od »križa« ne sme biti daljša kot dya metra. To so torej tisti okvirni pogoji, ki padalcu določijo diamant. Pravzaprav jih niti ni veliko, toda tako preprosto izgledajo, da bi laik menil: saj vse skupaj ni nič, saj ne ve, koliko individualnega dela, žrtvovanega časa, neprespanih ur in živčne napetosti je bilo potrebno za diamant, ki ga ne bo znal ceniti nihče razen padalca. Minilo je devet let od tistega prvega, za Janeza tako odločilnega skoka v Lescah, ko so se Janezu, ki je stal na krilu letala, tresle hlače. Nekoč sem Janeza vprašal, kateri skok se mu je zdel od petstotih najbolj zanimiv? Ni veliko pomišljah To je bila, je dejal, NOČNA ZADRŠKA 6. maj 1962. Vršac — trening državne reprezentance. Skoki na cilj, figurativni skoki, skupinski skoki na cilj in nočne zadrške. Mrak je že legel na zemljo in normalno bi bilo, da bi se vrata hangarja zaprla, da bi se z letenjem in skakanjem tega dne zaključilo. Vendar ne. Vrata hangarja so bila odprta na stežaj in okrog Douglasa so se še vedno sukali mehaniki. Kazalec ure v poslopju letališčne zgradbe se je bližal 23. Padalci, zbrani okrog svojega učitelja za okroglo mizo, so vstali, oblekli sinjemodre kombinezone in se napotili proti letalu. Tam so jih že čakala skrbno pripravljena padala, čelade, opremljene z rdečimi lučmi, baterije ... -Težko otovorjeni so se v medlem siju luči kabine letala strpali na sedeže ob pilotski kabini. Motorja sta zakašljala, vrgla iz svojega drobovja curek svetlih plamenov, nato pa stekla v umirjenem in pomirjujočem tempu. Letalo se je, kot ogromna kresnica z zeleno lučjo na desnem in rdečo na levem krilu, premaknilo na začetek vzletne steze, ki se je obrobljena z dvema trakovoma pozicijskih svetilk, postavljenih na vsakih 'petdeset metrov, končevala v navidezni neskončnosti. V soju reflektorja je DC-3 vzletel. Janez je opazoval črnino pod seboj. Sprva je še razločil posamezne vasi, ki jih je tu in tam osvetljevala zanikrna ulična svetilka, nato je izginilo tudi to. Edina stvar, ki jo je v črnini zaznal, sta bili pozicijski luči na konceh kril letala. Opazoval je kazalec višinomera, pritrjenega na rezerv no padalo. Skoro 2000 m. »Pripraviti se bo treba.« Tudi ostali so že vstali in čakali na znak pilota. Nenadoma je med vra ti letala zasvetila zelena luč. Znak za skok. Janez se je pognal v nič pod seboj. Zagrnila sta ga noč in tišina. Pišč zraka. Skali višinomera in štoparice sta se svetlikali v bledi zelenkasti barvi. Rdeča luč na čeladi mu je obraz pošastno osvetljevala. On in noč. Bila sta sama, sama s piscem zraka, ki je Janezu dal vedeti, da pada. Stabiliziral je telo, padal je s konstantno hitro-,! jo. Pišč, ki je bil še tik po odskoku dokaj glasen, je skoro pojenjal. Pod seboj si je skušal predstavljati zemljo. Ni je bilo. Vedel je, da je nad letališčem, vedel je, da sveti na hangarju reflektor in vedel je, da je pista zaznamovana s svetilkami rumene, zelene in rdeče barve. Vse to je vedel, a videl ni ničesar. Pazil je na telo in štoparico. Še deset sekund. Potem se mu je zazdelo, da je pod njim nekaj zasvetilo. Bilo je letalo, ki je v svitu reflektorja pristajalo. Šele tedaj je vse tisto, česar prej ni videl, zaznal. Opazil je tudi križ, njegov cilj. 500 m. Potegnil je ročico padala. Sunek, pok ... Prižgal je baterijo in osvetlil kypolo padala. Bila je normalno odprta. Križ pod njim je postajal vse, večji. Vlekel je vrvice in počasi drsel v desno. Nato se je obrnil za 180 stopinj in z vetrom v hrbet pristal tik ob križu. Za njim so pristali še kolegi. SKOZI OBLAK In še en skok tega leta je bil zanimiv, morda zanimiv zato, ker je bil kršenje discipline v zraku, pravil, ki določajo varnost letenja in skokov. Nad letališčem se je razbohotil orjaški ku-mulus z bazo na 800 m in DC-3 je tik ob njem do 4500 m vztrajno nabiral višino. »Da ne bo komu prišlo na misel, da bi šel v oblak!«, je učitelj padalstva Miličevič zabičeval 7 varovancem in pravkar pečenim učiteljem padalstva. Vsi z Janezom na čelu so mu prepričljivo prikimavali, ampak vsak si je mislil svoje. Bleščeče bel oblak je bil preveč vabljiv. Na 4500 m je Janez skočil tretji po vrsti. Nekaj časa je gledal kolege, kako se poganjajo iz letala nad njim. Nato je pred seboj ugledal vabljivi oblak. Ne da bi kaj dosti pomišljal, se je vleknil, spustil glavo pod horizont in zaplaniral v kipečo gmoto. Sprva so ga obdajale le cunjam podobne meglice, ki so se pričele vedno bolj gostiti, dokler ni Janez opazil, da pada skozi sivo gmoto, ki izredno hitro temni. Pogledal je na viši-nomer. Zdrznil se je. Ni ga namreč videl. Kar vročica ga je oblila. »Le kaj se z menoj dogaja?« ga je obhajalo. Sklonil se je naprej. Šele tedaj je oko zaznalo fosforescenčni skali obeh instrumentov. Nato je pogledal na desno. Roke, ki jo je držal stran od sebe, ni videl. Sivina in tema sta postajali vse gostejši. Čutil je, kako mu vlaga moči kolena in kako se mokrota vztrajno širi. V prepričanju, da je v oblaku sam in da se mu ne more ničesar zgoditi, je padal naprej. Neskončna sivina in tema. Le kdaj ju bo konec!? Spet se je s trudom ozrl na višinomer. šele 2000 m. Računal je. Baza oblaka je na 800 m. Torej še 1200 m megle. Še skoraj 30 sekund padanja skozi oblak. In kaj. če se je medtem baza oblaka spustila niže? Zona, ki je bila pred nekaj trenutki vroča, je postala mrzla. »Dobro bom premislil, če bom v oblak šel še enkrat.« Najraje bi padalo odprl kar v oblaku. 1300 m. čutil je, da je moker do kože. Tudi zeblo ga je. 1000 m. Sedaj ali nikoli. Z olajšanjem je opazil, da sivi0i postaja vse svetlejša. Končno spet krpe oblaka in tu in tam zemlja. »Pa se le niso zmotili!« V trenutku je pred seboj ozrl samo zemljo. Presenetila ga je in od same hipne spremembe je skoraj samogibno segel po ročici padala. Pogledal je na višinomer. »Lahko počakam še 300 m.« Ozrl se je navzgor. Presenečenje je bilo takrat še večje. Razvrščeni kot na paradi je vseh sedem padalcev, ki so bili vsak zase prepričani, da so v oblaku popolnoma sami, drug ob drugem pridrselo iz oblaka. Pomislil je: saj nismo bili v oblaku oddaljeni več kot meter drug od drugega! Videl je, kako se mu kolega, ki je padal nekaj metrov od njega, reži. Bili scy ga sami zobje. Na 500 m so odprli padala. Na cilj so prileteli točno, s povprečjem l^Ora. In njihov učitelj Miličevič? Ta je skočil slednji in ker se je edini držal predpisov, pristal 600 m od cilja. Zato drznim padalcem, ki so kolektivno prebili oblak, ni rekel niti besede. Sicer pa kaj bi: vse se je v redu končalo in tudi cilja niso tako zgrešili, kot on sam. DIAMANT * Pogoji za diamantno značko so bili skoraj zbrani. Le do številke 500 je manjkalo nekaj enic. Te je Janez dopolnil septembra 1963 v Lescah. Bilo je tako kot prvikrat in z njim je bil njegov prvi učitelj, ob njem pa kolega in prijatelj, nosilec diamantne »C« značke, Kranjčan Rudi škofic. Z Jožefom sta se teedla v PO-2 in poletela. Na tisoč metrih je Jože odvzel plin in iz žepa potegnil steklenico. Veselo in visoko sta nazdravila eden drugemu. Nato je Janez skočil in petstotič kot prvič padal proti zemlji. Imel je diamantni »C« in eden njegovih ciljev se je uresničil. Tudi učitelj padalstva je bil, uslužbenec izvršnega odbora ZLOS. Inšpektor za padalstvo v Sloveniji. Vsa leta član aerokluba »Stane Žagar« Kranj... In kaj ta naš znanec počne sedaj? Trenutno je na pripravah državne reprezentance v Vršcu. Z njo se bo udeležil mednarodnega tekmovanja v Bratislavi in svetovnega prvenstva v Miinchnu, ki bo v avgustu. Ukvarja se z problematiko slovenskega padalstva, skuša jo na svoj način rešiti, rešiti to, kar je od športnega padalstva v Sloveniji še ostalo! Anketa med učenci osemletke »Lucijan Seljak« v Stražišču V anketi, ki smo jo pred meseci izvedli med ' učenci višjih razredov osemletke »Lucijan Seijak« v Stražišču, je bilo tudi naslednje vpra-Šanie: »Vam ostane dovolj časa za učenje, kdaj pišete domače naloge in kaj delate v prostem času?« Zanimivo je, da je bilo veliko število odgovorov negativnih. Otroci, ki obiskuje;.j 7. in 8. razred, prebijejo dopoldan ali popoldan približno 5 ur v šoli. preostali čas pišejo domače naloge in «e uče, tako da jim za pros'o zabavo ostane resnično ze:o malo časa. Otroci, ki žive na kmetijah ali otroci starejših staršev pa stežka na'de;o celo čas za učenje. Morda nam bolj nazorno govore kar odgovori učencev 7. in 8. razredov. — Ženska, Zg. Bitnje — oče šofer: Domače naloge napišem takoj po kosilu. Vato pomagam mami, pospravi lam stanovanje in peljem mla'šo sestrico na sprehod. Mati je zaporiena v popoldanskem času, zato pripravim večerjo jaz. Zvečer sem utrujena in se tež.ko učim. — Ženska, doma iz Jame — oče upokojenec: Ko napišem domače naloge, delam doma. Če m? o=*.i-ne čas. se uč»m. V prostem času nairaie spim. — Moški. Breg ob Savi — ot° de'avec: Za učen te ml vedno zmani-ka časa. Ker sem naistare'ši moram doma z^lo veliko delati. Mati le v slnžhi ves dan, oče do 14. ure. Poleti pomagam sosedom. — Ženska, Stražišče — oče nameščenec: Nimam dovolj časa za učenje. Naloge napravim, kadar imam čas in se istočasno tudi naučim. V prostem času zelo rada berem. — Moški, Za'oše — oče posestnik: Doma je zelo veliko dela. Nf^o2e napišem zvečer, pa tudi učim se takrat. Včasih frem v kino. — Ženska, Podna rt — oče delavec: Učim se skoraj vedno od 16. do 20. ure. Pro^tca č^sa ms ostale le ma'o. Zvečer plete*n a|; br»rem knjige. — Moški, Mavčiče — oče kmet: Doma imamo 14 «lr»v ž;vi-ne. Dela je zelo veliko. Ves prosti čas porabim za učenje, toda vem, da je tega veliko premalo. — Moški. Zgornja Besnica — oče delavec: Največ delam na polju. Zvečer sem utrujen in se zato vedno učim zjutraj. Naloge napišem, kadar imam pač čas. Za mnoge je torej pouk čas, ki ga štejejo za čas počitka. Seveda so učni uspehi takih učencev slabi, saj prihajajo v šolo preutrujeni in nepripravljeni, često brez domačih nalog ali pa jih pre- ri se vozijo s kolesom ali pa pišejo v šoli. In kakšni so stanujejo v oddaljenih vaseh bili njihovi občutki ob pri- in hodijo v šolo peš. Pri tem četku novega polletja? ne ger za izgubo časa, am- — ženska, Mavčiče — oče pak jih dolga pot v šolo in kmet: domov tudi utruja, kar skup- Pričetka pouka se nisem no prav gotovo vpliva na veselila, ker so se z njim za- slabši učni uspeh. čele zopet nove skrbi. Nerod no mi je, kadar v šoli ne zfism. Toda doma je preveč dela in vedno zmanjka časa za učenje. — Ženska, Praše — mati pisarniška usiužbanka: Pouka sem se veselila predvsem — Moški, Zaloše: Vstajam ob 5.45. V šolo se vozim z vlakom. Do postaje porabim 35 minut. Vrnem se okoli 13. ure. — Moški, Ovsiše: V šolo se vozim z vlakom, zato, ker sem zopet Vstajam ob 530. Do vlaka ho- prišia med' sošolce in sošol- dim 3 minute. Pozimi je neke. Počitnice sem preživela prijetno, doma in sem šla le redko — Ženska, šutna: V šolo se vozim z avtobusom. Vstajam ob 6. uri. Moja pot do postaje me posebno pozimi zelo utruja. — Moški, P.ci.lna: V šolo se vozim s kolesom. Ć3 je pot slaba, hodim peš. Vstajam ob petih. — ženska. Praše: V šo'.o sa vozim z avtobu- ven. — Moški, Podreča — oče kmet: V šolo hodim zelo rad, ker mi takrat ni treba toliko delati kot med počitnicami. — Moški, Praše — mat! upokojenka: pV»uka se nisem veseli!, ker v :x ! ne dobim denar'a. Mei počitnicami pa sem delal in som. Odpeije ob 6.30. Vrnem zaslužil. — Ženska, Srednje Bitnje — o:; kmet: Pouka se nisem vesaHla. Mati je bila bolna in sem morala veliko pomagati očetu. — Moški, Mavčiče — oče delavec: Pouka seift se veselil, ker se ob 13. uri In sem velikokrat zc-'o utrujena. — Moški, Zgornja Besnica: V šcio prihajam z avtobusom. Da pridem pravočasno. Vstajam ob 5. uri. Do avtobusne postaje porabim 45 mi.m t. — Mošk:, Javoraik: V ;"o'o hodim peš. Vstajam je bilo tedaj za mene konec ob 4 45 minut. Domov pridem tež-kega de!a in je v šoli zelo lepo. Veseli! sem se tudi zato, ker me ie zanimala vožnja z avtobusom. nMoso učencev na čas, ki bi ga lahko porabil: za učenje ali za sprostitev, prebi :e ni vlakih in avtobusih. Nekate- ob 11. uri. Pot do šole me zelo utruja. — Maski, Cepul'e: VctafpTi ob netih. Do šol«; hodim 2 uri 15 minut. Domov se vrnem ob 15. uri. Za učsnre ml o~tans premalo časa. — PETJA M4INTINGER POKROV KAMNITE RIMSKE GROBNICE IZ ŠENČURJA Na tretji strani, kjer objavljamo podatke o sarkofagu iz Šenčurja, je zaradi po ■ anikanja prostoia iz;.adla s'.ika pokrova grobnice. Pokrom a delavci, ki so grobnico našli pri kopanju temeFev za hišo niso poško-dcva'i. Grobnica je stara več kot 1.690 let, zato ni čudno, če je kamen, posebno pokrov, že močno izli. an. 140-letnica Prešernovega pisma »Ljubim staršem« V prihodnjih dneh bo poteklo natanko stoštirideset let, kar je 23-letni študent prava na Dunaju napisal pretresljivo pismo svojim staršem v Vrbo. To pismo je drugi znani Prešernov rokopis z lastnoročnim podpisom. Napisano je bilo drte 24. velikega travna (maja) leta 1824. Prvi ohranjeni Francetov rokopis in podpis pa predstavlja latinska šolska naloga (ocenjena z E = eminenter, t. j. veliko odlično!), napisana v šestem g:m-nazijskem razredu (II. humanitarni letnik), v šolskem letu 1818/1819. Obe listini, ki pomenjata ne le prvi pesnikovi pisanji, pač pa tudi dokaz o njegovi nadarjenosti in že zgodnji življenjski modrosti, sta danes ohranjeni v rokopisnem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani. (Ob otvoritvi kraniskega Prešernovega spominskega muzeja smo jih imeli priložnost videti v izvirniku, zdaj sta tamkaj na ogled le fotokopiji). Prešeren je pisal z Dunaja domov v Vrbo le kaka tri pisma. Ohranjeno pa je le to, drugo po redu Za prvega se je spominjala Francetova sestra Lenka, da je bilo pisano v verzih. Nekatere odlomke, katerih se je spominjala, je povedala Tomu Zupanu. Prešeren je kar prešerno odgovarjal na vprašanja domačih, kako mu gre na Dunaju: »Se z bukvami usajam — pa belim glavo — pa zjala prodajam — pa gledam tako. — Do sedmih ležim — še komaj se zganem —^se s fant tud to storim — če v vodo poskačjo — pokosim. — Kaj drugi počnejo — jaz jaz tudi za njim.« Drugo pismo, o katerem danes pišemo, pa je Lenka ohranila in ga vestno izročiia v Zupanove, tedaj, ob koncu prejšnjega stoletja, najbolj poklicane roke. Objavljeno pa je bilo prvič šele leta 1911. Tretje izgubljeno pismo je pisal Prešeren šele leta 1827, t. j. kar tri leta pozneje. Kaže, da France ni prav rad pisal pisem .. . Lenka, ki je Zupanu tudi c tem pismu pravila, se je spominjala le tega, da je pismo vsebovalo v glavnem nasvete očetu, ki je hotel vse posestvo prepisati samo na hčer Mino. France je ob koncu pisma zapisal bridko resn:co in rotil očeta: »Prezgodaj je! Pomislite, oče, sestre se zdaj presrčno ljubijo: potem se pa ne bodo več, če boste en-: vse dali.« Ohranjeno pismo je odgovor na Jerino, ki je bratu v imenu staršev pisala njihovo naročilo: naj se z Dunaja vrne in vstopi v ljubljansko bogoslovje; stari ujec Jožef bi mu pomagal, da bi mu eno leto dunajskih študij šteli v dobro.. Vedeti še moramo, da je bila pesnikova mati izrazito religiozna žena. ki je želela, da bi vsi trije sinovi postali duhovni. Vendar je Franceta globoko spošto.anje do staršev, posebno do matere, vodilo, da je tako prijazno in prepričevalno zavračal želje domačih. Pismo je pisano s črnilom na štirih straneh precej hrapavega in sivega papirja (velikost strani 18,5x23 cm). Po tedanji šegi je bilo zloženo v tr?tjinski format; od tod tobko sledov prepognjeno sli na pismu. Sledi nekaj naibolj značilnih odlomkov iz pisma, napisanega »Na Duneji 24 velkiga travna 1824« in naslovljenega z »Lubi starši!« »Zlo me je veselilo, da ste se per ti perložnosti na me i-novniM, zato ker mi to naznanja da, se vaša 1 u bežen do mene de srn glih že tok dolgo od Vas ločen, ni (Nadaljevanje na 8. strani) as romati Aldo je odšel po nasipu ob Padu, ker je tako najhitreje zapustil Francoiino. kraj, kjer je doživel p .r kakor tivia, je premišljeval Fabio. V postrani terrarski ravnini, pod vodenim zimskim nebom, je Aldo ostal pri dekletu, ki je imelo bencinsko črpalko. Dekletov oče je bil star, malo prismojen moški, in Aldo je poma-gal dekletu. Bila je lepotica, prikupnejša kakor Irma, bila je čutna in čudovita v postelji. Aldo je imel sreč.. Le oče jima je bil v napoto. V i :pu )e nosil člansko izkaznico .Federazione Anarchica, bil je popolnoma osamljen, ob spodnjem toku Pada ni b:lo več anarhistov, k .* v Toskrjrv. Počenjal je neumnosti in nekega dne napadel soseda, ki je pravkar nameraval posekati nekaj dreves. Virginia je rekla Aldu: »Bolje bo, če ga spraviva v ricovero.« Ko je t„ rekla, in zinila ie kar mimogrede, je stala pred predalnikom, toda Aldo jo je ošinil z naglim pogle-c^. m, vedoč, kam meri. S sovraštvom je pomislil — spet ženska, ki se hoče znebiti moškega, ker ji je v napoto. Črpalka je stala blizu Porto To'la, ob novi cesti, ki vodi iz Ravenne v Benetke, in starca sta odpeljala v ravenski d «m onemoglih. Tako je hotela Virginia. Aldo je opazoval starce, ki so posedali po hladnih hodnikih ricovera in čakali. Stari anarhist je rad h.dil po ravnici okrog Porto Tolla. Antonioni je hotel pokazati, da je bil Aldov odnos do Virginie na moč podoben ljubezni. Ko bi Aido lahko pozabil Irmo, bi se vdal popolni utvari, da, morda bi lahko celo ljubil Virginio navzlic njenemu drobnemu značaju. Slednji sklep je Fabio po premisleku zavrgel, ne toliko zaradi Virginijinega značaja — pogoj za ljubezni. Jaz, na primer, je razmišljal Fabio, je ljubimcev — temveč zato, ker je vedel, da se nadomestilo ne more počasi spremeniti v kaj pristnega. Utvaro bi bilo iahk_ spoznat: in jo poskušati spremeniti v kaj dobrega — to je skrivnost večine dobrih zakonov! — toda za delj časa se ni moč slepiti, da nismo siečaii velike ljubezni. Jaz, na prmier, je razmišljal Fabio, je nisem srečal, vendar se tudi nisem mogel odločiti, da bi utrdil katerokoli izmed svojih utvar. Z Aldom, tako je premišljeval .mava skupno to, da se ne moreva spoprijazmti s slepilom; toda. njuno vedenje je imelo povsem nasprotne razloge: Aldc je poznal veliko ljubezen, Fabio pa je ni. Aldo je propadel. Zabredel je med dninarje, ki so životarili ob izlivu Pada, med čudno ljudstvo sezonskih delavcev, ki so praznih želodcev čakali na pričetek izsuševalnih del v pomladi, živeli v klubih, imenovanih .Zelena mačka' ali .Laterna magica', vzhodno od Comacchia, vzhodno od Pompose, v bunkerjih in kolibah. Aldo je navezal razmerje z vlačugo, z eno izmed ,pro-stitute di campagna', ki je imela kolibo v ,foci-ju', na peščini poleg enega lenobnih izlivskih rokavov Pada, prenehal* je delati, začel je kvar-tati in ribariti. Ob gladnih večerih je možakar po imenu Gaultiero pripovedoval zgodbe iz Venezuele: stare zgodbe o begu v raj. Če je glad postal neznosen, je Andreina vstala in odšla; običajne ji je uspelo, da je zaslužila nekaj denarja. ■ 'h M.\.fi«Y< /£//'CL' ■ f Jt /. t / v / /' k/, ' / 'f /S/ k*«*'* r*«*^/- i "i— 6 2 999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999 5499119815991493577551925773 140- letnica Prešernovega pisma »Ljubim staršem« (Nadaljevanje s 7. strani) še ugasnila. Jeri se posebno zahvalim, za nje pisemce, v katerimo mi Vaše želje in po nje misle tudi želje stricov na znanje da. Meni je prav zlo žov de Vam upanje Vaše spolniti ne morem. Ja, ke bi bil od konca to vedil, kar zdej vem, to skusil, ker sim zdej vem, to skusil, kar sim zdej skusil, tako bi jest gvišno nikol ne bil vidil Duneja; al zdej je prepozno.« »... m jest Vam odkritosrčno povem, da sem terdno sklenil velike težave raj prestati, in vsako reč pred skusiti, kaker ta stan, v katerga sim se podal, zapustiti, in kateri mi je bil gvišno namenen.« ».. . Zato če vas bo kdo prašal, al raj-tam kdej nazaj k Teologiji jiti, mo le recite, da te misli več nimam. Ko bi to sturil toko bi me mogil vsak za nespametnega deržati.« »Jest sim vas rajtal ob vkancah objis-kati, al če bo per stricih zamera gverala, tok ne bom mogil domu priti, za to ker bo cerenge manjkalo. Boln še nisem bil kar sim na Duneju, na kvartirju sim pa per prou dobrih ljudeh, kateri p rov radi postrežejo, in za en dejl sim bel kentent koker lani. Zdravi ostanite in vse znance perjatle, in žlahtnike pozdravite. — Vaš Frence.« Al ne zveni iz tega pisma neka kljubo-valnost, morda tisti mladostni ponos, ki ga je že Dagarin ocenil v svoji beležnici, ko je pri Prešernovem imenu napisal opazko »stolz«? Triindvajsetletni študent je imel za seboj gotovo že določena mučna erotična doživetja in druge grenke izkušnje, ki jih preprosti človek z dežele v velikem mestu še mnogo težje prestaja. Vendar mu je ponos branil, da bi klonil in se vdal željam staršev in stricev. S pomočjo služb (inštruktorjev v Klinkostromovem zavodu, pozneje domači učitelj pri grofu Dubskem) in Knafljeve štipendije je vztrajal kljub usahnitvi podpor stricev duhovnikov. Ta kljubovalnost, ponos in svobodo-ljublje zazveni še iz mnogih poznejših Prešernovih pesmi, najbolj v Sonetih nesreče: Naprej me, sreča, gladi ali tepi. me tnalo našla boš, neobčutljivo.« Ali je bila ta vera v usodnost »sreče krive« izvir Prešernove pesniške moči? In ponosne zavesti umetniškega poslanstva že v mladem srcu dunajskega študenta, ki je hotel ostati svoboden, neodvisen človek? ČRTOMIR ZOREČ Oh člankih o filmski kritiki Asocialnost neke vzgoje Gre za filmsko vzgojo in proti njej. Ker uvodoma ugotavljam neprimerno večjo polemičnost v (statistično in citatološko) argumentiranem članku Jožeta Pogačnika v primerjavi z nihilistično destruktivnim stališčem član-karja Francija Zagoričnika, naj se v svojem zapisu poudarjeno naslonim na izvajanjem prvega. Ker omenjeni avtor očitno govori v imenu »osrednjega filmskega kluba« in njegove politike, govori iz neke (žal ne izkustvene) prakse, katero pa v svoji dobronamerni argumentator-ski vnemi kar sam na licu mesta zapelje v dvom. V članku navedeno dejstvo, da je filmska vzgoja (in njena konsekventna rezultanta, ki se kaže v uspehu ali neuspehu te vzgoje, op. I. G.) danes še vedno na stopnji razvitosti filma v času pred Griffithom, razkriva, da je družbena učinkovitost filmske vzgoje zgolj navidezna. Ce se stopnja razvitosti filmske vzgoje v nezadržnem procesu razvijanja filma ni spremenila, potem to dovolj jasno govori, da za polno doživetje filma nista potrebni filmsko jezikovna in filmsko tehnična izobrazba (v čemer se je film razvil in za kar se omenjeni klub zavzema), ampak nekaj drugega. Pravim za polno doživetje filma in s tem v zvezi in v zvezi s filmsko vzgojo priznavam samo filme, ki so plod (bodisi individualne, bodisi kolektivne) kreacije. Zakaj vsi neumetniški (torej neresnični, človeško nebistveni ali bistveno nečloveški) filmi so, podobno kot ostala ma-nifestativno duhovna komunikacijska sredstva našega časa, izraz človekove samoodtujenosti in kot zgodovinsko neizogibni tudi trenutno nepre-segljivi. Zatorej predlagam, da jih pustimo ob strani — ker jih zaradi praznosti ni mogoče polno doživeti. Ostane vprašanje, kako doseči polnost doživetja. Umetniško filmsko doživetje je predvsem konfrontacija dveh vsebin (morda dveh konceptov) — umetnikove, v filmu bivajoče, in gledalčeve, na katero avtor filmskega dela apelira. Kot rezultat je možna ali prilagoditev ali konflikt ali katarza gledalca. Idealna so dela. ki izzovejo dilektično enotnost teh psihoemocional-nih stanj. Od Jilma kot celote oziroma od intuitivne potence njegovih avtorjev (ali avtorja) in stopnje tehnične dovršenosti filmske govorice (ki se s prvo navedenim momentom staplja, z drugim pa živahno občuje) zavisi intenzivnost filmske izpovedi. Ker pa si gledalci po svoji notranji (psihoemocionalni) vsebini nismo enaki (ampak celo navzkrižni), še manj pa idealni, sprejemamo filmsko (in vsako) umetnino ob njčni konstantno idealni intenzivnosti različno, predvsem na omenjene tri načine, pri čemer je posebno razlika med prvim (prilagoditvijo) in ostalima dvema -(konfliktom ter katarzo) posebno očitna in še bolj pomembna. Prilagoditev kotvgledalčeva reakcija na (ne)doživeto ftfm-sko delo je res značilna za povprečne gledalce (kakor za povprečne ustvarjalce), vendar nam ta okarakterizacija nekega sloja filmskih gledalcev ne pove ničesar pomembnega za preraščanje .fenomena. Zakaj pojav sam je značilen npr. tako za ZDA kot za Alžir, s to razliko (ki pa iz omenjene okarakterizacije ni razvidna), da je nekje njegovo reševanje onemogočeno, drugod pa še mogoče. Preraščanje prilagajanja kot družbenega pojava je torej odvisno od konkretne družbene situcije in pripravljenosti vsakega posameznika prerasti svojo eksistenčno pasivnost (se aktivno odreči prilagajanju, nekonfliktnosti in otopelosti). Prilagajanje vodi filmsko umetnost v zbanalizirano trgovanje: delajmo take filme, ki jih ljudje radi gledajo. Obojestranska odpoved svobodni, ustvarjalno motivirani osebnosti — prilagoditev filmskega avtorja gledalcu in gledalca filmskemu avtorju — vodi v izdajstvo filmske (in vsake )umetnosti, v morbiduo hlastanje za kičom, mitološkimi blazinami, sladkimi lažmi — v dvourno samopozab/D (kot je ironično zapisal F. Z.) in v fundamentalni kon-sekvenci v izdajo idealov socialistične revolucije, ki nas (še vedno) določa. Takoj, ko pride gledalec v konflikt s pričujočo umetnino, ali pa ob njej (po konfliktu) doživi katarzo, ni nič več pasiviziran potrošnik, preobrazi se v potencialnega proizvajalca z najbolj žlahtnim akcentom — v ustvarjalca. Tako kreacija kot najbolj čisto komunikacijsko sredstvo združi dva subjekta v najčistejšem družbenem razmerju, pogojenem po neodtujenih potrebah po človečnosti in resnici. Takšno občevanje bi kar najbolj ustrezalo prej postavljenemu normativu (popolnosti doživetja), čigar korenine segajo globoko v družbeno strukturo biti. Neposredna motivacija je prav gotovo potreba Kdo je sedaj kriv, da so »povprečnemu« gledalcu take Jieodtujene potrebe povsem tuje? Prav gotovo ne člani filmskega kluba, ki so ob dejstvu, da so najboljša filmska dela škandalozno slabo obiskana, spoznali problem v ne-vzgojenosti gledalcev in pričeli biti boj s tem namišljenim sovražnikom. Kaj ni iluzorno pričakovati, da bo delovni človek, zasužnjen po nesvobodnem delu, ki mu kljub odtujenosti prinaša« telesne in psihične užitke, zahteval (in izbojeval) nekakšne resnice, ki mu bodo nagrizle vest in izpodkopale njegov religiozen mir v službi predmetov. Rekreacija ni trenutek premisleka, dvoma, konflikta, upora; rekreacija je zabava, je odtujena potreba s končnim ciljem sa-mopozabljenja. Člani kluba so si zgradili utilitaristično varne pozicije, s katerih hočejo ljudem vcepljati vedenje, da- je nek film dober, zato ker ni slab. Ko bodo ljudje zahajali v kino zaradi dobrih (in ne slabih) filmov, bo njihov namen dosežen. S tem odtujen odnos potrošnika do umetnine še vedno ne bo dosegel funda-mentov, iz katerih izhaja. Samo asocialna vloga osrednjega filmskega kluba bo razkrinkana. IZTOK GEISTER Sonji so vzeli mrtvega moža Na Jesenicah se je pretekli teden zgodila tragedija, V petek okoli 19.30 ure se je na Cesti 1. maja smrtno ponesrečil 23-letni DUŠAN ČUDIC, zaposlen v jeseniški Železarni kot član delovnega kolektiva Industrijskega montažnega podjetja iz Ljubljane. Iz stranske ceste je pripeljal na Cesto L maja in se zaletel v sredino tovornega avtomobila LJ 273-88,last gradbenega podjetja »SAVA« z Jesenic, ki ga je opravljal IVAN CEPIČ. Nezavestnega ponesrečenca so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico, vendar je pred operacijo podlegel poškodbam. Ponesrečeni je bil doma iz Bosne in je živel kot partizanska siro- ta že od petega leta starosti od doma. Izučil se je za električarja in je bil nekaj let zaposlen pri IMP LJUBLJANA. Pred štirimi meseci je odslužil vojaški rok in se pred dobrim mesecem poročil z dvajsetletno Jeseni-čanko, dijakinjo kranjske ekonomske šole. Smrt je mlado < vdovo toliko bolj prizadela, ker so prišli sorodniki in zahtevali truplo pred pokopom. Podjetje IMP Ljubljana je že naročilo pogreb in pristalo, da' plača stroške, vendar svojci, ki so prišli iz Bosne, pokopa niso dovolili. Zanje je bila komaj mesec dni poročena Sonja le ljuhica pokojnika in niso odnehali, dokler žena ni PRISTALA na prevoz trupla svojega moža v neznano. # Po mesecu dni zakon- # skega življenja se ji je # mož smrtno ponesrečil # in še mrtvega je morala # odstopiti ljudem, ki jih # doslej še nikoli ni vi- # dela. POLDE ULAGA +*)(%)%)&(% )**(%$ #% !!!&+ *&$% (%%%)%+%+%(! $$))*"!"%&%*+%*$)$%(*'*&*&&@ &#'*+$(*+" (&%+(*%*#*)$)(%**%*&%" "" #%! )"!( '+')(%')&+( Italija Jubilejno Shakespearovo leto bodo počastili tudi italijanski filmski ustvarjalci. Režiser Riccardo Freda snema »Julijo in Romea« z Angležinjo Rosemarv Dexter in Geronimom Mevnierjem v naslovnih vlogah. Samo s tem, da je obrnil naslov, si seveda Freda še ni zagotovil, da bo uspel kaj bolj kot njegov rojak Renato Castellani z »Romeom in Julijo« pred nekaj leti. V seriji italijanskih dolgo-metražnih dokumentarnih filmov se obetata dve novi deli. Enzo Peri snema za producenta Dina de Laurentiisa, ki se po svojem velikopoteznem (ali megalomanskem?) projektu »Biblija« sodeč zelo zanima za to tematiko, film o svetu religije z naslovom »Velika verstva«. Francesco Rosi, avtor odličnih, v dokumentarnem stilu posnetih »Rok nad mestom«, pa je s snemalcem Giannijem di Venanzo odšel v Španijo z obljubo, da bo s svojim ostrim in neizprosnim filmskim očesom razkril po Južni Italiji še Španijo in razbil posladkano turistično-folkloristično sliko Špancev in njihove domovine. Ali bo Papa Franco za to? Francija Slavni, prosluli, neuničljivi in sporni razbijalec starih filmskih vrednot in ustvarjale* novih(?): Jean-Luc Go-dard ali »ženska je ženska do zadnjega diha in živi svoje življenje« — »On« je torej spet sredi dela. Snema namreč filma »Arthur, Fammv, Anouchka« po romanu »Go-lobnjak« D. in B. Hitchens. Anouchka (ali Anjuška) je Eden najuspelejših ameriških filmov zadnjega leta je bila satira »Balkon« Josepha Stricka po odrskem delu Jeana Geneta, v katerem sta zaigrala odlična Shellev VVin-ters in Peter Falk seveda njegova Ansia Karina, ona druga dva pa sta Sami Frey in CIaude Brasseur. Režiser Henri Decoin snema z Eddiejem Constanti-nom, Charlesom Belmontom, Daphne Davle, Barbaro So- * mers in Paulom Frankeurjem . „ v. _„ ... ... n„ _ . VT , ,. . film »Mick Carter razbije iskuje svojo skrivnostno pre- Režiser Vincente Minnelh, »Carry on...« (»Nadaljuj-vse«. Kar primeren naslov za leklost, da bi ugotovil kaj ki je predvsem znan po od- te ..«), ki se je začel z »Na-Eddieia č'gar ime bo njego ?a čaka v prihodnosti. Veci- ličnih musicahh, snema film daljujte. sestra«. Najnovejši vim prijateljem povedalo "o filma bodo posneli zunaj po komediji Georgea Axelro- zvarek v. tej dostikrat vul-vse ostalo o tem filmu ateljejev — v nočnih zabavi- da »Na svidenje, Charlie« s garno komični seriji bo imel Dobri stari Fernandel na scih ™ na nočnih cestah ve- Tonyjem Curtisom in Debbie naslov »Nadaljujte z vohu-* Sandra Milo in Maurice Che- lemesta. Poleg VVarrena Beat- Revnolds v glavnih vlogah i«rata pa Kenneth iSEfir M«- 8&*a fisst & Wilhams m CharIes Hawtrey- ayeL7etž nsdy Hart- s. vegLte; Aasss ***** ****** 1: ga^zziva, že utrujen . ' ~V ?*,las,H t P° scenariju in Hollywoodu snema novo V Nemški zvezni republiki Združene države so za vroče, Apartma) po Las Vegasu, v Palm Springsu V Dallasu je po scenariju jn Hollywoodu snema novo Harolda Hoffmana režiser zabavno storijo »Poljubi me, se zgodi zelo malo novega, Larrv Buchanan posnel film prismodica« z obetajočo aii pa nemški filmarji no o procesu zoper Kennedvje- igralsko zasedbo: Peter Sel- marajo o tem govoriti. Vsaj Arthur (Čudodelka) Penn vega morilca — se pravi film lers, Dean Martin in Klrn iq^0 dj človek sklepal po fil« snema komedijo iz sodobne- o tem, kakšen bi lahko ta Novak! min, ki jih tam snema io. ga življenja »Mickey Ena«, proces bil, če... Premiera 2daj so.na primer v delu: zgodbo o človeku, ki raz- filma bo predvidoma junija. Velika Britanija »Old Shatterhandova največ* ja pustolovščina« na Divjem John Guillermin (Valček Zahodu, kdt si ga predstav-toreadorjev) režira za ameri- ijata Kari Mav in režiser ško družbo Fox film »Topovi Hugo Fregonese" in po kate-v Batasiju« z igralci Richar- rem strašijo Lex Barker, dom Attenboroughom, Ja- pjerre Brice in Dahlia Lavi. ckom Havvkinsom in Floro »Fantom iz Soha« seveda go-Robson. Film se vrti okrog Vori o londonskem pod/em-revolucije v neki namišljeni iju (mimogrede: nekdo je ob afriški državi, ki je pravkar serjji nemških kriminalk po postala neodvisna. Vsekakor VVallacovih romanih pisal o tema ni neaktualna, posebno njihovi »protiangleški politične za Angleže! nj tendenci« — povsem ne-Angleška kričaška skupina upravičeno?); režiser je tu ^J"VCllCt~ TVT KgV"°ra ° DOgai!."eu,nJ1 °"saVnT; Štirih fantov z impozantnim! J. F. Gotlieb, igralca pa Die-berg, kateri delata bolj ah manj pnjetno družbo Ronald fdzurami m mal(Tmanj im_ ter Borsche in Barbara Rut-Levvis in Ann Todd. . . . , r>„„. t- _ pozantnimi glasovi — »Beat- ting. »NOČNI DIREKTOR« znanega sovjetskega režiserja Jo- les« je uspela- že tako daleč, »švejkova mlada leta« sne- sefa Heifitza (Dama s psičkom) je komedija o družini da že govorijo o novi obliki ma VVolfgang Liebaneiner s delavcev v ladjedelnici in o njenih težavah, ko se delo norosti, imenovani »beatle- Petrom Alexandrom, Gunt- na njihovem gradbišču modernizira. V filmu igrajo S. mana«. To je obenem tudi herjem Philippom in Susi Lukanov, Boris Andrejev, V. Kuznecova in Aleksej Ba- naslov filma, ki ga snema re- Nicoletti. Kurt VVilhelm pa talov žiser Dick Lester in v kale- končno snema »švedsko de-* rem poleg kričeče-jokajočih v5co« s Thomasom Frit- »VOJNI HEROJ« ameriškega režiserja Bertha Topperja sentim-ntalnežev — »Beatle- sch-m, Paulom Hubs.limi- je drama o dvomljivem junaku v (prav tako dvomljivi) sov« nastopa še VVilfred đom in F.lizabetho Muilcr. korejski vojni, v katerem igrajo Tonv Russel, režiser in Brambe!!. Vse kaže, da vsaj kot turisti Bavnes Barron. Kot vse v filmu, je tudi sam film dvom- Gerald Thomas snema de- in v filmu Frit/i še vednO ljive vrednosti... veti film. iz serije komedij hrepenijo po tujih krajih..« »KRIK STRAHU« angleškega režiserja Setha Holta je obrtniško solidno narejena in napeta, drugače pa — no-saj-veste — kakšna zgodbica o bogati dedinji Susan Stras- 14 v ame nski civili zaciji španski raziskovalci, ki so kmalu sledili Krištofu Kolumbu v Ameriko, so na svoji poti odkrili dve veliki ljudstvi, Azteke v Mehiki in Inke v Peruju. Napisali so mnogo knjig, v katerih so skušali dokazati, da ti dve državi nista bili prav nič podobni Španiji, Franciji in Angliji v letu 1492"; deželi Aztekov in Inkov sta bili drugačni zato, ker nista bili moderni, ampak sta močno spominjali za zgodnji Egipt, Ur in Indus. V nasprotju s Starim svetom so Azteki in Inki bili še v bronasti dobi in ponekod celo v kameni in so Šele tedaj počasi začeli napredovati. Staremu svetu se je to zgodilo že pred 2000 leti. Hn S! 3 4- Indijansko dekle okopava koruzo z motiko, ki so jo napravili iz bizonove kože. — Zgodovina motike jc nejasna. Poznali so jo v vzhodnem delu ZDA, medtem ko v Mehiki in vsej južni Ameriki ni nihče vedel zanjo Celo na lončenih steklenicah, ki so jih sami ia delovali, so.Peruanci upodabljali koruzo Stari in novi svet Od kod izvira današnja civilizacija Novega sveta ni težko ugotoviti. Glavna in najbolj posebna značilnost so različne vrste žit in živinoreja. Še danes pomeni pšenica potomcem Novega sveta glavno žitarico. Veliko je podobnosti med Starim in Novim svetom, še več pa je razlik. Kljub tolikemu žitnemu bogastvu Azteki in Inki niso poznali mlina. Žito so trli s posebnim ploskim, nekoliko vzbočenim kamnom, ki so ga imenovali metate. Potrebnega je bilo veliko časa, da so se trda zrna spremenila v moko. Tudi krav, konj, ovac in prašičev niso poznali. Namesto pluga so uporabljali enostavno palico, ki je imela posebno obliko, podobno naši lopati. To je bil nekak ročni plug. Špancem, ki so prvi odkrili te pra-prebivalce ameriškega kontinenta, so se zdeli Azteki in Inki neznatni. Celo nekak prezir so čutili do njih. Morda zato, ker ti niso poznali niti topov, jeklenega orožja, kovinskih oklepov, niti konj, volov ali voz. Glavna je bila samo moč človeka. Nekaj znanja so Azteki in Inki pridobili pri barbarskih plemenih, ki so živeli na njihovli mejah. Za pridobitve in junaštva Novega sveta, ki so jih španski osvajalci prinesli s seboj, se sploh niso zmenili. Na to, da bi mogla obstojati še ena zemeljska polobla, niso niti pomislili. Nečemu pa so se začudili ob prihodu Špancev. Strmeli so v tisto, kar so prišleki prinesli s seboj. Nezaslišano čudno orožje, .ovce in konje. Tudi znanje in bistroumnost so začutili v teh tujih obrazih. Prav to pa jih je popolnoma razorožilo. Inki in Azteki so klonili pred njimi. Sibirski lovci so bili prvi Prva človeška bitja, ki so odkrila Ameriko, so bili primitivni sibirski lovci, ki so živeli v kameni dobi. To je bilo v poznem pleistocenu. Takrat so zadnji težki sloni živeli v močvirnatih predelih Severne Amerike. Kamenje, divji konji in visoki, dolgonogi bizoni pa so se zadrževali na prostranih travnatih stepah. V jamah, primernih njihovi velikosti, so imeli ogromni lenivci svoje brloge. Ostalih divjih živali, ki žive še danes, je bilo tudi takrat veliko. Tako so se sibirski lovci nenadoma znašli v bogatem lovišču, daleč od sovražnikov in dobesedno obdani z divjačino, ki je ni bilo težko doseči. Živali so bile podobne tistim, ki so jih lovili doma. Samo rastline so bile skoraj \ ; čisto drugačne, nepoznane. Sprva jih niso u* a i uporabljati, kasneje so pa ugotovili, da niso prav nič nevarne in da lahko dobro popestrijo hrano. Te je bilo vsepovsod dovolj. Prebivalstvo je silovito hitro naraščalo. Ko je skupina postala prevelika, se je razdelila. En del je ostal, drug pa si je poiskal nov kraj za naselitev. Tako so se spreminjali tudi jeziki. Nič čudno ni, da so raziskovalci odkrili v Novem svetu okrog 1500 različnih jezikov. S preseljevanjem se je pojavilo novo vprašanje. Kako prenesti koristne rastline tja, kjer jih ni? Do tedaj, ko so dosegli najvišji vrh Andov, so iztrebili že veliko divjačine. Rastlinstvo pa se je razvijalo dalje, kljub temu, da ga je človek veliko porabil za hrano. V Andih je narava najbujneje uspevala. Tam je bilo največ užitnega rastlinja. Prišleki so se tako začeli ukvarjati s poljedelstvom. Prvi raziskovalci so našli koruzo v dolini Mississippi, od Ouebeca na severu do Floride na jugu, v nižinah južne Amerike, v Andih in celo na daljnji Patagoniji. Arheologi pa so od-—krili njen izvor v Andih in Mehiki — pri Inkih in Aztekih. Katera žitarica je bila prva? Malo verjetno je, da je bila koruza prva rastlina, ki so jo začeli zavestno gojiti, čeprav bi to po njeni veliki razširjenosti lahko sklepali. Vendar to ne drži popolnoma. Ugotovili so, da so praljudje v nekaterih jamah v Kantuckvju in Arkansasu dolgo pred pojavom koruze gojili sončnice. Ljudje v Novem svetu so počasi odbirali užitne rastline boljše kakovosti. Tako se je zgodilo s koruzo, krompirjem, fižolom, »kikirikijem«, bučami in ananasom. Z vsem tem naravnim bogastvom Novega sveta pa Stari svet ni mogel tekmovati. Samo prisvojil si ga je. To prisvajanje je šlo tako daleč, da je bilo nazadnje težko dokazati izvor rastlin v Novem svetu. Evropa je koruzi takoj nadela ime »turško žito«. Morda zato, ker so Azteki puranom rekli Turki in ker so jih s koruzo hranili. S tem v zvezi je tudi dejstvo, da so Turki prvi sprejeli koruzo. Isto se je zgodilo neki vrsti krompirja, ki nosi ime po Irski. čeprav je koruza toliko pomenila in še pomeni, je pšenica stopila na njeno mesto kot glavni vir kruha,' življenja. Koruza bi bila lahko dober pšenični nadomestek, toda današnje prebivalstvo jo uporablja skoraj izključno le še za živa':;ko krmo. r.lrcdila: TONČI JALEN RADIJSKI SPORED VELJA OD 16. DO 22. MAJA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 1©., 12., 13v 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 SOBOTA — 16. maja_ 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 »Majski izlet« — 950 Ritmi latinske Amerike — 10.15 Pihalni orkester LM — 1035 Estonska in ktonska zborovska glasba — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Vedri zvoki — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje zbor »Dušan Jereb« iz Novega mesta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov . — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recital; znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Z obiska na Jesenicah — 20.20 Usodni Toledo — 21.08 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna NEDELJA, 17. maja_ 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Po-»ovdfr s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Drobne skladbe velikih mojstrov — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Ura v orkestralnem studiju — 1130 Nedeljska reportaža — 11.50 Godala vam igrajo — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Radi bi vas zabavali — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Velika prijateljstva — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Iz novejše italijanske glasbe PONEDELJEK, 18. maja 8.05 Poje šentjurski oktet — 825 Pisani orkestri in zbori — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz vlog sopra-nistke Nade Vidmar — 10.15 Arija, Improvisata in Pastorale — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmeti iski nasveti — 12.25 Melodije vzhodnih dežel — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz filmov in glasbenih revij — 18.45 Družba in čas — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 skupni program JRT — 22.10 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni akordi TOREK, 19. maja_ 8.05 Lepe melodije — 8.35 Narodne in domače viže — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Majhni zabavni ansambli — 9.45 Lipov-škovi samospevi — 10.15 V tričetrtinskem taktu — 10.40 Jernej išče pravico pri župniku in županu — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Med domačimi ansambli in solisti — 13.30 Baletni intermezzo — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 1435 Priredbe slovenskih narodnih — 15.15 Zabavna glasba — 1530 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma jn v svetu — 18.10 V ritmu bfcssa nove — 1825 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mariborski komorni zbor poje pesmi sodobnih skladateljev — 2020 Radijska igra — 21.20 Večer skladatelja Rista Savina — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 S popevkami po svetu — SREDA, 20. maja_ 8.05 Jutranji divertimento — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.25 Poslušajte kaj pojo na vzhodu — 10.15 Zbor Roger Wagner poje pesmi raznih narodov — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe — 13.30 Od Glinke do Stravinskega — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Vedri zvoki — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poie slovenske pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Chopin — skladatelj — 17.35 Iz fonoteke radia Koper — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske .igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.C0 Plesni orekster Rav Cbnniff — 20.30 Odlomki iz Mozartovih oper — 22.10 Majhni zabavni ansambli — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke db popevke ČETRTEK, 21. maja_ 8.05 Z opernih koncertnih odrov — S.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Od B-ograda do Moskve — 10.15 Pihalni orkester Radia Leip-zis — 10.30 Pet minut za no- vo pesmico — 11.66 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Za prijetno razvedrilo — 13.30 Glasbeni sejem — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Klavir v ritmu — 17.15 Turistična oddaja — 18.06 Aktualnosti doma in v svetu — 18.19 Skladatelj Gounod — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.30 Otvoritev in prvi večer festivala »Slovenska popevka 1954« — 22 10 »Izleti« — 23.«5 Vokalni solisti — 23.20 Skupni program JRT PETEK, 22. maja 8.05 Lahka glasba — 830 Križem po Jugoslaviji — 8,55 Pionirski tednik V- 9.25 Popularne strani domače simfonične glasbe — 10.15 Prizori iz opere »Adriana Lecouvreur« — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba 1— 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači zvoki — 13.30 Lahke koncertne skladbice z domače grede — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. *~ 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba yr 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Na obisku pri baročnih mojstrih — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pesmi borbe in dela — 1830 Pripoveduje nam — 18.45 Iz naših kolektivov — f9.05 Glasbene razglednice — 20.00 Godala v ritmu — 20.10 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.20 Lahka glasba — 20.30 Drugi večer festivala »Slovenska popevka 1964« — 22.10 Melodije za razpoloženje — 23.05 Plesni orkester Armando Trevajeli — 23.20 Skupni program JRT KINO Kranj »CENTER« 16. maja amer. film NORČIJE V OPERI ob 16. uri, hal. barv. CS film VSAKA NOČ NOVO LETO ob 18. in 20. uri; premiera amer. filma VOJNI HEROJ ob 22. uri 17. mara amer. film NORČIJE V OPERI ob 10. in 17. uri, ital. barv. CS film VSAKA NOČ NOVO LETO ob 15. in 19. uri, oremiera angl. filma KRIK STRAHA ob 21. uri 18. maja nemški film SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI ob 18. in 20. uri 19. maja nemški film SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI ob 18. in 20. uri 20. maja angleški film KRI STRAHA ob 18. in 20. uri Kranj »STORžIČ- 16. maja amer. film NORČIJE V OPERI ob 9. uri, italijanski fhm LOČITEV PO ITALIJANSKO ob 16. uri, japonski barv. film YOJIMBO — TELESNA STRAŽA ob 18. uri, sovj. barv. film IDIOT ob 20. uri; premiera nemškega filma SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI ob 22. uri 17. maja japon. barv. CS film YOJIMBO — TELESNA STRAŽA ob 10. uri, amer. film NORČIJE V OPERI ob 14. uri, ital. film LOČITEV PO ITALIJANSKO ob 16. in 20. uri. japon. barv. CS film VOJLMBO — TELESNA STRAŽA ob 18. uri 18. maja amer. film VOJNI HEROJ ob 16., 18. in 20. uri 19. maja amer. Film VOJNI HEROJ ob 16., 18. in 20. uri 20. maja amer. film VOJNI HEROJ ob 16., 18. in 20. uri Naklo ' 17. maja ital. film ROCCO IN NJEGOVI BRATJE ob 16. in 19. uri Stražišče »SVOBODA« 20. maja nemški film SOVRAŠTVO BREZ MILOSTI ob 20. uri * Jesenice »RADFD« 16. do 17. maja franc. barv. film ZASEBNO ŽIVLJENJE 18. maja nemški, barv. film KRALJ ČARDAKA 19. do 20. maja franc. VV film ROKE KVIŠKU 21. maja nemški film GE-RINGOV SOŠOLEC Jesenice »PLAVŽ« 16. do 17. maja franc. VV film ROKE KVIŠKU 18. do 19. maja franc. barv. VV film ZASEBNO ŽIVLJENJE 21. do 22. maja iap. CS film ZARADI LJUBEZNI Žirovnica 16. maja nemški film POROČNI URAD AURORA 17. maja franc. ital. barv. CS film OBLEGANJE SIRA-KUZE 20. maja franc. ban7. VV film ZASEBNO ŽIVLJENJE Dovje 16. maja franc. ital. barv. CS film OBLEGANJE SIRA-KUZE 17. maja nemški VV film POROČNI URAD AURORA 21. maja franc. barv. VV film ZASEBNO ŽIVLJENJE Kroška Bela 16. maia jap. CS film ZARADI LJUBEZNI 17. maja amer. barv. film ZADNJI MRAK 18. maja fianc. VV film ROKE KVIŠKU Kranjska gora 16. maja amer. barv. film ZADNJI MRAK 17. maja japon. CS film ZARADI LJUBEZNI 21. maja franc. W film ROKE KVf%KU Ljubno 16. maja franc. film ZANKA OKROG VRATU ob 20. uri 17. maja jugosl. film PEŠČENI GRAD ob 16. uri DupHca 16. maja japon. barv. CS film LJUDJE S PLANETA TAJNOSTI ob 20. uri 17. maja japon. barv. CS film LJUDJE S PLANETA TAJNOSTI ob 15., 17. in 19. uri 19. maja nemški film DRAGA OSTANI Z. MENOJ ob 18. un 20. maja nemški film DRAGA OSTANI Z MENOJ ob 20. uri Radovljica 16. maja amer. barv. CS film JUPITEROVA LJUBICA ob 20. uri 16. maja amer. VV film KRVNIK IZ NEVADE ob 13. uri 17. maja amer. barv. CS film JUPITEROVA LJUBICA ob 16. in 20. uri 17. maja jugosl. film DVOJNI OBROČ ob 18. in 30. uri dopoldne 19. maja zap. nem. film POROČNI URAD AURORA ob 20. uri 20. maja zap. nem. film POROČNI URAD AURORA ob 18. in 20. uri 21. maja amer. barv. fiim POLET V BODOčxNOST ob 20. uri 22. maja francoski f:im DEKLE V IZLOŽBI ob 20. gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU PONEDELJEK — 18. maja Za IZVEN — KONCERT SOLISTOV IN HARMONIKARJEV glasbene šole Kranj PETEK — 22. maja Ob 20. uri za IZVEN — 1-ONCERT -ŽENSKEGA ZBORA MADRIGALISTOV iz Ho- landije IZŽREBANI REŠEVALCI PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE IZŽREBANI SO BILT: 1. nagrada (10.600 din): Cirila Cuderman, Kranj, Ko---munaliia banka — 2. nairrađa (5.000 din): Ivo Triler, Kranj, Škofjeloška 50 — 3. nagrada (3.000 din): Vinko Brenk, Kranj, škofjeloška 19 — '4. nagrada "(2.000 din): Mira Pire, Kranj, Zupančičeva 10 — 5. do 10. nagrada (po 1.000 din): Marija Kovač, Kranj, Tavčarjeva 37 a; Marija Brenk, Kranj, škofjeloška 19; Vinko Brenk, Kranj, Škofjeloška 19; Andrej Per-ne, Kranj, Titov trg 12: Marjan Engelman, Kranj, Staneta Žagarja 11; Andrej Perne, Kranj, Titov trg 12. Izžerbani reševalci bodo nagrade prejeli po pošti. -Humoreska Znanstveniki si še kaneš niso na jasnem, kako naj razlože nenavadne pojave v tovarni »Alpškart* tam nekje pod belimi gorenjskimi vrbovi. Nekateri so gotovo še vedno mnenja, da so bili v strojih skriti magnetofoni ali zvočniki, toda saj vendar dobro vemo, kako skrbno so posebne tehnične ekipe tri komisiji prebrskale drobovje slehernega stroja, iz katerega so prihajali čudni glasovi. Da, prav ste prebrali, stroji v »Alpškartu* so lepega dne spregovorili in s svojim govorjen em in opazkami vnesli nemir in nered v delovni kolektiv in ne-govo okolico. Zlobni jeziki so trdi!:, da sei je to zgodilo zato. ker so bili delavci in delavke preveč molčečih ust in si niso upali ničesar ziniti, kadar je bila priložnost in potreba, pa so iim potemti^em* mrtvi stroji dali pošten vzgled. Pride skozi halo recimo novopečeni inzenirček in se naduto obregne ob mojstra: »Tovariš mojster, ali se vam ne zdi, da zadnje čase čudno zmanjkuje žebljev in raznih manjših kosov orodja? Dobro bo, če bi vratar vašim ljudem pri odhodu pregledal žepe m torbe!* Pa tedajci zakruli iz bližnjega stroja: »Oha, tovariš inženir, kaj pa tisti merilni aparati, ki ste jih vzeli domov in jih pod roko prodali?* Vidite, take zgage so bUi tile stroji! Ali: gre delavka tja, kamor so še presvetli cesar peš hodili, pa ko se vrne, jo mojster nahruli: »Kod hodiš toliko časa, smrklja?* In še preden se dekle zave, zatuli stroj: »Kaj pa ti delaš v gostilni med delovnim časom, tovariš mojster?* Pa: razlaga direktor visokim možem, da je treba nujno najeti investicije in razširiti obrat. »Ves kolektiv je takega mišljenja!* zaključi. »Figo!* se zadere stroj. »Kolektiv pravi, da bi raje razmislili, kako bi boVe izkoristili stroje, ki so komaj šestdesetodstotno izkorišče- ČUDEŽ V TOVARNI Naj bo že kakor hoče, kovinski služabniki našega delovnega človeka so storili to, kar je bilo v »Alp-škartu* že skrajni čas storiti: pričeli so kritizirati. Nikar si ne mislite, da so morebiti neutrudljivo klepetali kot uradnice v kaki pisarni. Nak, lepo spodobno so molčali in le od časa do časa je kateri spustil na dan kako močno. To navsezadnje še ne bi bilo tako hudo, ko nesrečni stroj tega ne bi napravil takrat, kadar je bilo v bližini več ljudi in med njimi vsaj en član DS in U O ali celo direktor, sekretar, visokokvalificirani strokovnjak in ljudje podobne sorte. Najkrepkejše izjave pa so si jezikavi stroji prihranili za čas, ko je po tovarni stikal kdo iz občine, banke, časopisa in sosednjih podjetij. Takrat so se stroji obnašali skrajno nesramno in kar je bilo najbolj brezupno, nisi jim mogel zamašiti ust niti jih prijeti za jezik, kot to lahko storiš s človeškimi kritikanti, kajti, lepo prosim, kdo je že videl, da bi mel stroj usta ali jezik? In tako so stroji razsajali kan naprej. Vtikali so se v (ne)delo sindikata, se posmehovali vsemogočnim strokovnim kolegijem, šteli kilometre, ki jih je direktor prevozil s tovarniškim mercedesem po privatnih opravkih, se zmrdovali nad diktiranimi odločitvami delavskega sveta, se krohotali borbi za stolčke ob integraciji in v zboru žvižgali kadar je kateri od delavcev dobil nezakonito odpoved. Kdo ve, kaj bi še skuhali, če se vodilni kader ne bi odločil in sklenil, da jih proda. Kot bi mignil, so sestavili znanstveni elaborat, v katerem je bilo neizpodbitno dokazano, da je na-daljni razvoj podjetja nujno potrebna temeljita reorganizacija strojnega parka in da je treba nekatere nerentabilne stroje takoj prodati, pa čeprav pod ceno. Zanimivo, strokovna analiza je pokazala, da so najmanj rentabilni ravno govoreči stroji. Nemudoma so jih postavili v skladišče, kjer naj počakajo kupcev. Kajti čudo prečudno glej, kupcev še ni bilo doslej! VILKO NOVAK VELJA OD 16. DO 22. MAJA OVEN (21. 3. — 20. 4.) NE DELAJ si skrbi zaradi nekega kovinskega predmeta in sosedovih čenč. Tisto, kar slišiš v torek na cesti, te že v četrtek osreči. Globok pogled in vzdihi zaskrbita domače. BIK (21. 4. — 20. 5.) NE TOLMAČI svojih misli preveč na glas, sicer se daš še bolj v zobe. Zmernost v družbi in potrpežljivosti in strpnosti bo potrebno še precej — nov val moralnega napada. Zapoznelo darilo te razveseli in misliš na revanš. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) V SLUŽBI vsem zapreš sapo, ko udariš po mizi in nekaj rečeš. Zadoščenje najdeš doma in pri dragi osebi, pa čeprav bo malce muhasta. Izlet in prijetni spomini. RAK (21. 6. — 22. 7.) POPOLDANSKO srečanje ti požene kri v glavo. Na nepravem mestu se ti jezik razveže; žalovanje za nepremišljenimi besedami nadkrili razmišljanje na dopust in honorarno delo. LEV (23. 7. — 22. 8.) PRIJETNO presenečenje in vzhičenost v nedeljo popoldne zna biti po eni strani tudi usodno: zagoriš med dvema ognjema. Sivi lasje zaradi neke obljube — štetje kozarcev bo brezplodno. Kava lirstvo z dežnikom. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) PREMIŠLJEVANJE o vsakodnevnih težavah ne obrodi nobenih sadov, zato se ne izogibaj družbe. Veselje z otrokom in skrbi zaradi starejše osebe. Obisk. TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.) OPRAVLJIVCE prikrajšaš za užitek, kmalu pa se nehote postaviš v njihovo vlogo. V noči od torka na sredo moreče sanje; pozabiš jih na petkovem (opazovanem) sprehodu. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) ZDAJ je čas za uresničitev stare želje. Nekomu izkažeš hvaležnost za moralno in materialno pomoč. Na poslovnem področju zabte stiš. Zaupen pogovor. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) ZA OKROGLO mizo se v petek obudijo stari spomini, zato bo sobota daljša kot ponedeljek. Zaradi okrogle stvari se spreš s pri jatelji, vendar stavo dobiš. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) JAVNO priznanje ti stopi v glavo, zato se zameriš prijateljem, prijateljici pa ne. Prehlad zaradi predolgih večernih sprehodov in godrnjanje sosedov. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) Wjn SPREJMEš neko obveznost, ki te prikrajša za potreben počitek EjjjJl in prepovedane užitke. Moreč telefonski pogovor. RIBI (20. 2. — 20. 3.) NAPOSLED se ti le uresničijo pozimi rojene želje. Nestanovitnost na srčnem področju izvabi dragi osebi solze. Navdušenje za nove »konjičke«. Izlet in pismo. TELEVIZIJA SOBOTA — 16. maja RTV Zagreb 18.00 Poročila — RTV Beograd 18.05 Gledališče ob 18.05 — RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik, 19.20 Serijski poljudnoznanstveni film, 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.45 »Strehe« — oddaja iz serije — RTV Ljubljana 21.45 Filmska zgodba O ur, Kildareju, 22.35 Poročila NEDELJA — 17. maja RTV Beograd 11.00 Kmetijska oddaja — RTV Zagreb 11.30 Serijski film — Intervi-zija 16.50 Nogomet CSSR : Jugoslavija — RTV Ljubljana 19.00 Mladinski T V klub — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.45 Metež — TV drama, 21.45 Poročila PONEDELJEK — 18. maja RTV Ljubljana 10.40 TV v šoli, 15.20 Ponovitev šolske ure — RTV Zagreb 17.30 Tečaj angleškega jezika, 18.00 TV v šoli — RTV Ljubljana 18.30 Poročila, 18.35 Lutkovni in risani filmi, 19.00 TV obzornik — RTV Beograd 19.30 Tedenski športni pregled, 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Celovečerni film, 22.00 Likovna oddaja, 22.30 Poročila TOREK — 19. maja NI SPOREDA! SREDA — 20. maja RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV, 17.30 Angleščina na TV, 18.00 Poročila, 18.05 Strašni zmaj — TV slikanica, 18.20 Pionirski TV studio, 19.00 TV obzornik, 1930 Spre- hod skozi čas — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak — RTV Zagreb 20.45 Na kraju samem — RTV Ljubljana 21.45 Kulturna kronika, 22.15 Inspektor Leclerc — film, 22.45 Poročila ČETRTEK — 21. maja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli — RTV Beograd 11.00 Tečaj francoskega jezika — RTV Zagreb 17.30 Tečaj angleškega jezika, 18.00 Poročila — RTV Beograd 18.10 Na črko, na črko — RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik, 19.30 Narodna glasba — RTV Beo- grad 20.00 TV dnevnik, 2030 Pet pilotov, 20.45 Boris Go-dunov, 22.15 Poročila PETEK — 22. maja RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV, 17.30 Angleščina na TV, 18.00 Poročila, 18.05 TV filmski klub, 18.30 Poljudnoznanstvena oddaja, 18.50 Glasbeni kotiček, 19.00 TV obzornik — RTV Beograd 1930 Zapiski izginulega, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Propagandna oddaja, 20.45 Celovečerni film — RTV Ljubljana 22.15 Jazz na ekranu, 22.45 Poročila