Knj it Anic a via Ceppa, 9 T R I E S T E
DELO
GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P. L
7-frfrfr-
sta, t
el, m
arija
r. BO a, m1 , Radi asa
iubljai
enska
iistič»
Leto IX. štev. 28 (457)
TRST - SOBOTA, 27. JULIJA 1957
Posamezna štev. 25 Lir
za FRONTO jUPRiMO SE FAŠIZMU!
aktivnega antifašizma
' !l!lll!llllllllllllli!ll!l!l|||lll|{!|||||!|||||||||||i|[|||||!|||{||[|j||||||||l||[||]|||||||||||ll|i!i„|||||l|||||||„|||||||,||||
IHIIIlll!ll!ll|[|l!llll!lll!ll!ll!lllll!ll!llilllll!l!!lilllll!j|!!|ll||i|ll|ll||||i|||||[|||||||||!|||||ji;l||||||;;]!l|||||j||||[j||j|lll[l|j||lllll|l||llllllll|lllj|l|||,jl,IIIIIIUIjl|
O
JE
tržaš ig
a g°; : bil
:a
frpe.
j Ve "a zunaj je zgledalo, da je rajo ' ^lacija Mussolinija le akcija T^j.aterih krogov, ki so se ho-k. - i izogniti posledicam pogubo-°Sr,e vojne pustolovščine. To-rri^ÌI ^a<^ec Mussolinija ni bil nič
I
■ei We
[3 30 Vga kot zaključek od loč-SloV* ” množičnih akcij.
20.3° %
se je pred štirinajstimi leti zvedelo za padec faši-®> je val navdušenja zajel na . kraje in vso deželo. «Os “•-Berlin» se je skrhala na 1,(111 izmed svojih koncev in kilo predvidevati, da bo pa ^ fašizma uvod k izstopu I-'Je iz vojne, k razbitju 'a izmed členov verige, ki jo Hitler sklenil okrog Ev-
ki so do-vrhunec za časa
v marcu
pr«6<e svoj vrhunec za lini: ,vk v Severni Italiji , ulaluu dej- 13 in ki so se potem razplam-.. °p e v osvobodilno gibanje po >y ,'nirju v . septembru.
vi1 k—J" ' ” v 19 lS ,a večer, ko
„	-, — se je zvedelo za
2a '^ec Mussolinija, so po Prislov1 Jtskem in v Istri, okrog Trsta ;tn<A Gorice zagoreli kresovi, ki ij 5 pričali o aktivnem proti-th "Jetičnem gibanju in o njego-toasovnem značaju. Ljudst. p Sp je tudi v naših krajih pri. 1! avljalo na odločilno bitko z a. ^»nki fašističnih tolp, ki so a g® lSr‘t let gospodarile in 3.3® lrahovale, in s Hitlerjevimi Ifr, picami, ki so si mislile, da s še hujšim terorjem zatr-
.15
bnr 1 °Sv°bodilne sile in si zago-IV^e mir v čedalje nemirnej-
'V» ik
va»] j, 'aledju.
•ala1
li
V. -«UCUJU.
Ititi* 0c*ec fašizma je bil torej le 19.1' N k ge večjim bitkam, ki so Ufr osvobodilne sile zmagovito ločile z zlomom fašizma in
proti in le-
nekaj ostalo v borbi ljudskim, antifašističnim vinarskim silam.
Zato je potrebno, da se podvoji budnost antifašističnih sil, ki ne smejo ostati pasivne v takšnem položaju. V deželi in pri nas se lahko dvigne odločen glas proti nevarnosti klero-fašizma. Obstajajo sile, ki se lahko zoperstavijo tej nevarnosti in se združijo v onotno fronto kot za časa borbe proti faši-
V tem trenutku, na podlagi preteče nevarnosti se lahko zno. va izkažejo tudi antifašistične sile med Slovenci, ki zajemajo ves slovenski živelj v Italiji. Slovenci bi skupno italijanskim delovn' >m ljudstvom najbolj izgubili, če bi zmagala seda. nja klerofašistična usmerjenost. Zato je nujno, da se kljub vsem političnim razlikam strnejo v vrste aktivnega antifašizma, ki naj odbije sedanjo nevarnost in naj omogoči v Italiji demokratični razvoj na podlagi tistih načel, ki so vodila množice v narodnoosvobodilni vojni in ki so v Italiji zapopadena v republiški ustavi.
K. ŠIŠKOVIČ
Proglas Avtonomne tržaške federacije
KPI
fi

25. julija 1943 - 25. julija 1957
Pred štirinajstimi leti je sramotna propadel fašistični režim, potem ko je pognal Italijo v strahotno napadalno vojno in odprl vrata vdoru nacistov, ki sta jih partizanska borba in ljudski upor izgnala.
Tržačani!
Spomnimo se 25. julija z obnovitvijo zaobljube, da bomo okrepili enotnost vseh antifašistov in prispevali v borbi proti sramotni zvezi klerikalne vlade s fašisti in monarhisti.
Združimo se, da izbrišemo sramoto klerikalnega občinskega odbora, ki v Trstu, mestu, odlikovanem z zlato kolajno osvobodilne borbe, dopušča in opogumlja izpade fašistov, kateri ga podpirajo in se ne boje uprizarjati ostudno apologijo zločinov, ki so jih fašisti zakrivili v Italiji in Španiji.
Zahtevajmo nov občinski odbor in novo vlado, za socialni napredek, za gospodarsko obnovo, za razvoj italijanske družbe po poti, ki jo določa ustava!
Avtonomna tržaška federacija KPI
11 '••ličenjem nacizma.
- V
S-ad^ j 0 se je pred dvanajstimi le-:nj>- , vključila vsenarodna in -‘l ij, Gfopska bitka proti naeifa-ia' H nihče ni niti mislil, da
mislil,
,	min aiiC kdaj nv-
v,gniti svojo glavo in se zo-
rjl if j^tde fašistične sile kdaj ko.
20$ ,,
Ne iščimo argumentov
za nesoglasja, temveč poti za zbližanje
Fašistična provokacija v tržaškem mestnem svetu
Javno mnenje obsoja opogumljanje misovcev in poveličevanje fašistične ideologije
Resolucija komiteja Avtonomne tržaške federacije KPI
Vprašanje slovenske šole pred senatom
V
Pokazati ljudstvu, kateremu
T>" l'bzadele toliko zla in gorja.
‘Ado
je Lil prepričan, da fašizem stvar preteklosti in Q k« živel le v spominu na v e in krvave rane, ki jih je ,*adel po naši celini.
m 1 Pr*ča politiki, ki prispe-
ra»___
^ v nekaterih krogih, da-
}lil se še vedno nadaljujejo
fr	proti partizanskih si-
J"' kot nam dokazujeta pro-ci"ha , r, .	1
<a «zlato v Uongu» in
s( jj.®*Oeški četi, danes je v Ita-
Prišlo do vlade, ki uživa ; 'r v t’ltl in nesramno podporo jei ^ °vcev, t.j. fašističnih osta n-j danes doživlja Trst sra-fr' i ]°’ **a ‘ma občinski odbor, c- ahko obstaja le s podporo ,, **čnih svetovalcev. In danes ,U»' rst, ki je bil odlikovan '° kolajno za zasluge v na ^"••osvobodilni borbi, podvr-ll;, *ekki žalitvi, ko si upa neki ;V 1^‘čni prvak kričati v ob ■ e*U svetu, da ie fašistom
« fr1" svetu,
V6
Cl
J iJ iii ,*ter 80 P°bili premalo anti-
l>l°- kam plove Italijanska
pro-
stov.
*°Vek
se prašuje. kam pio-
v I
n« »i- *a" ki je izšla iz zmagovite ’ <() 1 n°osvobodilne vojne in je
j, 1 i|(..junaških	naporov antifa-
,)i h. Ctl*b sil. Krščanska demokra-
‘'Hoče'
p(i; i “oce na vsak način dose-l, osolutno večino na prihod-L parlamentarnih volitvah, ^ ji 11 lahko uvedla popoln kle-
režim, ki bi bil pra A , **csreča za Italijo. Zato ji •• M'Lilt*°Stuic oc*krita podpora lE »'kana, ji ne zadostujejo vsa , 1 an,ja sredstva, ki jih ima 1, 'Seh področjih na razpola-
n da "
fr L^Qa bi na podlagi material-ilil'* ln moralnega pritiska izsi-absolutno večino
deželi.
■J k' ' d311 jeni trenutku se je za-
,j(i Ha Posluževati celo fašističnih j nk°v, ki ji rade volje po-r> aì°, da bi lahko tudi njim
a 5- obletnica Egiptovske ! Republike
' ‘P* je v torek slovesno pro-Vj. avjal peto obletnico usta-
VN;
li, republike. V Kairu je 'T Vehka vojaška parada, ka.
'e udeležil tudi pred-■ liji '^ascr. Številne proslave ,H(,V '' [udi po drugih mestih 'h- ' Na dan so na osnovi za-
1 " agrarni reforni v rajib delili zemljo
mno-
kme-
anglešlii poslanski zbornici so ta teden razpravljali o vprašanju razorožitve. Razpravi je prisostovoval tudi sovjet, ski stalni zastopnik v komisiji za razorožitev Zorin. Zunanji minister Selvin Lloyd je med drugim izjavil, da obstajajo za sklenitev delnega sporazuma se. daj večje možnosti kot pa preteklega marca. Vendar pa je označil sovjetske predloge kot «lokave manevre». Laburistični predstavnik Bevan pa je ostro kritiziral politiko vlade. Dejal je. da je Mae Millanov odgo.
BuJganinu nezadovoljiv, kajti, je dejal, vsiljevati politične pogoje za prehod od prve v drugo fazo razorožitve, je isto kot dajati pobudo Zahodni. Nemčiji. Nadalje je zahteval, naj sc upošteva to, kar je izjavil pred nedavnim Hroščev glede evakuacije Nemčije. Kljub ostrim. kritikam vladi je bila njena politika odobrena z večino glasov.
Pismo, ki ga je pisal Bulga-nin Mae Millanti in katerega vsebina je bila te dni ob-
► Tako svetuje Bulganin angleškemu ministrskemu predsedniku Mac Millanu
Novi miroljubni predlogi SZ
javljena pravi med drugim, da daje angleška vlada spod hudo za kopičenje in izpopolnjevanje najbolj smrtonosnih in uničevalnih vojnih sredstev v zavetju neskončno dolgih razorožitvenih razgovorov. Potrebno je, pravi Bulganinovo pismo, takoj sprejeti ukrepe, da se p re. preči atomska vojna ; kajti sicer ho prepozno. Sprejeti je tre. ha sporazum o prekinitvi atom-ski h poskusov, kar nikakor ni težko doseči. Prekinitev poskusov mora hiti podvržena nadzorstvu, ki izključuje možnost kršenja sporazuma in ki ne prejudicira varnost nobene države.
V pismu nadalje Bulganin o-mcnja vprašanja bnnnske Nem.
Proslava obletnice padca fašizma v Trstu
v dvorani v ul. Ma-obletnice
r četrtek je bila ljudskega doma donnina proslava padca fašizma. (Zaradi slabega vremena se proslava ni mogla vršiti na prostem). Po kratkem uvodu tov. Poccecaia je govoril tov. Šiškovič. V svojem jedrnatem govoru je najprej orisal grozodejstva, ki jih je zagrešil fašizem v Italiji, kakor tudi v Jugoslaviji, Albaniji in Grčiji, kjer se je posluževal najogab-nejših sredstev zato, da bi strl odpor svobodoljubnih narodov in skušal pahniti narode v su-ženjlvo.
Podčrtal je pomen 25. julija in poudaril, da kljub temu, da je bil fašizem poražen, še ni popolnoma strt, kar potrjujejo zlasti poskusi opogumljenja, pri čemer je deležen vsestranske podpore Krščanske demokracije.
Tov. Šiškovič je svoj govor zaključil s pozivom, naj se kot za časa osvobodilne borbe Slovenci in Italijani z ramo ob rami borimo zato, da odvrnemo ponovno nevarnost, ki bi pomenila pravo nesrečo za nas in
za vso Italijo.
Zatem je govoril senator Ra vagnan, ki je med drugim pon daril zlasti bistvo fašizma, k je bil izraz najbolj konservativ nih krogov velekapitala. V bor bi proti fašizmu pa se je izka zalo, da so bile v prvi vrsti prav tiste sile, ki so po svojem cialnem sestavu predstavljale vedno prednjo stražo v boju za socialno izboljšanje.
Sen. Ravagnan je v svojem govoru tudi podčrtal, da se je duh antifašizma oslabil v trenutku, ko so se razdražile tiste sile, ki so za časa fašizma vodile enotno borbo za svobodo in demokracijo. Važno je sedaj, da se te sile združijo v skupnem cilju uresničenja republiške ustave, kar bi predstavljalo najboljši udarec nevarnosti klerofašizma in silam, ki podpirajo danes klerofašizem, kot so včeraj podpirale fašizem in njegove škvadristične podvige Na koncu so prisotni na pred. log tov. Fona sprejeli resolucijo, v kateri se zahteva odstop občinskega odbora, ki uživa pod. poro fašistov.
trije in namere zahodnih vlad, da pomagajo Adenauerju v volilni kampanji s tem, da sklepajo z njim razne pogodbe. Na. to pa se zavzema za sklenitev pogodbe o kolektivni varnosti ali pa vsaj za sklenitev delnega sporazuma med člani atlantskega in varšavskega pakta. Ev-ropske države in ZDA naj bi sprejele obvezo, da ne bodo nudile ne vojaške in ne gospodarske pomoči kateri koli drža. vi, ki bi ogražala mir v Evropi. In nadaljuje: «V ZSSR ni nihče tako otročji, da bi postavljal varnost države na milost. in nemilost jamstvu napadalnega bloka držav NATO.
Jasno je, da se s kopičenjem atomskega orožja v Evropi nevarnost veča. Toda atomska vojna bi pomenila za države NATO, zaradi njihovega zemljepisnega položaja, nepoprav. Ijivo katastrofo.»
Bulganin nadalje govori o lem, da je nesmiselno poletni-zirati v zvezi z dogodki, ki so se godili na Madžarskem in pravi, da če bi ZSSR hotela, bi lahko načela vprašanje najnovejših akcij Velike Britanije v Egiptu In na Cipru. Toda, pravi, naša naloga ni iskati argumente za nesoglasje, temveč ravno nasprotno, najti poli za zbližanje.
/A dveh važnih stvareh se te ” dni mnogo govori v Trstu : o procesu J revisan, na katerem so obtoženci izpovedali kako grozovitih mučenj se poslužuje policija med zasliševanj in o nebrzdanem fašističnem podvigu v tržaškem mestnem svetu v zvezi z mučenjem jetnikov v tržaških policijskih zaporih in v zvezi s proslavo 21. obletnice španske osvobodilne vojne, med katero so misovci poskušali poveličevali fašistični režim generala Franca, kar je edinstven primer v italijanski povojni zgodovini.
O mučenju jetnikov v tržaških policijskih zaporih, se je sicer že mnogo prej marsikaj pisalo in govorilo. O tem se je govorilo in pisalo že pred 30 meseci. Že tedaj je namreč ja-o mnenje zahtevalo, naj se preneha z dejanji, ki so se jih posluževali zloglasni colot-tijevci v prav tako zloglasni vili v ulici Besengbi. Na procesu, ki je sedaj v teku, je prišlo marsikaj na dan, marsikaj takega, kar je bilo do nedavnega še skrito, neznano. Jetniki so javno in odkrito povedali, kaj vse se je dogajalo v policijskih zaporih in mučilnicah. Povedali so, da je bilo postopanje italijanskih policistov z jetniki prav tako kot za časa zloglasnega Colotlija kot za časa fa-izma in nacizma, Pri tem gre le za razliko, da je bila doba fašizma in nacizma doba terorja in brezpravja, in da je današnja doba, doba demokracije. Ustava, na kateri temelji današnja italijanska demokratična republika in ki je bila izboje vana v težki in krvavi borbi najboljših rodoljubov, zahteva spoštovanje človeka in njegovih pravic in to vsepovsod, torej tudi v zaporu.
Tudi v mestnem svetu je bilo slišati odmev teh groznih dejanj. Na eni strani so bili protesti demokratov in zahteve po uvedbi preiskave nad grozodejstvi, nad ravnanjem policistov ;
dragi strani pa je bil vriše fašistov, ki se zaradi danih pogojev opogumljajo in ponovno dvigajo glave, v upanju, da se povrne čas, ko bi lahko nadaljevali to. kar so bili navajeni delati že pred več desetletji pa vse do njihovega zloma leta
1945.
V zvez' s lemi dogodki je Federalni komite Avtonomne tržaške federacije na svoji seji, ki je bila preteklo soboto odobril sledečo resolucijo :
le, naj župan posreduje pri vladnem komisarju za uvedbo preiskave zaradi mučenja obtožencev na procesu Trevisan, kakor tudi v zvezi s proslavo 21. obletnice vojne za neodvisnost Španije, obsoja pred javnim mnenjem poveličevanje fašizma, do katerega je prišlo v sejni dvorani občinskega sveta s strani misovcev in s toleriranjem demokristjanov, kar ni le poveličevanje fašizma, temveč apo-logija zločinov, saj je prišlo do obžalovanja, da ni bilo pobitih še več državljanov; protestira proti županu in občinskemu od. boru, ki sta pasivno prisostvovala temu prizoru, edinem v povojni zgodovini Italije ter sta s tem dokazala, da podpora fašistične desnice pomeni identičnost s cilji iste; vabi vse demokrate in antifašiste, vse Tržačane, naj se združijo v bor-
Q enator Ottavio Pastore vo. kfr dja skupine senatorjev Ko. munistične partije Italije je pismeno obvestil federacijo KPI v Gorici, da so v skladu s pismom. ki so ga poslala društva slovenskih visokošolcev iz Gorice političnim voditeljem v Rimu za pravično uzakonitev slovenskega šolstva, pooblastili senatorja Roffija, člana VI. senatne komisije, ki se ukvarja s problemi šolstva in vzgoje, in sen. Ravagnan a, da se zani-mata za gori omenjeno vprašanje. V pismu je nadalje rečeno, da bodo o zakonskem osnutku, ki je sedaj pri poročevalcu VI. komisije, razpravljali v senatu v začetku jesenskega zasedanja.
Tunizija
je postala republika
Razprave v parlamentu
T> imski parlament bo danes -*-*• začel razpravljati o zakonu za pokojnino kmetom in kmečkim delavcev, spolovina. freni, najemnikom in kolonom. Ta zakon bo zelo važen, saj bo koristil milijonom ljudi. Tozadevni predlog so postavili komunistični poslanci. V torek pa bo parlament glasoval
Tunizija je od četrtka dalje republika. Ta sklep je tamkajšnja skupščina sprejela soglasno. Za prvega predsednik nove republike je bil prav tako soglasno izvoljen dosedanji ministrski predsednik Habib Burgiba. Razglasitev republike so naznanile topovske salve. Na ulicah prestolnice se je zbrala velika množica, ki je nav. dušeno vzklikala republiki in pozdravljala novega predsednika. Dosedanji monarh je takoj po razglasitvi republike zastražen od policije zapustil kraljev, sko palačo ter se preselil v ne ko vilo, ki mu je bila stavljena na razpolago.
Odstavitev dinastije v Tunisu je postala zelo pereča in nujna. Stari monarh Sidi Lamin se sploh ni brigal za državne posle. Živel je v velikem udobju in se zabaval v dražbi 190 princev njegove družine. Večino časa je porabil za urejevanje zbirke ur. Pravijo, da hrani več deset tisoč ur iz vseh časov in krajev. Te ure so obešene po stenah njegovih treh razkošno opremljenih palač in stari monarh jih neprestano navija, prenaša, pregleduje in celo popravlja.
Sidi Lamin je bil za pogla-
”------ I	“““““ J c	pugm-
skupnem tržišču in Evratomu. j varja tuniške države postavljen
Simbolična svečanost na gradbišču Kulturnega doma
Zahtevamo preiskavo o mučenjih v zaporih
od francoskih kolonialistov leta 1943. X teh letih «vladanja» si je nakopičil veliko bogastva.
Odstranitev monarhije je bila potrebna. Z njo bodo v veliki meri odpravljene tudi ovire za združitev Tunisa z Alžirom in Marokom, za kar se ne zavzema samo nacionalistična stran, ka Neodestur, temveč vsa napredna javnost vseh treh dežel. Zato je ustanovitev republike v interesu naprednega sveta in bo pomenila korak naprej k ureditvi vseh perečih vprašanj, ki obstajajo v tistem delu Severne Afrike, ki je še pod vplivom Francozov.
Angleški napad na Oman
Po veliki napetosti, ki je zavladala zadnje čase v Omanu, so v sredo angleška vojna letala začela napadati položaje, ki zasedeni po upornikih. Številne bombe so bile odvržene na mesto Nizvo. ki leži v perzijskem zalivu. V zadnjih dneh so prišla v Oman številna ojačen j a angleške kolonialne vojske. Med temi sta tudi dva bataljo. na zloglasnih strelcev, ki so «specializirani» za borbo proti kolonialnim narodom
Medtem pa je angleška voj-ska začela z vso resnostjo pri. pravijo ti napad proti Omanu, ki se upira angleškim imperialističnim silam. Kot je znano so v Omanu, ki leži ob Perzijskem zalivu, bogata petrolejska ležišča. In prav petrolejsko bogastvo je vir sporov, ki trajajo že precej časa in ki so se v zadnjih dneh spremenili v krvave spopade med uporniki in prišla-ši Angležev.
Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Omana, Angleži nana-ljujejo s svojo teroristično obo. roženo intervencijo proti uporniškemu ljudstvu. V teku četrtka so letala dvanai »krat napadla področja upornikov in sko-ro popolnoma uničila mesti Nazva in Izki.
Sovjetski list «Trti d» piš-, da je pravica povsem na strani upornikov, ki se borijo preti kolonialistom. Angleška teroristična dejanja obsoja ves napredni svet.
«Komite Avtonomne tržaške federacije KPI, seznanjen o škandaloznem zadržanju fašistov na seji občinskega sveta, ki je bila v petek 19. juliju, bo. disi v zvezi z zahtevo, ki jo je postavil svetovalec dr. Pincher-
bi proti temu odboru in proti županu, ki predstavljajo sramoto za naše mesto in so v pro. tislovju z laičnimi in liberal-nimi tradicijami našega prebi. valstva; istočasno federalni komite zahteva, naj se o mučenju, o katere— so govorili obtoženci na procesu Trevisan, takoj uvede preiskava ter odobra-va sklep tajništva glede zahteve naj parlamentarne skupine v Rimu posredujejo pri vladi za to. da ugotovi resnico glede izjav. ki so tako ogorčile tržaško prebivalstvo.»
* * *
Seja tržaškega federalnega komiteja
KPI
reteklo soboto je bila seja
P
Federalnega komiteja Avto. nomne tržaške federacije KPI. Predsedoval je tovariš Martinel. li. Komite je odobril resolucijo zvezi z zadnjimi dogodki v tržaškem občinsfVm svetu, kakor tudi resolucijo, ki zahteva preiskavo o močenju jetnikov v zvezi s procesom Trevisan.
Federalni komite je poslušal tudi poročilo o zasedanju CK KPI, katerega se je udeležilo tudi tržaško odposlanstvo ter po. ročilo Federalne kontrolne ko. misije.
Sledila je razprava o bodoči kampanji ' za mesec komuni, stičnega tiska, o čemer je poročala tovarišica Laura Weisso-va, katera je zlasti podčrtala politični pomen, in naloge, ki jih imajo tržaški komunisti, s posebnim ozirom na širjenje svojih glasil «Delo» in «Lavoratore», kakor tudi dnevnika «Unità», ter revij «Vie Nuove» in «Rinascita». V diskusijo so posegli številni tovariši.
Na seji so bila odobrema tudi nekatera navodila v zvezi s skli. canjem Pokrajinskega sveta par. tije-
Proti fašistični provokaciji v tržaškem mestnem svetu so protestirale tudi druge antifašistične politične skupine. Izjava so. cialdemokratske stranke pravi, da morajo vse skupine v občinskem svetu zavzeti odločno stališče proti apologiji fašizma ter poveličevanju pokolov, ki so jih izvršile črne tolpe za časa nacistične zasedbe Trsta. Social, demokratska izjava nadalje obsoja županu Bartolija, ki ni zavzel demokratičnega in jasnega stališča v sporu med demokrati in fašisti
T udi NSZ je izdala protestno izjavo, v kateri se pridružuje zahtevam ostalih levičarskih strank in skupin.
Moskva - prestolnica mladine iz vsega sveta
VI. svetovni festival mladine se začne jutri
Iz Trsta je odšlo na festival 25 mladincev in mladink
Ho Ši Minh bo obiskal Jugoslavijo
V torek zjutraj je odpotovala iz Trsta skupina 25 mladincev in mladink, Slovencev in Italijanov, na VI svetovni festival mladine in študentov za mir in prijateljstvo, ki bo od 28. julija do 11. avgusta v Moskvi. Tržaška skupina se je v Benet, kali pridružila italijanski skupini, ki šteje skupno okrog 2000 mladincev in mladink, odkoder
so odpeljali posebni vlaki proti Dunaju in Moskvi.
O poteku festivala bomo v prihodnjih številkah obširneje poročali, saj je v skupini tržaških delegatov, tudi naš dopisnik, tov. Silvano Gorappi, ki nam bo pošiljal poročila nepo sredno iz Moskve.
* * *
5. avgusta bo prispel na obisk Jugoslavijo predsednik LR Vietnama Ho Si Minh. Na o-hišk ga je povabil maršal Tito. Kot je znano, je Ho Ši Minh ta mesec obiskal Sovjetsko zvezo. Češkoslovaško, Poljsko, sedaj pa se mudi v Nemški demokratični republiki.
Od nedelje dalje, skozi dva tedna, bo Moskva, ne le prestolnica Sovjetske zveze, m; več tudi prestolnica mladine iz vsega sveta. 30 tisoč mladincev in mladink, ki bodo zastopali 140 držav iz vseh delov sveta, se bo zbralo na VI. svetovnem festivalu mladine in študentov za mir in prijateljstvo.
Svetovni mladinski festivali -— in to smo že mnogokrat pod. črtali — so zelo velikega pomena. Ponavljajo se vsaki dve leti in omogočajo srečanje mladincev vseh narodnosti in plemen, veroizpovedi in političnega prepričanja. V Moskvi ne bo težko kot smo lahko ugotovili ob priliki prejšnjih festivalov —- gledati sovjetske, angleške, ameriške, francoske, ita.
lijanske, jugoslovanske in druge mladince ; komuniste, socialiste, liberalce in katolike ; evropske belce, afriške črnce in Kitajce, ko se bodo skupaj prehajali po ulicah in sodelovali na raznih prireditvah. To bo imelo velik pomen in bo pravi čudež festivala. Ko mladina odhaja na festival pozablja na vse, kar jo razdvaja doma in se zaveda le. da želi biti prijatelj z vsemi, manifestirati svojo voljo po miru in bratstvu med vsemi narodi sveta.
Zdi se skoraj nemogoče, ker ko je ta mladina doma, zavzema včasih popolnoma nasprotna si »tališča. In vendar ko se zbere na festivalu, vse to odpade. Tedaj z lahkoto sklepa medsebojno prijateljstvo. Tako se je zgodilo v Berlinu n. pr. med mlado južnoafriško milijarder-ko-črnko in mlado pil itko korejske ljudske vojske. Črnka je bila prepričana katoličanka, korejka pa je bila članica mladinske komunistične organizacije. In vendar sta se po-sestrili in ob odhodu se je Afričanka težko ločila od Korejke, kateri je podarila za
spomin zapestnico. Zdelo bi se, da je to dejanje malega pomena. a vendar ni tako, kajti v njem se zrcali velik pomen festivala.
Od prvega svetovnega festival, skega srečanja, ki je bilo v Pragi, je poteklo že deset let in letos se bo mladina že šestič srečala. Svet gre naprej. Manifestacija zavzema ob vsakokratnem festivalu večji obseg in pomen. Letos se je italijnaska delegacija, s katero je združe-na tudi tržaška skupina, odpe. ljala v Moskvo brez strahu, da bi ji odvzeli potne liste ob povratku, kot se je to že dogaja-, lo. To pomeni, da so se tudi italijanski vladajoči krogi zavedli, da je festival pozitivno dejanje in da ne obstaja noben razlog, ki bi opravičeval kakršno koli sabotiranje.
Trst bo zastopan na festiva, lu potom delegacije 25 mladincev in mladink. V delegaciji so mladi delavci, kmetje, študentje, italijanske in slovenske narodnosti, ki bodo na moskovsko manifestacijo ponesli glas vse naše mladine. X7 Moskvi se bodo tudi tržaški mladinci sre. čali z mladinci drugih narodno, sti in držav, govorili bodo s sovjetskimi mladinci in z mladinci drugih dežel sveta. Povedali jim bodo, kaj se dogaja pri nas, kakšno je naše življenje, kako se pri nas dela, v kakšnem položaju je naša šola in spoznali bodo kako je drugod po svetu. Izvedeli bodo tudi to, kakšno je trpljenje mladine v kolonial-nih deželah, katerim bo naša mladina ponesla vso solidarnost tržaškega mesta.
SILVANO GORUPPI
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
BORBA KOVINARJEV
potrebuje moralno
solidarnost vsega prebivalstva
V
zadnjih mesecih, zlasti v ju. niju in juliju, so se raz-
vila protestna gibanja v trža-kih ladjedelnicah, ki pripadajo podjetjem IRI ali privatnikom. Delavci te osnovne industrijske veje našega mesta zahtevajo boljše življenjske in delovne pogoje in so se zato začeli boriti, da bi uresničili postavljene zahteve. Borba pro. ti ravnateljstvom podjetij Conf. industrie bo dolgotrajna in te-žka, toda rodila se je v znaku najširše enotnosti in velikega navdušenja in bo potrebovala moralno solidarnost vsega prebivalstva našega Ozemlja. Žara. di tega je dobro, da prebivalstvo spozna zahteve delavcev, tudi zato, ker bo imel pozitiven razvoj spora ugodne odseve pri drugih strokah delavstva in v vsem mestnem gospodarstvu.
Upravičene zahteve delavcev
Za obrate GRDA (ladjedelnici Sv. Marka in Sv. Roka ter Tovarna strojev) se zahteva priznanje pogojev delavcev tovarne Ansaldo v Genovi, s čimer bi delavci dobili okrog 10.000 lir poviška mesečno ; a-kordniin delavcem bi morale biti znane tarife njihovega dela, da bi mogli delati brez nevar- | Flove(:a,lJfj nosti neprestanih znižanj ; napol akordnim in delavcem, ki prejemajo nagrade, bi se morali izboljšati odstotki, ki so že leta blokirani. Za škodljiva in nevarna dela se zahteva povišanje odškodnin, ki naj bodo primerne sedanjim delovnim pogojem, katerih povečana intenzivnost je prinesla s seboj elemente večje škodljivosti in nevarnosti, kot dokazuje ogro-mno število nezgod na delu in poklicnih obolenj. Delavci zahtevajo nadalje znižanje delovnega urnika ob enaki plači ter postavljajo še druge manjše zah. teve. Vse to bi privedlo do temeljne rešitve problemov GRDA vključno s spodbudo ravnateljstvom, da obnovijo naprave in proizvodne tehnike.
V Arzenalu, kjer delavci ni. majo akordnega dela, marveč stalne nagrade, se zahteva bistveno povišanje nagrad skupno z znižanjem delovnega urnika ob isti plači in z zahtevo po odškodnini za škodljiva dela kot pri GRDA.
8.000 kovinarjev v protestnem gibanju
V ladjedelnici «Giuliano» so zahteve, izvzemši znižanje delovnega urnika, skoro enake. Iste zahteve so postavili delavci GRDA v Tržiču, kar pomeni, da je pri tem zainteresiranih 16.000 kovinarjev iz Trsta, Milj in Tržiča, od katerih je 8.000 iz Trsta in Milj že v protestnem gibanju. Omenimo naj, da je bila potrebna prva borba že za to, da se prisilijo delodajalci na srečanje s predstavniki delavcev, kajti prej niso hoteli o ničemer razpravljati.
Ko je končno prišlo do prvih srečanj, je bil odgovor in-dustrijcev na vse točke odločno negativen. Delavci, pod vod. stvora obeh sindikalnih organizacij, (FIOM-CGIL in stare Delavske zbornice), so v znak pro. testa začeli nemudoma borbo, ki se je v enem tednu stopnjevala, najprej s prekinitvijo izrednega dela in nato s stavkami od 2, 4 in 24 ur ter s sestanki in enotnimi javnimi zborovanji. Akcija se bo v prihodnjem tednu še bolj zaostrila.
Zakaj so delavci ladjedelnic danes tako odločeni in navdušeni nad svojo borbo? Predvsem zato, ker so njihovi življenjski pogoji skrajno nizki, ker njihove družine ne morejo živeti
s sedanjimi prejemki, ker je postalo delo z vsakim dnem bolj mučno, nevarno in škodljivo. ker se je storilnost dela slehernega delavca, delavnice, tovarne občutno povečala (govori se o 35-40 odstotnem povišanju) ne da bi pri tem imeli kakršno koli korist delavci, ki dajejo tako velik doprinos pri proizvodnji.
Drugič, ker so vse ladjedelnice sveta izšle iz krize, ki jih je mučila pred leti : svetovni ladjedelniški sektor je v razvoju, kakršnega zgodovina še ne pozna. V7 ladjedelnicah vsega sveta so v gradnji milijoni ton ladjevja : ladjedelnice imajo zagotovljena velika naročila do leta 1962 in še več. Trgovske mornarice vseh dežel se po-večujejo in celo dežele, ki nimajo obmorskih pristanišč, kot so Švica, Češkoslovaška, Madžarska, si naročajo ladje.
Govori se o naročilih za skoro milijon ton. razdeljenih med Trstom in Tržičem, kar pomeni, da je delo zagotovljeno še čez leto 1960 ; specializirana delovna sila začenja primanjkovati in to daje delavcem še večjo gotovost in zaupanje v lastne sile in v možnost pravičnejšega ocenjevanja njihovega dela.
Ugodna konjunktura v ladjedelnicah je povzročila ogromno dobičkov industrij-delavci zahtevajo, naj gre del teh dobičkov v korist tistih, ki so njihovi največji ustvarjalci. To nesorazmerje de-lavskih zaslužkov v primeri s fizičnim in umskim naporom in z dobički delodajalcev predstavlja tudi veljaven argument pred javnostjo, ki se pogostoma ne zaveda resničnega položaja delavcev; še vedno se misli, da imajo delavci v ladjedelnicah velike zaslužke, često se tudi sliši, da so preveč zahtevni in nikdar zadovoljni. Takšna nepravilna in večkrat zainteresirana mišljenja je treba pobijali. kajti povprečna plača specializiranega delavca v naših ladjedelnicah se vrti okrog 35-10.000 lir, dočim je znano, da je po uradnih statistikah potrebnih za povprečno družino vsaj 68.000 lir mesečno. Že samo to dejstvo bi moralo zadostovati za razumevanje razpolo. ženja delavcev in njihove odločitve, da gredo do dna: prinesti domov več denarja, to je želja, ki jo izražajo vsi prizadeti in ki v celoti odgovarja položaju.
Vendar pa je minilo več mesecev p redno so bile jasno določene zahteve; delavci in sindikati so razvili dolgo in odgovorno diskusijo, da bi mogli predložiti listino zahtev, ki ne bi bila demagoška, ki je ne bi bilo moč napadati z nobene strani, ki bi vsebovala zahteve, uresničljive tudi v interesu samih podjetij. Delavci namreč
ljubijo svoje tovarne in jih ho- nem ozračju, ki naj ne pozna
če j o videti vedno večje, da bi mogle nuditi delo njim in drugim, ki so brezposelni ter zlasti mladini, ki mora povečati naš najdragocenejši kapital, to je specializirano delovno silo. Ta je bila vodno ponos našega mesta, toda v zadnjih letih se je žal razredčila deloma zaradi krize v ladjedelnicah in v vsem mestnem gospodarstvu, predvsem pa zaradi pomanjkanja pravilne vladne politike v korist našega mesta.
Enotnost
delavcev
Toda tudi povečanje dela v ladjedelnicah je sad borbe delavcev: koliko sestankov, zborovanj in resolucij, koliko borb v parlamentu ! Danes hočejo delavci uživati sad svojega truda in pripravljeni so borili se kolikor bo potrebno, da bi mogli s svojim delom dostojno živeti in delati v tovarni v obnovije-
diskriminacij in naj bo resnično demokratično.
V teh dneh se mnogo razpravlja med delavci v ladjedelnicah; toda diskusija se mora razširiti med družine in izven družin in mora iziti iz delavskih okrajev kot sta Sv. Jakob in Pon-čana ter prodreti v vse kraje, kjer žive delavci ladjedelnic. Mnogo je delavcev, ki prihajajo vsakodnevno v ladjedelnico Sv. Marka, Arzenal, Tovarno strojev, Sv. Rok iz Doline, Sv. Križa, Nabrežine, Ricmanj, Boljunca in sploh iz vseh krajev podeželja in prinašajo s seboj svojo vztrajnost in vzgled no borbenost. Tudi v teh krajih se mora razviti diskusija in o-krepiti solidarnost okrog delav. cev ladjedelnic, ki predstavljajo najbolj napredni del tržaškega delavskega razreda in so v tem trenutku za vzgled kovinarjem vse Italije zaradi svoje strnjene, enotne in navdušene borbenosti.
Delavski sveti na Poljskem
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Objavljamo daljši izvleček poročila o ustanavljanju in delovanju delavskih svetov na Poljskem, 'ki ga je imel tovariš Gomulka na IX. za-sedanju. Centralnega ko. mite ja Združene delavske partije Poljske, ki je bilo v Varšavi v dneh od 75. do 18. maja t. I.
Tl na izmed razvojnih J-J gradnje socializma v
PAOLO SEMA
poti naši
deželi, ki so bile začrtane na Vili plenumu, je pot delavskih svetov. Že precej časa je vprašanje delavskih svetov predmet javnih razpravljanj, v teku katerih se poleg pravilnih in zdravih mnenj kažejo včasih tudi škodljive tendence.
Delavski sveti predstavljajo v sistemu diktature proletariata neko obliko delavske demokracije, ki se nanaša na področje proizvodnje in vodstva podjetij.
Diktatura proletariata, pojmo, vana kot demokracija za delavske množice, predstavlja mnogo širšo koncepcijo, kot pa delav ski sveti. Diktatura proletariata zajema v celoti vsa vprašanja, ki se nanašajo na demokratično upravo in izvajanje so. cialistitne oblasti v državi. Koncepcija o diktaturi proletariata vsebuje, n. pr. zavezništvo med delavci in kmeti, ki je izraz političnega značaja v izvrševanju oblasti delavcev in
Praznik vstaje slovenskega naroda
Za vsakogar nekaj
Fant se hoče poročiti. Odločno /><• odkloni predlog, da bi se poročil v torek.
«Kaj pa imaš proti torku?» ga vpraša nevesta.
«Takoj ti povem. Če se poro. čiva v torek, bova imela po mojih računih srebrno poroko v petek. V petek pa je moj kegljaški dan.»
Po vsej Sloveniji so letos svečano proslavili 21. julij, obletnico vstaje proti fašizmu. To obletnico, ki predstavlja važen mejnik v zgodovini našega naroda, so v vseli večjih krajih počastili z raznimi prireditvami, akademijami, govori, zborovanji. V Sežani so ob tej priliki odkrili spomenik borcem za osvoboditev Krasa, ki ga vidimo na gornji sliki. Svečanosti se je udeležilo mnogo prebivalcev iz vseh vasi, ki spadajo pod veliko sežansko občino. Govoril je republiški poslanec Ivan Regent. Ta je poudaril zlasti pomen borbe za narodno in socialno osvoboditev ter za izgradnjo
socializma
Današnje naloge
komunistov
►	Uresničimo sklepe VI. kongresa
►	Ustvarimo partijo novega tipa
K
ongres se je uspešno zaključil Partiji so zaupane va-
žne naioge borbe. Mnoge izmed teh nalog navaja tudi resolucija kongresa. Druge naloge nastajajo iz posebnih zahtev v posameznih okrajih in tovarnah ter podjetjih. Potrebno je, da mobiliziramo in izaktivi-ziramo v večji meri vso partijo, ako hočemo izpolniti dolžnosti, sprejete na kongresu.
Medtem ko beležimo majhen napredek v nekaterih sekcijah in v nekaterih podjetjih, opažamo na drugih področjih počasnost pri izvajanju partijskih nalog. V nekaterih sekcijah se delovanje omejuje le na diskusije med posameznimi tovariši in sicer o temah, ki so bile aktualne v času priprav na kongres ali kvečjemu ob priliki kongresa in ki so danes vključene v resolucijo kongresa in za katere mora sleherni tovariš čutiti dolžnost, da jih uresniči.
Da se diskutira je pravilno, še več, do tega ima dolžnost sle-herni član partije. Toda ni dovolj le golo razpravljanje. Po diskusiji se morajo povleči za-ključki, katere je treba nato tudi uresničiti,
Partija novega tipa, za ustva. ritev katere si prizadevamo, je značilna, ne le po svoji številčnosti temveč tudi po tem, da se zanima za vsa vprašanja političnega, socialnega in gospodarskega življenja države in kraja, kjer taka partija obstaja in deluje. Za to pa je potrebno, da uresničimo praktično delova. nje na vseh področjih.
Pomen vsake sekcije se ocenjuje na osnovi njene sposobnosti in političnih, organizacijskih in upravnih uresničitev. Pri nas obstajajo sekcije, ki so napravile korak naprej v tej smeri, toda obstajajo tudi take sekcije, ki so še vedno preveč od zadaj. Imamo sekcije kot so n. pr. Tomažič, Sv. Jakob, Rojan, Dolina, Sv. Ana in Milje, ki so bile nagrajene na zadnjem aktivu, ker so se odlikovale, bodisi v eni ali v vseh akcijah v počastitev kongresa; bodisi v pogledu nabiranja prispevkov, pridobivanja novih članov ali širjenja tiska. Obsta-jaju pa tudi sekcije, kot so Opčine, Prosek, Devin, kjer je realizacija zelo pičla. V teh krajih se ne dela za pridobitev novih članov. Tudi razpro-
Zanimiva razprava tov. GomuLke o delavskih svetih in njih vlogi na področju delovanja podjetij
celovnih kmetov, s pomočjo od njih izvoljenih organov, Diete in delavskih svetov. Koncepcija o delavskih svetih pa se nanaša na omejeno in specifično področje upravljanja pod-jetij s strani delavcev. Tako kot je ljudska demokracija neka določena oblika, oziroma posebna varianta diktature proletariata, so delavski sveti v naši državi eden izmed številnih elementov diktature proletariata. Ti sveti predstavljajo delavsko demokracijo na področju vodstva industrijske proizvodnje, kakor tudi na nekaterih področjih narodnega gospodarstva.
Jugoslovanske
izkušnje
Delavski sveli niso organi po. li lične oblasti delavskega razreda, niso elementi upravnega u-stroja ljudske države. Gre, torej, za organe, preko katerih je delavski razred neposredno udeležen pri upravljanju narod-dnega gospodarstva, preko kale-rili je na široki črti udeležen pri organizacijskih in gospodarskih funkcijah države, kjer obstaja diktatura proletariata, to je države, ki gradi socializem.
Gre torej za to, da določimo, ali so delavski sveti edina oblika udeležbe delavcev pri uprav, ljanju podjetij? V preteklosti, ko pri nas še ni bilo delavskih svetov in tudi danes niso bili delavski sveti izvoljeni v v^eh podjetjih . ali delavci niso imeli možnosti, da hi bili soudele-ženi pri upravljanju podjetij in, torej, pri vodstvu celotnega državnega gospodarstva?
Te možnosti, četudi v manjši meri, je delavski razred imel tudi v preteklosti. Te so se o-dražale v posebnih pravicah sindikatov, tovarniških svetov, kakor tudi v pravicah partijskih organizacij. Toda te možnosti, četudi navidezno mnogo širše, so bile zožene in deformirane no kršitvi temeljnih načel socializma, po poenostavljenju in po upravnih oblikah vodilne funkcije partije. Zato je nastala zamisel o delavskih svetih, ki naj vrnejo diktaturi proletariata in delavski demokraciji pravi pomen na tako važnem področju, kot je področje vodstva podjetij. Ta oblika je Lila v veliki meri uvedena zaradi kritik delovanja sindikatov, ki kot je zašel sistem diktature proletariata v težke pomanjkljivosti so tudi oni zašli v resne napake in zaradi dejstva, da ti predstavljajo važen činitelj v državi diktature proletariata.
V naši državi je vznikla ideja o delavskih svetih v tesni zvezi z iskanjem novih poti in boljših oblik pri upravljanju narodnega gospodarstva in v vodstvu državne oblasti. Naši delavski sveti so izšli iz jugoslovanskih delavskih svetov. Pri uvajanju teh smo se ozirali na jugoslovanske izkušnje. Toda mi mislimo, da morajo naši delavski sveti slediti drugačni razvojni poti.
Po navadi se dogaja, da tedaj, ko nastanejo nove oblike organizacije življenja pride do
(taja tiska ni zadovoljiva. Open-,ka sekcija je n. pr. nabrala piispevkov za kongreš le za 1/4 postavljenega cilja, ostali dve sekciji pa nista v ta namen prispevali ničesar in nista poravnali niti članaiine za tekoče leto.
Nohcnega dvoma ni o tem, da bi se dalo nekaj narediti tu-di v teh sekcijah. Da je tako. nam potrjujejo tovariši iz Trebč, ki so podvojili cilj prostovoljnih prispevkov in ki so 100 odst. poravnali članarino. Ti tovariši opravljajo tudi dobro politično delovanje. Isto potrjujejo tudi druge sekcije v mestu in na deželi.
Naša naloga je, da preučimo, obstoječi položaj in da ga popravimo. To pa je v veliki meri odvisno od sekcijskih komitejev, kateri morajo bolje izpolnjevati svoje vodilne funkcije. In prav ti komiteji se morajo v prvi vsti mobilizirati.
Sekcijski komiteji so tisti, ki morajo pripraviti načrte za delovanje na osnovi sklepov kongresa in v vidiku kampanje tiska, bodoče kampanje za včlanjevanje, s katerima bo po
organizirati sestanke celic, sestanke aktivistov, raznašalcev liska in kolektorjev. Postopoma je treba vpeljati v delovanje bodisi poedine tovariše, kakor tudi organizacije na bazi in lo z večjo vnemo kot v preteklosti. Partija mora postati moč. nejša in bolj borbena v vidiku bodočih borb, med katerimi bo zlasti važna volilna borba. Zato je potrebno učvrstiti sekcij-ske komiteje. Prilika za to se nam nudi sedaj, ko so na programu volitve novih sekcijskih organizmov, ki so predvideni po statutu. Pri tem je potrebno gledati na to, da se izbirajo dobri in sposobni tovariši, ki so istočasno voljni delovati in so zvesti partiji, ter zamenjajo tisti. ki so odgovorni za pičle rezultate v krajih, katere so vo. dili, ki niso dali jamstva za izboljšanje, da bi prodrli v duhu samozatajevanja, partijske discipline, podreditve koristim partije, volje po izboljšanju in učvrstitvi delovanja partije v svojem okraju.
Z dobro voljo je mogoče u-spevati in napredovati vsepovsod. In napredovati je potrebno
vezana velika kampanja izpre-1 za koristi našega ljudst ..IcnA««;, 7o»a !.. »ntfolmn '	V RT A (
obračanja. Zato je potrebno !
E. GIACOMIN
določene zmede. Tudi pri nas so se tedaj, ko smo začeli organizirati delavske svete, pojavile različne zgrešene koncepcije glede razširitve pravic, ki naj jih ti imajo. Nekateri v resnici jih je malo in so precej nejasni — so predlagali, naj bi zaupali podjetja nekaki obliki kolektivne lastnine delavcev, ki so v njih zaposleni. Ti naj bi podjetja upravljali potom delavskih svetov. To koncepcijo je treba odločno zavrnili in to iz sledečih razlogov. Ako bi vsaka tovarna postala kolektivna lastnina, neke vrste zadruga delavcev, Li verjetno prišli do še slabših rezultatov delovanja od zakonov, ki vodijo kapitalistično gospodarstvo. Načrtovanje iu osrednje vodstvo, ki sta temeljni značilnosti socializma, bi gotovo izginili s področja državnega gospodarstva.
Cene izdelkov, ki jih izdelujejo razne tovarne bi odločale o tržišču na spontan način, na osnovi zakona o povpraševanju in ponudbah. Vsaka tovarna bi dejansko načrtovala in to z rezultatom, ki bi bil slabši kot v kapitalističnem režimu. Kapitalist, ki je dejanski lastnik tovarne, sam lahko določi velik del realiziranih dohodkov za investicije in le majhen del tega za zagotovitev zelo visoke življenjske ravni, o kateri prav tako sam odloča. Delavci pa, ki kot kolektivni lastniki tovarne, imajo relativno nizko življenjsko raven, bi vedno stremeli po čimvečjem povišanju mezd, ne da bi mislili na investicije.
Različna mnenja
S takim sistemom bi narodno gospodarstvo ne imelo ničesar skupnega s socializmom in bi bilo neizbežno, da bi kaj kmalu zdrknili na rob propada.
Delavske svete na višji ravni, kakor tudi one v tovarnah bi morala vzdrževati država, odnosno tovarne, kar bi končno bilo isto. Po odpravi osrednjih uprav bi delavski sveti dejansko prevzeli funkcije vodilnih osrednjih uprav, odnosno bi zamenjali iste. In ker delavski sveti nimajo nobene izkušnje, bi upravljali področje narodnega gospodarstva, ki bi bilo pod njihovo kompetenco, mnogo slabše od sedanjih osrednjih u-prav. Nikakor ne bi bili v stanu, da lii dobro vodili gospodarstvo in to niti po daljši dobi, zakaj zamisel o delavskih svetih predvideva tudi njihovo periodično izvolitev.
Nekateri so mnenja tudi, da hi morali obstajati delavski sveti na vseh področjih gospodarstva, da bi morala njih organizacija seči navzgor in biti na vrhu povezana v nekakšno višjo o-srednjo organizacijo. Toda, ali je vlada tista, ki bi morala vršili to funkcijo? Vlada ne more biti nekakšna višja instanca za socialne organizacije kot so delavski sveti. Zato bi treba imenovati drug osrednji organ, potom neposrednih ali posrednih volitev. In tu opažamo, da taka koncepcija vodi na zgrešeno pot.
( Nadaljevan je prihodnjič)
Mesec
komunističnega tiska - velika politična kampanja
H
l(\ nede|i
esec liska bo letos tudi za tržaške komuniste - ng a važna kampanja, katera zahteva že sedaj skrbno 1^ dobro pripravo, bodisi v političnem, kakor tudi v °r*' lična
nizaeijskein pogledu. To vprašanje morajo dobro pl
važnost širjenju glasila «Unità» in revij «Vie Nuove» ^nc*, Pi
t £ i CIO 11 ri wuiniu« ni »viij " ' ‘v
«Rinascita». V tem pogledu, kakor tudi v pogledu n»' >z N; tedenskih glasil «DELO» in «LAVORATORE» morajo ' °valca ekcije in celice določiti konkretne cilje.	n' ol
Potrebno je, da povečamo razprodajo nedeljske eva. daje «UNITA'», razen tega pa da napravimo četudi sl' 'a°va, men napor za povečanje razprodaje njene četrtkove 1 ' ‘nebi daje. Potruditi se moramo za to, da povečamo število 1 g.’ °b' ročnikov zlasti v vrstah ustanov in združenj, partiji [ š
y a>1 ^)avni
problem predstavlja tudi ustanovitev Združenja prij* tiska
ljev Unità tudi v našem mestu.	>,'ens
- -	-	»t trato!
j .	_	* u fidali
čili vsi organizmi partije, v tesni zvezi s položajem, tc|jni j. obstaja v posameznih sekcijah in celicah.	i Svečai
Politična impostacija za kampanjo tiska je bila * ital OR kazana v pozivu, ki je bil sestavljen na sestanku l, So Livornu. V prvi vrsti gre za široko in močno prof Mstavni gandno kampanjo, ki mora imeti za cilj, da zbere ok” la ;n komunističnega tiska delavce in demokrate za borbo p1* 4 kater klerikalno-monarhofašistični vladi, za atomsko premiti bralne: upravičeni razlog, ustanovitev dežel, uveljavitev ust»’ prefel obrambo pravic delovnih ljudi in za izboljšanje njil1 I Kvestu vib življenjskih pogojev. V okviru programa so vključi, konz krajevne zahteve za gospodarski preporod Trsta, za pillali. Na razvoj prometa, ustanovitev dežele Furlanija-J”®'°sti z. ska Benečija, za obrambo narodnih pravic Slovencev >' ^"eva.
Kampanja za tisk ima letos še poseben pomen v z',f pred« z bližnjo volilno kampanjo, v teku katere se bodo pri)11 ‘stične vile politične volitve, kakor tudi morebitne upravne 1 ls,lčne litve v našem mestu.	e' ^talij
: strank
Sirjenje tiska
t) azeri finančnega cilja (za katerega se bo pričelo ske lj„ -K nabiranjem prispevkov koncem avgusta) gre v P'?a n hodnjih tednih tudi za to, da koncentriramo vse sile '«bene rganizaeijo razpečavanja časopisov in da posvetimo ' *ke šol
Prav tako je potrebno, da se udeležimo vsedržav”fk tekmovanja za pridobitev novih bralcev revije «Vie *'1 bvyj' „ZV ve». Povečati je treba tudi število naročnikov za re’1, zu «Rinascita», ki je v Trstu še vse premalo razširjena. Pomi
Sl d.
“Delo" in “Lavoratore”	0<
tj ovečati je treba razširitev razprodaje tedenskih g1 Nil0 -L naše federacije «DELO» in «LAVORA CORE» ter < kasni bodo tovariši ti svoji glasili bolj čitali in ju izkori»’’ en, s posebnim ozirom na informacije o problemih kraje1' Besp(j.j ga značaja, na usmerjevanje pri detu in na polit’1 »sj. vzgojo, kar mora naša federacija mnogo bolj razviti.
-q otrebno je povečati napor za pridobitev novih 1 L -L našalcev tiska, da združimo one, ki so že aktivni, uC( poživimo duh tekmovanja med njimi, da valorizira’’ |)qj^ delovanje tistih, ki so se izkazali za najbolj vztrajne sposobne. Ustvariti moramo skupine raznašalcev za v Hi volilni okoliš posebej. To je temeljni cilj sedanje k»' panje tiska. Istočasno pa je treba poskrbeti za to, da jloitenr sleherni raznašalec postal obenem tudi dober propag1 lelij dist, ki bo znal dobro povezati svoje akcije za širje11 'tjeno liska s specifično vsebino lista ali revije, ki jo širi. Pl’i
Prazniki tiska
razvi 'a tria
< nr.
ry e sedaj je treba določiti datum in program praži”'
Id liska. Teh praznikov mora biti čim več. Velik6 ^	®
pomena je tudi to, da bo na teh praznikih prevlad»' duh vedrosti in da bodo istočasno imeli ti prazniki J^.%nje politično vsebino, bodisi glede popularizacije komu”’’ J’ čilih publikacij, govorov, četudi kratkih, v katerih treba dati poudarka našemu programu in akciji, k»' /,e(
tudi našim političnim stališčem do vsedržavnih, k»'>
tudi krajevnih problemov.
Dolžnosti komunistov Z
'a Z! . ” Tr
S
a vse delo, ki ga je treba opraviti v teku priprav MESEC TISKA in predvsem za to, da se že Je T
uresniči uspešno širjenje tiska, so potrebni delovni "
črti,
%‘dnic tov»Ami 6
ki naj jih ne uresničujejo le posamezni Sekcijski in celični komiteji so dolžni, da zadolžijo fy. j ’ bernega tovariša, da bo dal svoj doprinos v tej kamp”11 i), f ° ki ima tako velik politični značaj.
. * in
To je predpogoj za pridobitev novih bralcev kor”1' stičnega tiska, za pridobitev novih prijateljev, novih it, y li vre v in novih tovarišev.	*'eai/je,
'"»eri
V
y^šče
bčinski svet se sedaj ukva-
rja — in diskusija bo ve-
rjetno trajala precej časa - z enim najvažnejših upravnih problemov t. j. z občinskim pro. računom, ki se tiče vseh občanov, ker vsi plačujejo davke in pristojbine in so vsi enako za-interesirani, da bi bil ta denar uporabljen na najboljši način, to je v korist skupnosti in bi bila davčna obremenitev pravično razdeljena med davkoplače. vlače po njihovem bogastvu (ali siromaštvu).
Koliko plačamo? Nekaj več kot 1 milijarde in 147 milijonov po proračunu za leto 1957. To se pravi, da plača vsak prebivalec 14.525 lir. V povojnih letih se je breme davkov in pristojbin ogromno povečalo, in sicer od 715 milijonov leta 1948 (2.635 lir na prebivalca) do 2 milijard in 392 milijonov (8.796 na prebivalca) leta 1953, do 3 milijard 568 milijonov (13.023 na prebivaha) leta 1956, do letošnjega nadaljnjega poviška.
Občinski dohodki so razdeljeni na 12 postavk in na nekatere manj pomembne. Skoro vse te postavke vsebujejo dohodke iz posrednih davkov, ki kot je znano, enako prizadeva, jo vse davkoplačevalce, neodvisno od njihovih možnosti. V
Občinski proračun dokazuje protiljudsko
bistvo davčnega sistema
tej zvezi je najbolj pomemben trošarinski davek, ki bremeni vse na podlagi potrošnje (od raznih pijač do mesa, od rib do peciva, od gradbenega materiala, pohištva do otroških vozičkov itd.) in ne na podlagi dohodka. To je najvažnejši davek, ki zagotavlja občini skoro 2 milijardi in pol, to je preko polovice vseh dohodkov.
Letos se je trošarina še povečala zaradi uveljavitve zakona 703, o katerem se je svojčas toliko govorilo in ki je od ene. ga leta do drugega povečal občinski dohodek za preko pol milijarde lir. Ol vseh občinskih davkov ima samo eden neposredni značaj in to je družinski davek. Dohodek iz tega davka je pa dokaj skromen, približno 550 milijonov lir. Vsi ostali so manj ali več formalno, toda bistveno posredni davki.
To brez nadaljnjega omogo. ča prvo sodbo o obstoječem
davčnem sistemu : očividno gre tu za globoko protidemokratičen in protiljudski sistem, ki neenako obremenjuje prebivalstvo z davki, ki jih je treba plačevali občini, da bi mogla razvijati svoje delovanje. Omeniti moramo, da se občinske u-prave v svojem vsakovrstnem in tudi davčnem delovanju gib-ljejo v precej ozkih mejah. Z drugimi besedami: obstaja vrsta zakonov, precej zapletenih in često nasprotujočih, ki ureju. jejo njihovo delovanje. Teh zakonov se je treba seveda dr-žali. Toda to dejstvo ne more upravičiti tistih občinskih u. prav, kot je naša — demokri-stjanska in fašistična — ki sicer priznavajo, da je davčni sistem krivičen, izvajajo ga pa do pičice natančno, trdeč, da jim zakon ne dopušča drugega. Toda v mejah, ki jih narekuje zakon, je tudi določena možnost gibanja, ki jo je treba izkori-
stiti. Imamo pa spet
da je vlada v rokah istih in tako mislijo, da se je
X. Po
U.V«
opravičiti. Vlada ohranj6 čni sistem, ki je naklon}6^ vitejšim na škodo slojev. ve samo od svojega del6' liigQy čim obstaja v parlarne”
) Sila
čina, katere bi se mogi” , ^e,
poslužiti
in tega noč” 'So čnega sistema v demokr»1 S’),
za temeljito prenovit”',
smislu'	. h
Toda 4 milijarde in G j
lijonov ne zadostuje	va r(
čini, kajti stroški so prfl , .''Se
/ c s,v
dri i A°G
to se je treba zateči k ; 'ig^
višini 8 milijard in P
podpori: 838 milijonov
gal in 3 milijarde nep”'
za občino.	. .
Večkrat slišimo, da D ič'>>u
d<>«g
sprejemanje vladnih - pt, -iq nih nakazil izkoriščanj6 /
italijanskih davkoplačeV^L'^ bt
e7ltl' \ .
_____________f-Spv"
(Nadaljevanje na 4, ”
t
^ V
či°Vne
ft:
-
Veg y
vc
£■ »
kiVi
m?;- e
X" •
Post
KTJLTURA IN ZNANOST
Spominska listina vzidana
v temelje
Kulturnega doma v Trstu
| nedeljo dopoldne je hila ate : na gradbišču Kulturnega rbno 'nj
j v rdiei Petronio 4 sim-' jti 'na svcčanost, med katero 0 P i fidali spominsko listino v 'Jem’ Mjni kamen omenjenega do.
' Svečanosti, katero je orga-bila 11 ital Odbor za zgraditev Do-anku l, Su sp udeležili številni prof Otavniki tržaškega politič-■e okt' Si jn kulturnega življenja, bo P1* 1 katerimi so bili zastopnik iremifl bralnega komisariata v Tr-ustit' prefekt Maeciotta, zastop-- nji 1 kvesture dr. Malinconico in ključ«" konzul FLRJ Mitja Vo-a pm* *k. Našo partijo je na sve-ija-Jul 'ostj zastopala Marija Hericev i1 ^'pva. Nadalje so bili nav-v z',( 1 Predstavniki Neodvisne so. f prip1 n$tične zveze, Italijanske so-ìvne 1 ls(ične stranke,Unione Popo. P' Italijanske socialdemokrat. 1 s,ranke. Slovenske gospodar, ‘kulturne zveze, Slovenske ®svetne zveze, Slovensko-hr-ričela ®ke ljudske prosvete, Sloven. v P 6a narodnega gledališča, sile 'sbene matice, Sindikata slo-imo * *ske šole, župani : Lovriha iz io ve» '»e, Pirc iz Zgonika in Fur-lu na' iz Nabrežine ; pokrajinska rajo 1 Hvalca Siškovič in Grbec, J'ti občinski svetovalci Dr. Ijske 1 leva, Gombač, Stanka tiroidi sk* '"ova, dr. Sajovitz, Tonel, kove 1. “incherle, Petronio ; Teodor svilo 1 j,.’ občinski svetovalec iz artijal J iti številni drugi kulturni Vili, Jevni delavci, ter predstav-prij»1 1 tiska in radia. Predstavni-'Wenske demokratske zveze ržav«1- katoliške skupnosti pa se /ie N1110 odzvali vabilu, kot se ni a reti 'al župan Bartoli, ra. Pomenu svečanosti je spre-|tlril dr. Dekleva, ki je pred-'k Odbora za gradnjo Kul-u *fSa doma in nato prečital t ” | j ^*lo spominske listine, ki je e i * kasneje vzidana v temeljni torišč Va,
^ jedilo spominske listine se viti.
dvni, Cedilo nzirp%minske
rajne ...
za astine
je k‘^
’ t*a ( ) ^fenei prebivamo še 13 sto-ropal, Zetif t, Trstu in v okolici
širjAjetio
•i.
povezani z ostalimi **nci in z njihovim kultur-rQzvojem, v katerem je tu-2,1 tržaške Slovence pomenila razili t/° Prel°mnico a pomlad na-
Velik*
fin!h
-.. 'Oj,,, društveno in družabno 1 :j Va ie t; te ie v kasnejših
ja Jo' “'Vni/i sapicah se je razmah.
ki se je
1 -,	: stopnjevalo do vedno bolj
‘“kat t'liz,,anih °bUk-
^ . '“'a 1902 je bilo ustanovijo.
.V prebivalstvu zagotovilo " gledališke predstave. Nje. praV ° delovanje se je poživilo, -	,1' t'1 Tržaška posojilnica in
f finiva l. 1904 zgradila s f ,l"ii sredstvi in s prispevki T	v središču mesta Na-
ie
ivni tova1
«jo %
im P"1 it,
S
ranj*
°l“ leta 1848. V njenih do-
l’ Trstu kl‘vo.
tudi Dramatično je slovenskemu me-
**' dom, ki je postal zbira-
‘n sedež glavnih organi-
k o,a 1 Zn politično, gospodarsko, tn kulturno delava-|f' k njem je bila tudi lepo .oljena gledališka dvorana, ',tpri je tedanje slovensko ^išče prirejalo redne predlo
0 bujno narodno življenje se f ,<sPešno razvijalo do prve I ^ y0,,Pe vojne leta 1914 in se | ^ Jljevalo v letih 1919 in 1920 Italijo, vse dokler ni zlo-0 roka fašističnega pozi-fj n v slepem sovraštvu do ""cev 13. julija 1920 zaž-i Narodni dom. Tako so slo-osrednje ustanove in or-J*** v Trstu ostale brez iei , J' Gledališče je nekaj časa ,h ' t» Qi>l 2 Ljudskim odrom, ka-je i is predstave so bile name-,e zlasti delavcem, iskalo za.

jel1 K,f P° manjših dvoranah v jeV t 'n'-'stjih in okolici, dokler del" kitale tudi te plen novih 4jf°V' razbijanja in samo. ,i. ' t,'1'*1 nasilnih razlastitev.
ie najhujša doha na-)Vltr. <(j. -i političnega zatiranja )kr^	Slovencev, ki pa v nji-
b Srcih ni mogla uničiti ve-'1^ irtlQgo pravičnosti nad na-n ^	Iskra odpora se je do
rejv' ^	Vzplamtela z nastopom
P* pO^ C svetovne vojne v narodni1 1 l^^odilni borbi, v kateri 3v ** ‘	Slovenci imeli na svo.
o$ \ Utli tudi italijansko de-16	^ ljudstvo.
y \^a 71 (l(I mračnimi silami
<jo/	v maìu leta 19^5
Q možnosti za hitro ob-aI^ j/ X slovenskega prosvet. ^kulturnega življenja v vj,, ^ <0^0 je se istega leta '	PQleg obnovljenih pro-
svetnih društev delovati tudi Slovensko narodno gledališče v Trstu kot dedič poslanstva in nalog prejšnjega stalnega slovenskega gledališča. Ker ni i-melo svoje dvorane, je bilo pri-siljeno gostovati po nekaterih mestnih in - po manjših neprimernih dvoranah ob robu mesta.
Prizadevanje, da bi nam bila v letih anglo-ameriške vojaške uprave povrnjena gmotna škoda, ki nam jo je povzročil fašizem, in z njo tudi Narodni dom z gledališko dvorano, so ostala brezuspešna. Zato je prišlo 7. februarja 1951 do ustanovitve Odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu z nalogo, da začne široko akcijo za zgraditev doma s lastnimi sredstvi. Poziv Odbora je padel na plodna tla: tržaško slovensko prebivalstiio je kljub svojim skromnim možnostim začelo z navdušenjem zbirati prispevke; odzvali so se ameriški Slovenci, ki so ustanovili lastni odbor za zbiranje prispevkov; z bratskim umevanjem so priskočili na pomoč tudi vsi jugoslovanski narodi.
V času te plodne akcije in vsestrankih priprav Odbora za zgraditev Kulturnega doma, pa je prišlo do pomembenga dogodka, ko sta vladi Italije in Jugoslavije 5. oktobra 1954 skle. ni li «Londonski sporazum», ki med drugim določa tudi, da se škoda, povzročena , tržaškim Slovencem zaradi fašističnih
požigov in nasilnih razlastitev narodnih domov, vsaj delno po-pravi s tem, da se Slovencem v Trstu z državnimi sredstvi zgradi nov kulturni dom v Ulici Petronio ter v najbližji tržaški okolici obnovita še dva prejšnja kulturna doma.
Ta kulturni dom, zgrajen v zkladu z določili «Londonskega soprazuma», s prostovoljnimi prispevki tržaških in ameri-škili Slovencev ter s pomočjo jugoslovanskih narodov, naj slu. ži kulturnemu in prosvetnemu življenju tržaških Slovencev. S svojim obstojem naj priča, da so nekdanje mrzil je in razdori pokopani in da sta oba domača naroda v Trstu in na njegovem ozemlju na poti medsebojnega spoštovanja namerjena k novim ciljem kulturnega sodelovanja in prijateljskega sožitja.
V Trstu, na dan v zidanja spominske listine v temelje Kultur, nega doma, 21. julija 1957.
Lepa pobuda dijakov
Na pobudo prosvetnih društev, «Svobod« in občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva v Kopru so u-stanovili dijaki koprskih srednjih šol posebno skupino, s k a-tero so gostovali v krajih, kamor ne zahaja še potujoči kino.
Zidovi rastejo...
Obiskali so razne manjše vasi v Slovenski Istri. Povsod so jih ljudje sprejtdi z velikim veseljem. To je zares hvalevredna pobuda.
Nekaj podobnega bi «si tudi tržaški dijaki lahko zamislili. Lahko bi obiskali zlasti manjše vasi na našem podeželju, kjer ni primernih dvoran za kakršno koli kulturno izživljanje. Tudi naši ljudje bi jih sprejeli z velikim veseljem.
Priznanje Jugoslaviji v Karlovih Varih
Na X. filmskem festivalu v Karlovih Varih je jugoslovanski režiser Vladimir Pogačic, avtor filma «Veliki in mali», prejel nagrado za režijo, ki jo deli s poljskim režiserjem Andrejem Munkom. Že lani, na festivalu v Pulju so bili za ta film nagrajeni snemalec Aleksander Sekulič, igralec L. Tadič za najboljšo moško vlogo, Jožo Lavrenčič za najboljšo stransko vlogo, dočim je prejel režiser posebno pohvalo. Film «Veliki in mali» je bil doslej odkupljen za Holandijo, Dansko, Švedsko, Norveško, Sovjet sko zvezo in vse dežele ljudske demokracije.
Italijanski režiser Giuseppe
De San tis bo snemal v jugoslovansko - italijanski koprodukciji film «Cesta se spušča v dolino». Te dni je imel De Santis v Beogradu tiskovno kon. ferenco, na kateri je v kratkem opisal vsebino filma in svoje prve priprave. Film bo v barvah in kinoskopu, vloge pa bo do razdeljene med jugoslovan ske in italijanske igralce Doslej je izbral Leonoro Rossi Drago in Silvano Pampanini, slovenskega igralca Berta Sotlarja, ki ga smatra za izrednega umetnika mednarodnega pomena, ter Milivoja Živanoviča. Film bodo začeli snemati 25. avgusta.
Cilji in nameni
Mednarodnega geofizičnega leta
Gradnja Kulturnega doma v Trstu. Predvideno je, da bodo dela dokončana šele čez dve leti. V Domu bo sodobno urejena gledališka dvorana s 500 sedeži, ostali prostori pa bodo služili za Narodno in študijsko knjižnico in za razne druge slovenske kulturne ustanove. Načrte je izdelal arhitekt Mihevc iz Ljubljane
■m/red n a rod n o geofizično leto se je začelo 1. julija 1957 ob univerzalni uri 0. Trajalo bo 18 mesecev in se zaključilo 31. decembra 1958; udeležujejo se ga znanstveniki iz 56 držav
Kakšen je skupni program?
Predvideno je da se bodo ra-ziskavanja vršila nad vrsto pojavov, ki so med seboj povezani :	zemeljski magnetizem,
pojavi v ionosferi, kozmični žar. ki in polarni siji. Vsi ti pojavi zavzemajo važno mesto v programu mednarodnega geofizičnega leta. Raziskavanja se ne bodo vršila samo v določenih dnevih, marveč tudi v posebnih obdobjih, ko bodo nastopili ve. liki magnetski viharji, motnje v ionosferi in polarni siji tudi v nižjih širinah. Po mednarodnem dogovoru ima «Center sve-lovnih dnevov» v Združenih državah nalogo, da napoveduje ta obdobja.
Ta Center se bo posvetoval s podobnimi ustanovami v Franciji, Avstraliji, na Japonskem in z Zavodom zemeljskega magnetizma v Moskvi.
Zavod zemeljskega magnetizma bo vesti iz Washingtona raz. pošiljal 80 postajam v ZSSR in desetim narodnim središčem v bližnjih deželah : LR Kitajski, LR Mongoliji, Jugoslaviji, DR Nemčiji, Poljski, Češkoslovaški, Madžarski, Bolgariji, Romuniji in Albaniji.
Iz ZSSR že pošiljamo v Washington informacije glede na. povedi posebnih obdobij. Vsakodnevno pošiljamo podatke o soncu in magnetizmu v Washington, Pariz, Tokio in prejemamo v zameno podobne informacije. Tudi iz bližnjih dežel prejemamo obvestila in jim pošiljamo naša.
Najbolj
izpopolnjena
tehnika
Izkoriščanje najbolj izpopolnjene tehnike predstavlja eno od zančilnosli geofizičnega leta. Spuščanje raket in umetnih sa-
♦	Sporazumno sodelovanj e 56 držav
♦	Naloge sovjetskih znanstvenikov
teli tov je najbolj senzacionalen primer.
V	kratkem času so sovjetski znanstveni zavodi organizirali nove postaje, pripravili načrte, zgradili nove naprave. Postaje bodo opremili z velikim številom naprav novega tipa za registriranje intenzivnosti kozmičnih žarkov, s posebnimi fotografskimi aparati za slikanje polarnih sijev, avtomatičnimi postajami za proučevanje ionosfere, napravami za proučevanje vetrov v ionosferi itd.
V	ZSSR je preko 500 postaj, kjer se bodo vršila opazovanja. Med ostalimi deželami imajo samo ZDA enak obširen program.
Posebna ladja “Zarja“
Nalogo proučevanja magnetič. nih pojavov v oceanih ima samo ZSSR. Za ta proučevanja so potrebne posebne ladje, ki niso magnetične, zgrajene brez železa ali z najmanjšo možno količino železa.
Pred letom 1929. so imele Združene države eno takšnih la. dij : jahto «Carnegie», ki je omogočila zelo važna proučevanja magnetskih pojavov v oceanih sveta in sestavo najbolj natančne magnetske karte.
Po brodolomu «Carnegie» si je angleška adiniraliteta prevzela nalogo nadaljevati to delo v interesu vseh dežel in je po prvi svetovni vojni začela gradnjo nemagnetične ladje « Research» Toda vojna je preprečila uresničitev tega načrta in pozneje se je angleška admiraliteta odpovedala tej nalogi.
V	odgovor na poziv Mednarodnega združenja za prouččva-nje magnetizma, naj obmorske dežele, ki imajo možnost, zgradijo nemagnetične ladje, je sovjetska vlada dodelila Zavodu za zemeljski magnetizem potrebna sredstva za izgradnjo
lahke dvojainbornice «Zarja».
Lani je «Zarja» v poskusne namene preplula Atlantski o-cean. Letos v poletju bo odplula iz Leningrada na 18-meseč-no potovanje. «Zarja» bo plula do Vladivostoka in bo proučevala magnetične pojave v A-tlantskem, Indijskem in Tihem oceanu. V teku geofizičnega leta bo prelula približno 50.000 milj.
«Zarja» je opremljena z instrumenti, ki jih ni nikjer drugje. Ti instrumenti omogočajo neprekinjeno proučevanje v teku plovbe, dočim se je morala janta «Carnegie» ustavljati vsakih 200-300 milj, da bi se mogla vršiti raziskavanja:
NIKOLAJ PUHOV Podpredsednik Sovjetskega odbora za mednarodno geo. fizično leto
ANTONIO BANFI
svetel lik misleca
in doslednega antifašista
17 ponedeljek je v Milanu * umrl senator Antonio Banfi, glan CK KPI. Z njegovo smrtjo ni nastala velika vrzel It' v vrstah komunističnega gibanja temveč tudi na občem po. dročju italijanske kulture, kjer je pokojnik užival velik vpliv in ugled.
Senator Banfi se je rodil 30. septembra 1886 v kraju Vimer. cute v Lombardiji. Kot mladenič je živel v Mantovi, kjer je bilo tedaj zelo razširjeno socialistično gibanje, ki se je zavzemalo za socialno ureditev in zlasti za kmetijske reforme, kar je mladega Banfi ja navdahnilo z ideali socializma in odločujoče vplivalo na ves nadaljnji razvoj njegovega življenja in de. lovanja. Univerzo je obiskoval v Milanu, kjer je tudi doktoriral. Po dovršenih štutijah je odšel v Nemčijo, kjer je izpopolnjeval svoje študije in kjer je imel za učitelje velike mislece in zgodovinarje kot so bili Husserl Lasson, Riehl, Cassirer in Simmel. Po povratku v Italijo je služil kot profesor na licejih v Lancianu, Urbinu. Alessandri ji in končno v Milanu. 1'ostal je univerzitetni profesor filozofije in estetike in je predaval najprej v Firenzah, nato v Genovi in končno v Milanu. Zlasti službovanje v Milanu je bilo zelo plodovito v pogledu širjenja novih naprednih in an-tifašističnih idej.
Pa padcu fašizma se je zlasti udejstvoval v vrstah šolnikov. Ustanovil je antifašistično univerzitetno organizacijo. Za časa nemške okupacije je ustanovil na milanski univerzi odbor narodne osvoboditve CLN. od leta 1913 je sodeloval z Eu-geniem Curielom pri ustanovitvi Mladinske fronte, kasneje pa je postal partizan 40. in nato 3. brigade GAP.
i A-:
... ________1
.mm
Senator Antonio Banfi, ki je v ponedeljek umrl v Milanu. Njegovo ime ni Slovencem neznano, saj si je že pred leti. kot član VI. senatne komisije, prizadeval za uzakonitev slovenskega šolstva v Italiji.
Po osvoboditvi je bila na nje- obrambo šole in član VI. senat-
govo pobudo ustanovljena kulturna fronta, udejstvoval se je mnogo zlasti na področju šolstva in na varšavskem kongresu šolnikov je bil izvoljen za člana Mednarodne zveze učiteljev.
Antonio Banfi je bil podpisnik številnih antifašističnih manifestov intelektualcev, je bil član predsedstva Centra za socialno, obrambo, član Akademije adei Lincei», član Lombardskega inštituta za znanost in vede, član Evropskega kulturne, ga združenja, član Združenja za
Umrl je Curzio Malaparte
iiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiErimiiiiiiiii*iitiieiiiiiiii*iiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*ii*iiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiisueiieiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiieiiiiiiiimiiiiiiii!iiiei iliiliiitiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiii
ne komisije, ki se ukvarja prav s šolskimi problemi. Bil je tudi predsednik Združenja Italija-Sovjetska zveza.
Leta 1948 je bil izvoljen za senatorja v okrožju Abbiate, grasso s 42.654 preferenčnimi glasovi, leta 1953 pa v okrožju Cremona z 29.193 preferenčnimi glasovi,
CK KPI je v zvezi z Banfijevo smrtjo objavil posebno poroči* lo, v katerem prikazuje lik velikega pokojnika, ki pooseblja naj plemenitejše in najvzviše-nejše vrline kulturnega človeka, filozofa, učitelja, borca za svobodo in doslednega revolucionarja, čigar delež pri izgradnji italijanske demokracije in ,kulture je neprecenljiv.
tt petek popoldne je umrl v * rimski kliniki «Sanatrix» Curzio Malaparte, znani pisatelj, pesnik in novinar ; po dolgotrajnem trpljenju je podlegel težki neizprosni bolezni v starosti 59 let. Dolgo se je boril s smrtjo in v italijanskih kulturnih krogih je bilo splošno znano, da mu ni rešitve, vendar pa je njegova smrt bolesno odjeknila v srcih vseh, ki so ga poznali, pa čeprav samo po njegovih delih. Smatrajo ga za enega največjih sodobnih italijanskih pisateljev, ki je v svojih delih, včasih z drzno svoj. stveno iskrenostjo, obravnaval problematiko današnjih dni.
Že za časa fašizma se je proslavil po svojih polemičnih razpravah, zaradi katerih ga je režim leta 1933 konfiniral na ki-
parske otoke, od koder se je vrnil leta 1939. V času druge svetovne vojne je bil dopisnik lista «Corriere della Sera» na ruski fronti. Toda njegovo po-ročanje, ki je bilo preveč objek. tivno, ni ugajalo fašističnim oblastnikom in je bil zato odpoklican. Od leta 1943 dalje se je tudi on udeležil osvobodilne borbe.
Po vojni je izdal še «Don Ca-nialeo, romanzo di un camaleonte», «Sole cieco», «La pel. le», «Battibecco» in slednjič, leta 1956 «Maledetti toscani», katerega glavna tema je svoboda človeka.
Ob koncu leta 1956 je odpotoval na Kitajsko, kot dopisnik revije «Vie nuove» in tu je izbruhnila njegova bolezen, ki je že dalj časa tlela v njem.
Nu Kitajskem je Malaparte doživel najlepšo in najbolj zanimi-vo epizodo svojega razgibanega življenja. Odkril je nov svet. ki ustvarja novo, srečnejše življenje človeku in spoznal ter vzljubil kitajsko ljudstvo, ki mu je izkazalo toliko ljubezni in spoštovanja za časa njegove bolezni. Ob povratku v Italijo je v reviji «Vie Nuove» objavil ganljiv pozdrav kitajski deželi s prisrčno zahvalo za skrbno zdravniško nego, ki je je bil deležen. Tedaj se je še bolj približal naši partiji in zaprosil za vstop, kajti spoznal je, da se ■ bo neizogibno uveljavil «svet dobrote in pravičnosti», ki ga more le socializem ustvariti.
V svoji oporoki je v znak prijateljstva in hvaležnosti zapustil kitajskim pisateljem svo. jo lepo vilo na otoku Capri.
Konferenca
filozofov
V Varšavi se vrši konferenca filozofov iz 21 držav. Na njej obravnavajo vprašanja odnosa med mislijo in dejavnostjo. Konference se udeležujejo filo, zofi iz Kanade, ZDA, Francije, Zah. Nemčije. Belgije, Švedske, Italije, Jugoslavije, Anglije, ČSR, Madžarske in drugih dežel.
PREJELI SMO:
SLOVANSKY PREHLED, gl a-silo Slovanskega odbora Češkoslovaške, štev. 6, junij 1957, Praga.
REVUE DE LA POLITIQUE INTERNATIONALE, izdaja Zveza novinarjev Jugoslavije, št. 172 od 1. junija in 173 od 15. junija 1957, Beograd.
d"
tej omari,» je dejal muzejski vodnik s skrivnostnim ■ ponosom, «imamo največje čudo vse Sovjetske zveze. To je edinstveni tip državljana izza leta 1905».
«Iz voska ali nagačenega?» je prizadevno vprašal nekdo izmed obiskovalcev muzeja.
«Ne dragi tovariš,» je pripomnil vodnik užaljeno, «ne voščen, ne nagačen, pač pa popolnoma pristen poedinec iz dobe 1905., ki mu nista mogla ne čas ne molj do živega».
«Kako naj si to razlagamo?» so vprašali obiskovalci v zboru.
«Da, to se ne da razložiti. To je edinstven primer mrtvič-nega spanja na vsem svetu. Cu-do, kakršno si je utegnil zamis. liti le kak Wells. Človek, ki se je pred pet in dvajsetimi leti onesvestil in se ni več prebudil.»
«Nemogoče ! »
«Saj ga boste videli. Naj vam pojasnim zadevo : omenjenega državljana so leta 1905. po pomoti skupno z nekaterimi demonstranti prijeli in ga privlekli na policijsko stražnico.
«Kdo si ti?» ga je vprašal poslujoči uradnik. «Jaz, vaše blagorodje, sem uradnik dvanajstega činovnega razreda in nikakor nisem to, za kar me imate!» — «Lažeš! Molči ! H kateri stranki se prištevaš?» in že mu je prismolil tako, da se je državljan onesvestil. Nezavest je pa prehajala v mrtvično spanje. Celo tuje novinarstvo je poročalo tedaj o tem primeru. In neki dunajski profesor je izjavil, da se bo mož zbudil šele čez pet in dvajset let iz svojega mrtvičnega spanja. Ah, kakšen dogodek, dragi tovariš»
«In videti je v resnici tak, kakršen je bil ž,iv? Ah, kako mikavno, kako poučno bi ga bilo videti ! »
«Da, to se takoj zgodi ! Sami se boste prepričali, da je res zabaven. Z besedami se ne da popisati : dežnik, galoše, srebrna verižica, ki je redkost — vse, kar je prav in resnično ! Občudovanja vredna podoba državljana. Človeku se kar sline cede. Prepričajte se sami ! » Po teh besedah je odgrnil vodnik zaveso — in ves osupel odskočil. Omara je bila prazna.
«Iginil je!» je otožno vzkliknil in pobledel.
«Najbrž ga je kdo ukradel,» se je oglasil nekdo izmed obiskovalcev muzeja. «Precej sitna zadeva ! »
«Mogoče so nam ga res ukradli. Saj kradejo celo nagrobne vence. Toda mrličev še ne kradejo.»
«A kako neki je izginil? Ali jo je mogoče sam popihal?»
«Ddvolite, tovariši, mogoče se je pa zbudil po poteku pet in dvajsetih let,»
Valentin Katajev:
SVOJEVRSTNEŽ
«Možno!»
«Če je tako,» je zar jul vodnik, «ga moramo takoj iskati. Da bi le ne prišel pod kak avto ! Jaz jamčim zanj. Ali ni prav nič pazil vrhtar? Oprostite, tovariši. Stran moram in to takoj...»
* * *
Ko se je bil državljan zbudil iz mrtvičnega spanja, se je najprej prijel za noge, ni li morda izgubil galoš. Nato je stresel dežnik, useknil se, stopil previdno iz omare in prišel nemoten na ulico.
«Domov ! Čim prej, lem bolje ! Domov ! » si je mrmral. «Moj Bog, kaj neki si bo mislila moja žena ! Kaj poreče pred-stojnik? V stražnici prenočiti ! Taka sramota! Izvošček ! Tyer-skaja! »
«Trije rubli ! »
«Ali si zapravil pamet, bratec? Pet in dvajset kopejk dam ! »
«Ti, ti si zapravil pamet ! Zares s finim gospodom imam opravka.»
«Lopov! Možakar postaja celo predrzen ! Hočeš, da te spravim na policijo?»
«Kaj, ali mi mogoče groziš s policijo?»
«No, ta podlež se hoče norčevati še v uradniki. Le počakaj, golobček, zapišem si tvojo številko ! Policija ! »
«Kar tu sem lezi ! » je dejal izvošček spoštljivo. «Nekaterim uspe torej, da sc opijejo že v ranih urah ! S takšnimi se kajpada ne morem meriti. Sicer si pa moral najmanj dve stekleničim polokati tistega grenkega, če stojiš pred mano in kličeš policijo!»
Državljan si je zapisal številko predrznega izvoščka in nadaljeval peš svojo pot.
«Tovariš, povejte mi, kako pridem v Dmitrovsko ulico?» j" vprašal državljana mlad mož.
«K-a-a-aj?» je zarentačil državljan. «Za koga me imate? Zdi se, da mr imate za prekucuha ! Jaz nisem nikak tovariš!»
«No, no, brez zamere, državljan ! »
«Jaz tudi državljan nisem.»
« Kaj pa ste potemtakem?»
«Jaz sem uradnik dvanajstega činovnega razreda in vitez reda sv. Ane tretje stopnje. In če ste me imeli pomotoma za prekucuha, mladič, ne dokazuje še...»
Mladi mož je začudeno pogledal svojevrstneža in stopil ves preplašen za korak v stran.
«Kakšne grozne razmere», je šepetal Rus iz muzeja. «Celo na cesti te nagovore s tovarišem. Prav lahko zve o vsem tem moj predstojnik. In jaz izgubim službo.» In vtaknil je roke v žep in zapel : Bože carja hrani !
* * *
«Raznašalec! Daj mi dve številki «Ruske zastave».
« Kaj ? »
«Dve številki zastave, « Ruske zastave». Oziroma daj mi rajši tri številke ! »
«Takega lista sploh ni!»
«Ni? Pa mi daj «Novi veki»
«Ga tudi ni!»
«No kaj pa prodajaš?»
«Delavski list», «Pravdo», «Rdečo zvezdo».
«No, le poglej tega predrzueža ! Izpodkopuješ li javni red? Trguješ s protipostavnimi listi? Le počakaj, malopridnež, tebe že spravim na policijo ! »
«Za to nimate nikake pravice. Davke plačujem !»
«Vedno lepše ! Ti že pokažem d»”ke!»
Rus si je skrbno zapisal znake in številko zločinskega pouličnega prodajalca listov in stopal dalje, drsaje enakomerno z galošaini. Nad pročeljem velikega poslopja je zapazil napis: Moskovski komite ruske komunistične partije. «No, to je pa že višek ! Kar očitno se izpodkopuje red. Le zapišimo si vse to, ulico in številko ! »
«Tovariš, prosim ognja!» je ustavil Rusa debel meščan, edet s plaščem iz bobrovine.
«Hi, hi... Le nikake prevare ! Jaz nisem pri nobeni neposlovni organizaciji, pri nobenem revolucijskem krožku, pri nobeni politični skupini. Jaz, da se točno izrazim, nisem ni-kak tovariš. In če sem tudi prenočil v stražnici, mi lahko verjamete, vaše blagorodje, da je zakrivilo to tragično nesporazume-vnnje. Jaz se nikakor ne strinjam s temi strujami. Da... da...»
Mimoidoči so se mu umikali.
* * *
Ko je bil prebredel muzejski vodnik že skoraj vso Moskvo in izgubil vsako nado, da hi iztaknil izgubljenega svojevrstne, ža, ga je slednjič pozno zvečer le našel sredi Gledališkega trga klečečega in ihtečega :
Pošten človek... Žalostna pomota... Uradnik dvanajstega činovnega razreda in brez najmanjšega povoda... In če prenočujem na policiji, je bila, bogu bodi položeno, pomota... Bože carja hrani! In kar se tiče izvoščka št. 4921 in prodajalca listov št. 12 moram potrditi, da sodelujeta pri vstaji, posebno tisti ki prodaja protipostavne liste... Prav tako točno lahko navedem tudi naslov Moskovskega komiteja komunistične partije... In če prenočujem na stražnici...»
Mnogi pešci so se ustavili in mu podarili nekaj kopejk.
Dva tedna «e je trudil muzejski vodnik, da pojasni moskovskemu meščanu bistvo in izpremembe zadnjih pet in dvajsetih let. V začetku .tretjega tedna je začel svojevrstnež razumevati. Ob koncu istega tedna se je vpisal v delavsko društvo.
Nekaj dni pozneje je dejal v opoldanskem odmoru takole mimogrede svojemu drugu: «Leto 1905? I seveda sc ga spominjam. To so bili časi ! Lahko trdim celo,- da sem se osebno udeleževal bojev zoper carja. Vedeti morate, da sem celo se-del ! Zaradi soudeležbe pri demonstracijah. Marsikaj bi lahko še povedal. Sovražni viharji so besneli tedaj preko naših glav...»
Govor.ca ve tudi povedati, da je mož ob proslavi spominskega dne iz leta 1905. javno govoril in to ne brez uspeha. Sicer se pa ta govorica ni potrdila, vse drugo pa je resnično.
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Fašisti dvigajo glave
zaradi potuhe demokristjanskega odbora
T) retekli petek je bila sejna dvorana v mestnem svetu
prizorišče nesramnih fašističnih izgredov, kakršnim že dolgo mismo bili priča. Svetovalec dr. Pincherle je namreč predložil županu vprašanje, v katerem zahteva, naj župan posreduje pri vladnem komisarju, da se uvede preiskava glede mučenj policije, ki so jih prijavili obtoženci na sedanjem procesu. Fašistični svetovalci so nemudo. ina zagnali vik in krik proti levi opoziciji, s čimer so jasno pokazali, da zagovarjajo postopanje policije. Svetovalci levičarske opozicije so na to seveda reagirali in v splošnem kričanju je hilo slišati svetovalca Moreliija, ki je glasno obžaloval: «Premalo smo jih pomorili», misleč na antifašistične borce katerih mučenje so jim naši svetovalci očitali.
Ko se je vzdušje nekoliko u-mirilo, je župan izjavil, da bo sicer posredoval, da pa že sedaj ve, da ne bo nič opravil, ker mu bodo odgovorili, da o tem nič ne vedo.
Izgredi so se ponovili, ko je pozneje svetovalec Lonza (PS Dl) napovedal, da bo proslavil spomin na špansko državljansko vojno, katere obletnica je potekala te dni, in junaške borce , med katerimi je bilo mnogo italijanskih antifašistov Z nečuveno predrznostjo so se fašisti in zlasti Morelli ponovno oglasili in hoteli proslaviti «Francovo vstajo». Takšni ne. dopustni in sramotni prizori se lahko dogajajo samo zato, ker so demokristjani padli tako nizko, da so se povezali s fašisti in jim ob vsaki priliki dajejo potuho.
Za župana Bartolija je pa bi-la petkova seja še posebno mučna, ker se je že ob začetku strašno razhudil nad svetovalcem Teinerjem, ki je zahteval pojasnila glede obtožbe, ki je prišla te dni na dan, da je žu-pr:n izkoristil v volilne namene uradne občinske obrazce in se poslužil občinskih slug za raznašanje teh pisem. To hi pomenilo zlorabo oblasti in je po zakonu kaznivo. X7 svojem silnem razburjenju je užaljeni župan le priznal, da je poslal 20 pisem svojim najožjim prijateljem S tem v zvezi je tov. Teincr predložil posebno resolucijo, ki sta jo podpisala tudi svetovalca Lonza (PSDI) in Taravelli (MEN).
Izgredi v mestnem svetu imajo namen preprečiti preiskavo o nezakonitih postopkih policije
Soglasno odobrena resolucija v obrambo brezdomcev
Proglas ZDŽ ob 25. juliju
Razprava o proračunu se nadaljuje
V torek je občinski svet štiri ure razpravljal o nujnem in težkem vprašanju stanovanjskih sodnih izgonov in pomanjkanju zasilnih stanovanj za izgnane družine. Soglasno je bila izglasovana resolucija, v kteri se zahteva od vladnega komisarja, naj čimprej skliče sestanek predstavnikov zainteresiranih javnih ustanov, da se dogovori, jo za sestavo občinskega programa za postopno rešitev vprašanja brezdomcev. Medtem pa naj vladni komisar izda ukrepe za preprečitev vseh stanovanjskih izgonov, proti špekulacijam s stanovanji ter za dodelitev državnih poslopij in rekvi-
zicijo praznih stanovanj, ki naj se dajo na razpolago izgnanim družinam.
V sredo se je vršila izredna seja občinskega sveta, na kateri se je nadaljevala razprava o letošnjem občinskem proračunu. Še prej je podžupan Visentin sporočil, da so se vodje skupin dogovorili glede poteka razprave: do 1. avgusta se bodo morale zaključiti intervencije, 2. avgusta bodo odborniki in župan odgovarjali na pripombe nakar bo takoj sledilo glasovanje.
Govorili so svetovalci Petro-
ter napovedal, da bosta oba svetovalca glasovala 'proti : odv. Caravelli (MEN), ki se je tudi izjavil proti in obtožil KD, da kljub gospodarski krizi vedno bolj z davki pritiska na prebivalstvo ; dr. Pincherle (UP), ki je napovedal svoje nasprotovanje in postavil nekatere predloge v zvezi s socialnim skrbstvom, otroškimi vrtci in ustanovitvijo občinske lekar. ne. Govorila sta tudi odv. Agneletto (SDZ) in Battaglia (MSI).
Na koncu je občinski svet sprejel še nekaj sklepov in iz-
nio (NSZ), ki je kritiziral delo volil občinske predstavnike občinskega odbora in proračun . nekatere komisije in ustanove.
Obtoženci trdijo
da so bila priznanja izsiljena z mučenjem
T zjave, ki so jih dali oblo-ženci na procesu Trevisan, so globoko pretresle vso javnost. Po Brunu Brainiju, ki je v četrtek, kot smo zadnjič poročali, podrobno opisal mučenja, ki jim je bil podvržen v prostorih kvesture, je stopil pred porotnike Luciano Rapo-tez in takoj izjavil, da je nedolžen in da je priznal, kar je policija hotela, le da se izogne mučenju. Tudi njega so strahovito pretepali, brcali in mu grozili, da bo preizkusil električni tok, če ne bo priznal. X7 teku mučenja so ga tudi dušili 7 njegovo lastno, kravato, ki se je pri tein potrgala. Toda na sodišču je nastalo veliko začudenje, ko so predložili neko kravato, ki je bila popolnoma cela in za katero je Rapotez izjavil, da ni njegova. Obramba je zahtevala, naj se poišče
Vprašanje brezdomcev je nadvse nujno
Vprašanje stanovanjskih iz-gonov je bilo dolgo obravnavano na torkovi seji občinskega sveta, ki se je zaključila z odobritvijo resolucije, v kateri sc zahteva ustavitev in postopno razvrščanje izgonov v smislu, da sc izgon ne izvrši, če ni na razpolago primernega zavetišča za prizadeto družino. Obenem se v resoluciji urgira rekvizicija vseh praznih stanovanj, ki jih jedo-deliti sodno izgnanim druži-
Resolucija občinskega odbora je predvidevala samo urejanje izgonov, toda na predlog svetovalke Gruber-Bencove je bil vključen popravek glede rekvizicije stanovanj. Na ta način je postala resolucija praktično enaka tisti, ki jo je tovariš Tonel že v oktobru predložil in ki so jo podpisali tudi svetovalci Temer, Lonza, Ceppi, Gruber-Benco in Dekleva.
V svoji intervenciji je tov. Tonel v torek predvsem pouda-ril, da se je začelo obravnavanje tega vprašanja v občinskem svetu pozno. Pustili so, da minejo dragoceni meseci predirò so se odločili za posredovanje vsega občinskega sveta, in s tem vse javnosti, pri vladnem generalnem komisarju.
Na vsak način je pa končno prišlo do enotnosti vseh političnih sektorjev in to je pozitivno dejstvo, čeprav so se, žal, naša predvidevanja uresničila.
Zavetišča občine, ECA m ustanove «Burlo Garofolo» so sedaj že prenapolnjena, dode-litev novih stanovanj se je zakasnila, ker bodo napeljave dokončane šele v septembru, dasi SO hiše že dogotovljene.
^ /z govora tov. Toneta v občinskem svetu
Zaradi tega ni mogoče izvajati postopnega razmeščanja z zavetišči ; stanje se je do skrajnosti poslabšalo zlasti zaradi nerazumevanja komisarja Paiamare.
Že lanskega oktobra smo zahtevali rekvizicijo praznih stanovanj in njihovo dodelitev brezdomcem, toda vladni komi. sar je odgovoril, da stvar... pro-učuje. Neki delegaciji, ki je zahtevala ukrepe proti tako imenovani «buoni entrati», je priznal, da je to prava sramota, toda do rekvizicij in prepovedi te špekulacije ni prišlo.
Do konca leta bomo imeli 300 izgonov, okrog 1000 primerov pa čaka na tazpravo ali določitev izgona Poleg tega je bilo napovedanih še 2.000 odpovedi, ker so svobodne najem, ne pogodbe zapadle 30. junija. Del teh se bo gotovo spremenil v izgon, kjer najemnik ne bo hotel sprejeti pretiranih
♦ Pretresljive izpovedi na procesu Trevisan
prava kravata.
Zasliševanje Rapotza se je nadaljevalo tudi v petek Sledil mu je Sergio Fontanot, katerega je, po njegovi izjavi, policijski funkcionar dr. Grappone v zaničljivem tonu imenoval «parti, giano slavo» in mu grozil, da ga bodo pripravili do tega, da mu bo tekla kri iz ust. Tudi njega so mučili in pretepali do. kler ni podpisal, kar so hoteli.
V soboto sta prišla na vrsto obtoženca Marcello Belieh in Carlo Derin. Belieh je zanikal, da bi sodeloval pri uboju in opisal kako so ga na policiji pretepali in mrcvarili in mu za vse življenje pokvarili jetra in ledvice. Tudi Carlo Derin je bil strahovito mučen in prignan tako daleč, da je prosil, naj ga ustrle, ker ni mogel dalje prenašati mučenj.
poviškov najemnine ob obnovitvi pogodbe.
Potrebno je tudi dodeliti nekatera državna poslopja za namestitev družin, ki so bile že izgnane (okrog 50) in ki so jih zasilno namestili v javnih prenočiščih v ul. Gozzi, Pondares itd. Nima smisla hoditi v Lazaret, ko se pa v Trstu lahko marsikaj uredi, če se le hoče.
Komunistični svetovalec je na-to predlagal, naj vse te zahteve predloži komisarju Paiamari delegacija svetovalcev pod vodstvom župana, ki naj z njim govori jasno in odločno.
Vsi obtoženci so izjavili, da so bili zapisniki sestavljeni na policiji in so jih oni podpisali ne da bi vedeli kaj je v njih. Podpisali so in pod mukami priznavali kar so njihovi mučitelji hoteli, le da se rešijo trpljenja.
V ponedeljek se je začelo zasliševanje obremenilnih prič. Trevisanov oče je izjavil, da nima nobenih elementov proti sedanjim obtožencem. Isto je izjavil brat umorjenega Gastone Trevisan, ki je med drugim priznal tudi, da mu je policija nasvetovala imena nekaterih o-sumljencev, ki jih je dal v prej. šnjih zapisnikih, in med katerimi je tudi večina sedanjih obtožencev.
Pomembni sta izjavi tudi dveh prič, ki sta v sredo potrdili, da so obtožence na policiji trpinčili. Prvi je to potrdil Mario Appollonio iz Milj, ki ga je policija aretirala skupno s sedanjimi obtoženci in ga pozneje izpustila. Ob tej priliki je slišal v notranjosti kvesture kri. ke Belicba, ki so ga mučili v sosednji sobi. Izjavil je tudi, da je tisti večer, ko je bil izvršen zločin, videl v Ljudskem domu v Camporah vse sedanje obtožence, le za Derina se ne spominja. Ravno tako je potrdil mučenje obtožencev priča Gnido Kozlovič, ki je slišal kri. Čanje Marcella Belicba. ko so ga mučili.
Aktiv
partije
X7 torek, 30. julija ob 19.30 bo na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 aktiv federacije.
Tovarišica Laura Weiss bo po. ročala o kampanji za Mesec komunističnega tiska in o nalogah tovarišev.
Obramba je v sredo predlagala, da si sodišče ogleda Čam-pore, Sv. Jernej in Trevisanovo posestvo.
Razpravi predseduje Rossi, tož.: De Franco, zapisn.: Ma-gliacca. odv. zas. stranke: M. Ferluga, obramba odv. P. Sar-dos, Kezich, Amodeo, Stradella, Morgera in Presti.
Zveza demokratičnih žena je ob obletnici padca fašizma objavila naslednjo izjavo.
Zveza demokratičnih žena se spominja 25. julija, hi je bil za vse antifašiste dan upanja in ohrabrenja v borbi proti .zlo-nosnemu režimu, zaradi velike-ga in hrabrega doprinosa, ki so ga slovenske in italijanske žene teh krajev dale v tej borbi za napredek in mir.
V naših krajih so znale žene premagati nacionalne pregrade in se združene postaviti proti skupnemu sovražniku: fašizmu.
Za svoje nasprotovanje fašizmu so drago in večkrat tudi s smrtjo plačale. Mladinke so bile posiljene, žene mučene in žive zažgane v Rižarni. Tedanja policija se je posluževala strašnih sredstev, da bi prisilila antifašiste na izpoved. Kot se sliši, so bila takšna sredstva, po tolikih letih, uporabljena proti tistim, ki so to odkrili na sedanji. sodni razpravi v Trstu.
Protest in zahteva po preiskavi sta v občinskem svetu povzročila škandalozno obnašanje fašistov.
Župan in politična skupina, katero predstavlja, nista šu-tila potrebe, da bi udušila fašistično razgrajanje in sta tako dopustila težko provokacijo> pozabljajoč, da so tudi v vrstah njihove stranke iskrene proti-Jašistične sile in da je mnogo od njih tudi plačalo z življenjem.
Na dan 25. julija so slovenske in italijanske žene Trsta združene v ogorčenem protestu proti temu, kar se dogaja, a odločene, da se dalje borijo proti silam, ki so toliko zla prizadejale našemu mestu in vsej deželi.
VODSTVO ZDŽ
Sekcijski
kongresi
V	sredo, 31. julija ob 20. uri bo na sedežu v ul. S. Zeno-ne plenarno zasedanje sekcije Sv. Jakoba, na katerem bodo razpravljali o izvajanju sklepov in resolucij X7!. kongresa. Izvoljeni bodo tudi novi vodilni organi sekcije na podlagi statuta KPI.
V	sredo ob 20. uri bo v dvorani v ul. T. Vecellio kongres sekcije «Curici»
Protestno gibanje
tržaškega delavstva nadaljuje
se
TT) rotestno gibanje kovinarjev se še vedno nadaljuje. X
soboto so delavci obratov CRDA strnjeno zapustili delo že ob 10. uri zjutraj in stavka je trajala do *ponede!jka, nakar se je začela vsakodnevna delna stavka z zapustitvijo dela ob 15.15. Vsi delavci so še vedno čvrsto odločeni nadaljevali s svojim gibanjem, dokler ne prisilijo ravnateljstvo na popuščanje. To so potrdili tudi na sobotnem zborovanju na trgu Sv. Jakoba, na katerem sta govorila predstavnika obeh sindikalnih organizacij.
Isto vzdušje vlada v ladje, delnici «Giuliano», kjer delavci zapuščajo delo vsak dan ob 15.30 v znak protesta proti nepopustljivosti delodajalcev.
Stavke se udeležuje 97 odst. delavcev.
V	Tržaškem arzenalu so delavci prejšnji teden sklenili, da bodo spet opravljali nadurno delo, da bi s tem pokazali svojo dobro voljo, ker je ravnateljstvo postavljajo ta pogoj za začetek pogajanj. Toda poga janja niso privedla do konkret nih rezultatov, ker vztraja rav nateljstvo odločno na negativ nem stališču. Po nadaljnjem po. skusu notranje komisije, da bi neposredno uredila zadevo z vodstvom tovarne, ki pa tudi ni uspel, so delavci v sredo na zborovanju sklenili, da se ponovno vzdržijo opravljanja izrednega dela.
V	podjetju Sartori se je v torek, po osmih dneh, končala stavka. Delavci so sklenili, da se vrnejo na delo, vendar pa ne bodo opravljali nadur do dokončne ureditve, ki jo bosta skušala doseči oba sindikata. Ravnateljstvo podjetja se je skušalo maščevati in je suspendiralo nekatere delavce, ki so stavkali. Sindikalni predstavniki so nemudoma nastopili proti temu sklepu.
Pri srečanju z voditelji podjetja FASEF so Li izjavili, da so le začasno zaprli tovarno, ker nameravajo spremeniti
Vsakodnevne stavke v obratih CRDA in ladjedelnici Sv. Justa
Podpisana delovna pogodba tiskarske stroke
proizvodnjo. Zagotovili so, da bo začela spet delovati čez 15 dni, toda v službi bo ostalo le 10 delavcev, vsi ostali bi morali biti odpuščeni. Pogajanja se nadaljujejo, ker se predstavniki delavcev odločno upirajo tem odpustom.
Medtem je zavladalo veliko razburjenje med delavci gradbene stroke, ker so se pogajanja za novo delovno pogodbo ponovno prekinila.
Tiskarski delavci v trgovskih tiskarnah so v sredo ustavili svoje protestno gibanje, ker je bila končno podpisana nova vsedržavna delovna pogodba. Na podlagi pogodbe bodo vsem delavcem povišali plače in mezde za 7,50 odstotkov.
Proslave
padca
fašizma
Odhod na Svetovni festival
V torek je odpotovala iz Trsta delegacija, sestavljena iz 25 mladincev in mladink, Slovencev in Italijanov, ki se bodo udeležili Svetovnega festivala mladine in študentov v Moskvi. Od delegacije so se na postaji poslovili številni mladinci, prijatelji in sorodniki ter predstavniki nekaterih
mladinskih gibanj,
Na pobudo pokrajinskih in krajevnih odborov INPPIA in AN Pl se bodo vršila še naslednja zborovanja v proslavo 14. obletnice padca fašističnega režima :
Danes, v soboto ob 20. uri na trgu v Sv. Križu, kjer bosta govorila dolinski župan Dušan LOVRIHA IN prof. Paolo SEMA.
\ nedeljo ob 18.30 v Cam-porah v teku ljudske veselice, na kateri bosta govorila Mirò KAPELJ in Arturo CALABRIA.
V nedeljo, ob 11. uri na trgu Giuliani, kjer bo govoril občinski svetovalec tov. Ernes' o RA-DICE.
Natečaj ZKM
žiti ZKM v zaprti kuverti, označeni s posebnim geslom, najkasneje dva tedna po povratku delegacije v Trst. Dela so lahko napisana v slovenščini ali italijanščini in najboljši dopis bo objavljen v «Delu» in «La-voratoru». Nagradi? ev se bo izvršila v roku dveh tednov po zaključku natečaja.
Občinski
proračun
(iNaualjevanje z 2. strani)
specifične potrebe naše občine. To ni res. Predvsem se dopolnitve nakazujejo skoro vsem italijanskim občinam in to je po-Lrebno, ker je zakon p občinskih dohodkih tako sestavljen, da ne morejo občine nikdar kriti svojih potreb in so zato prisiljene obračat?1 se na vlado, ki ima tako možnost, da izvaja prava politična izsiljevanja i.ad onimi, ki potrebujejo denar. To je druga nemoralna plat sedanjega davčnega sistema. Zakon bi moral nasprotno temu nuditi največje možnosti življenja in finančnega vzdrževanja sleherni občini.
Kar se še posebno Trsta tiče, je položaj krize našega mesta še preveč znan in ni ga potrebno ponovno dokazovati. Dokler ne bodo izvedeni zahtevani ukrepi za gospodarsko obnovo, ki bi ustvarila podlago tudi za večje davčne dohodke, bo zato vedno potrebna bistvena vladna intervencija.
S tem pa seveda še ni rečeno, da ni nujno potrebna globoka preosnova davčnega sistema, ki naj naši občini omogoči samo-stojno življenje.
Zveza komunistične mladine je razpisala natečaj med udeleženci VI. svetovnega mladinskega festivala v Moskvi za najboljše časopisno poročilo. Dela, v treh izvodih (dve-tri na stroj pisane strani) bo treba predlo-
Sožalje
Sekcija KPI na Poncani izra. ža svoje iskreno sožalje družini Corazza ob težki izgubi dragega moža, oziroma očeta
Franca. Pridružuje se uredništvo “Dela„.
Sprejem na čast ekipe “Slovan Orbis,,
"P rejšnji teden je Center za kulturne stike z deželami ljudske demokracije priredil na svojem sedežu sprejem ob priliki prihoda v naše mesto ženske košarkarske skupine «Slovan Orbis» iz Prage. Na sprejem so bili vabljeni dopisniki raznih listov, kulturne in športne osebnosti in zastopstva krajevnih športnih in mladinskih ustanov. Prisotne je tajnik Cen. tra Vittorio Poceecai pozdravil in kratko nagovoril.
Mlade češke športnice so za časa svojega kratkega bivanja v Italiji žele ob priliki raznih košarkarskih srečanj s krajev, nimi skupinami povsod velik
Ukrepi upraviteljev DZ vodijo v propad
i 7 Delavskih zadrugah je na-V stalo zelo mučno stanje zaradi vrste ukrèpov, ki jih sprejema Odbor za začasno upravljanje ustanove, včasih celo brez predhodne diskusije s sindikalnim predstavništvom podjetja: včeraj je šlo za odpust nekaterih delavcev, ki je izzval stavko vseh nameščencev, danes imamo prepustitev pekarne Delavskih zadrug v upravo zadruge pekovskih delavcev te ustanove.
Zadružna ustanova preživlja že leta gospodarske težave, dolgo fazo preurejanja, po skrčenju vsega ustroja zaradi izgube desetin prodajaln v Istri in na Krasu. Takšni in drugi ukrepi odpuščanja in preurejevanja si sledijo, kot nekakšno notranje krvavenje, in zaradi tega ostaja vzdušje napeto in se po-
stavljajo v nevarnost tradicio- j voritvijo novih prodajaln, s či-nalni odnosi med upravo in na- j mer bi mogli tudi bolje raz-
meščenci.
Nihče ne misli trditi, da Odbor za začasno upravljanje spre. je ma te ukrepe za svojo zabavo; toda iz teh ukrepov in iz načina njihovega izvajanja izhaja pojmovanje upravljanja zadružne ustanove, ki ima kaj inalo skupnega s pravim zadružništvom.
Pravijo ne vemo pa, če je to resnica da te ukrepe narekujejo konkretne gospodarske težave, ki naj bi vsiljevale radikalno znižanje stroškov.
Vedno smo trdili, da je treba ves problem Delavskih zadrug — ki bi se morale vendar enkrat vrniti zadružnikom — reševati v dveh smereh: razširiti zadružno delovanje z ot-
podeliti razpoložljivo delovno silo, ter slediti drugačni politiki nakupovanja blaga..
Zgodovina Delavskih zadrug, ki jo vsebujejo zapisniki starih in zakonitih upravnih svetov, poročila letnih obračunov in mesečni vestniki, ki so se delili zadružnikom, prikazuje izkušnje, ki bi s primerno prilagoditvijo sijajno služile tudi sedanjim upraviteljem
Toda Odbor za začasno u-pr avl jan je je raje izbral pot zniževanja stroškov izven slehernega načrta za razvoj DZ in to vodi v stalno redukcijo osebja in v propadanje zadružnega delovanja.
Jasno je, da Odbor za začasno upruvljanje ne more pri-
čakovati, da bo na tej poti srečal simpatijo delovnih ljudi in zadružnikov, kajti ta pot se preveč oddaljuje od zadružništva.
Krajevni socialdemokrat je bi morali resno razmišljati o teh dejstvih; politična odgovornost Za kar se dogaja pada nanje, kajti dva od petih upraviteljev sta njihova pripadnika in med tema je predsednik Delavskih zadrug.
To propadanje zadružniških načel v največji tržaški zadružni ustanovi, ki je ena največjih v vsej Italiji, bi jih moralo vzpodbujati k borbi za obrambo zadružništva, za razvoj Delavskih zadrug in za dosledno zaščito pravic delovnih l judi.
u. s.
uspeh. Igrajo odlično s posebnim, lastnim stilom in dobro tehniko. Vidno je, da je njih priprava dobra in resna ter da označuje skupino posebna disciplina, kar je nedvomno važen pogoj za dosego kvalitetnih uspehov.
Prisotni so se dolgo pogo-, varjali s športnicami in izme-njali mnenja in izkušnje o igri ter se seznanili z marsikaterimi «skrivnostmi» češkega načina igranja in vadenja.
Po končanem spréjemu je skupina na vabilo vodstva visoko šolskega društva obiskala sedež tudi te ustanove.
Obisk češke športne skupine in srečanje med tukajšnjimi in češkimi športnicami je važen prispevek k medsebojnemu spo, znavanju dveh narodov, ki živita v dveh različnih družbenih sistemih, a ki sta vedno gojila globoko simpatijo drug do drugega in hrepenita po čedalje večjih kulturnih in športnih izmenjavah in prijateljskem srečanju ter spoznavanju.
Prejšnjo soboto se je sestalo na sedežu v ul. S. Nicolò 11 vodstvo Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije.
Poročilo o izvršenem delu od nastanka Centra septembra 1955 do junija letos, je podal odsto-pajoči tajnik, ki je poudaril, da je Center v tej dobi organiziral 137 kulturnih prireditev v prosvetnih krožkih mesta in podeželja, kakor tudi v drugih dvoranah
Za predsednika je bil zopet potrjen Peter Micor, za tajnika je bil določen Vittorio Poe-cecai.
ZA TEJDEIf . DNI
Sobota 27. -(mlaj)
Nedelja, 28.
Ponedeljek,
brila
Torek, 30. -Sreda, 31. -
Pantaleon,
- Viktor, Z*
29 - Marta,
Četrtek, 1. Petek, 2. -
Ab don in Se11 Ignacij, Ogni' AVGUST Vezi sv. Pa'r Alfonz. Boja(
Zgodovinski dnevi
28. 1952 je umrl v Kroni* -pri Gorici slovenski datelj Vinko Vodol Rodil se je 16. 1. 18' 31. 1849 je padel v za madžarsko heod''*1 pesnik Aleksander Pe* 1. 1943 so bile v Ljubija« like demonstracije pustitev političnih kov.
t
RADIO ODDAJEE1
klavci svojo že ] tj eni 1 "'vna bljuje fcinaec islei p ob«
Vztraji
pono'
odšli
SOBOTA: IB. Po trSS količi - 12.55 Slovenski ^
- IG. Radijska univerza '	,
Oddaja za najmlajše - lvice. 1 nija Curk; «Ljudmila, v? trda va mati», 3. in zaključit*
Igrajo člani Radijskega *'i,
21. Teden v Italiji - 21.1* sred dovan Gobec: «iPlaninS®1 ža,», opereta v 3 dej.
NEDELJA: 9. Kmetij-sUfie bil, daja - 10. Prenos sv. m9* «et stolnice sv, Justa - 13.30 le ba po željah - 17. Sle''11, zbori - 18.30 Mladina pr« krof onora - 20.30 Giaco®0 cini: «Madame Butterfl)1 pera v 3 dej.
PONEDELJEK: 12. O P' ni prehrani - 12.55 Folij slovenski ansambli - 18-maninov: Koncert št. 3-molu op. 30 - 19.15 Ra"' L0tl)a univerza - 21. Znanost i«. ' nika - 22. Iz slovenske , ^ ževnosti in umetnosti ' , ^ Berlioz: Fantasična sib">1
TOREK: 12. Pisani V 13.30 Glasba po željah -Zdravniški vedež _ venska folklorna glasba % p0 Franz in Paul Schoenta11. * So grabljene sabinke», koffle“j Vj,
4 dej. Igrajo člani Radii’ odra.
SREDA: 12. Izvor ib nje okrasnih rastlin Čajkovski: Italijanski c' cio op. 45 - 19.15 Kako koč živeli otroci? - 21.16 'ba za štiri klavirje. 22. lijanske književnosti in nosti.
ČETRTEK: 12. Poteva»1
N
St
de
av te junaš Icev, odlc
'tem obe gpvo Se c 'S h
Pod jel '^ajo6 Atijem
hitijo
poos 10 spri U]
'j jSvn
S,
jan ' L, "t st
20.3« V ted
P’
: kfcr čir

A
sp
G*-
Italiji - 18. Mozart:
za flavto in orto, v 19.15 Radijska univerz^
Dramatizirana zgodba
Jeras: «Krvnik Soltteg3
s h-1
sta)). Igrajo člani Ra“' *\v 0b odra - 22. Nove knjige i1*, * Zar je - 22.115 Donizetti: «Li«' i„. le napoj», izbor opere.
PETEK: 1,3.30 Glasiba ljah - 19.15 Zena in dotn 1 Slovenska folklorna gl«5,, t ;
21. Umetnost in priredi1'
Trstu - 22. Večerni p°6 "* (Izgubljeni čas)
K I N ^
*°St
v;:Aq
'Plian.
«e
Sc,
'k
tia
v
JL Polo
Abat,
'K'!.'.

Opčine
Sobota, 27. julija:	«'.j \
noč Casanove» (La stei notte di Casanova)' vnì film Paramount*1,
Nedelja, 28. julija: «B<>! himna» (Inno di glia); film kinoskoP versai.
Ponedeljek, 29. julija: $e novi.
Torek, 30. julija: «V el t*1’A, ček» (fi grande film MGM.
Sieda, 31. julija: se pon0^
Četrtek, 1. avg.: «'Bojna va» (La bandiera d* battimento):	barvni
Republic.
Izlet v Auron^
Mladinski komunistih žek pri Sv. Ani organi^1* 4. avgusta izlet v Auro^ na vožnje v udobnem P
>>
1.400 lir, za pomožne
1.000 lir. Prijave se spr'
■ejfl
do 31, julija na sedežu pri Sv. Ani v ul. Valm9^ in na osrednjem sedeža v ul. Capitolina 3, 44-046 in 44-047.
Kdo ve kje J


»lišei
»Vari
kom
tttero
itev
V O
Vii
P<
Me
‘•■«en
" <n a
sl
n

s s
A l*ii
td' «k
«bor
'i'
1 el,
e i «ki bot
t- 861
i e6e
»•>„
* f
X
, V
*Cv'

t?«»
!‘j ?'Č;
4,lyPil