POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEMILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—v — Uredništvo in upr aval Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22 telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. - Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0 itev. 23 ♦ Harloor, sobota, one 24. februarja 1940 • Leto XV Vojna — in še nove nevarnosti J. P. 'i 1!"! O koncentracij’! politiin h moti v težavi in Sloveniji, se v zadnjem času! Na kare!i|skem belišču trajalo boji naprej veliko piše in govori. V Srbiji se vodi velika akcija za združitev razbitih delov, umiku Fincev na drugo obrambno! sovjetske divizije ob Ladoškem jezeru. Radikalne stranke, katere del je v JRZ Enijo Mannerheimovih utrdb na Kareiij- j Rusi so na tem mestu poslali v boj dve in kateri načeljuje sam predsednik vlade ski ožini (od Finskega zaliva do Muole novi diviziji in boji še trajajo, g. Dragiša Cvetkovič; na čelu druge v sredini fronte), je nastal kratek zastoj ^ „ X H ** T n -T« IVAn «1. _! i t i •* AnDraPlt 'ZOodIi Klici r »4 tiri - skupine je g. dr. Laza Markovič, tretji operacij. Sedaj so začeli Rusi znova pri-načelijuje Boža Maksimovič (oba sta s*'1-'*— člana sedanje vlade), četrti del sledi še Na vzhodni fronti pa je kljub ruski upviavi|< ocuuj 5U /.av^tii x\uai ^ii,u v a pi i' . tiskati. Splošno se je računalo, da bodo pripravljenosti precejšen zastoj, ker v za obletnico rdeče armade (čije stvaritelj je bil Lev Trockij), dne 23. februarja skušali doseči prodoren uspeh. Vendar pa položaj na Karelijski fronti še vedno ni tako dozorel, da bi bilo mogoče prodreti finske utrdbe, zlasti odkar se je ponesrečil poskus napada 18. teh pokrajinah divjajo najhujši snežni viharji od sredine februarja do sredine marca, tako da je onemogočena vsaka večja vojna operacija. Boji na Mannerheimovi liniji so izredno krvavi in zahtevajo na obeh straneh silne žrtve. bivšemu predsedniku vlade dr. M- Sto-jadinoviču itd. Šef radikalne stranke Ata Stanojevič dela na tem, da zopet združi vse te skupine pod okriljem stare stranke. Omogočil naj bi se povratek v stranko vsem bivšim vidnim članom, v kolikor se niso v raznih režimih kompromitirali in škodili interesom radikalne stranke. Poleg Ace Stonojeviča vodi sporedno akcijo za združitev vseh radikalov tudi j ^ ^ predsednik JRZ g. Cvetkovič m sicer v zvezo z Anglijo in Francijo, je sovjetsko! Perzija je važna, ker se nahajajo na em pravcu, da i se bivša radikalna časopisje pričelo posvečati pozornost njenem ozemlju veliki izvori nafte, obstranka zdruzila z JKZ,, kar pa je, kakor bližnjemu vzhodu. V smislu tega dogo-| enem pa je z njenega ozemlja zelo blizu Na vi Hodu se vrše vojne priprave Rusi smatrajo, da je njihovo petrolejsko ozemlje ogroženo. Odkar je Turčija sklenila vojaškol ki ju dolži, da podpirata zaveznike. 0 7ifk nr A Xl« \ 17—___*__________* |S___f* _ v 1 1 ' » izgleda, brez upa, ker Aca Stanojevič vztraja pri obnovi čiste bivše radikalne stranke. To tezo je v energičnem tonu potrdil slavnostni govornik na radikal-ski prireditvi v Beogradu, g. Bobič, bivši župan mesta Beograda. Ostro je grajal dosedanjo politiko JRZ in vlade ter plediral za čisto samostojno radikalno stranko. Na drugi strani imamo v Srbiji zelo agilno demokratsko stranko, katero je do svoje smrti vodil pok. Ljuba Davido-vič. — Stranka shodom, zbira svoje vora sta pričeli tudi Anglija in Francija zbirati svoje čete v Siriji, Palestini in Egiptu. ■?'] Te dni je rusko časopisje znova začelo kampanjo proti Perziji in Turčiji, do ruskega petrolejskega ozemlja Baku-ja ob Kasipiškem jezeru. Položaj na tem predelu sveta se ostri, na kar smo v našem listu že večkrat opozarjali. Za prepretenje pomorskega dovoza v Nemčijo iz Rusije Angleške ladje pri Pečengi. Oživljenje bojev na zapahni fronti z zboljšanjem vremena, Z zapadne fronte javljajo večjo živahnost pehote, topništva in letalstva, ker se je zboljšalo vreme. Vendar pa ta živahnost še ne pomeni, da so v teku boji večjega obsega. Nad Severnim morjem napadajo nemška letala angleške ladje in tudi angleško obalo. tk >if> i ! »r,, t « .. , 1» Samoz vesten govor Chamberlaina Anglija pripravljena na obrambo. Na vprašanja, ki so jih stavili v angleškem parlamentu poslanci predsedniku vlade Chamberlainu, je ta odgovoril, da je Velika Britanija pripravljena na obrambo tudi proti letalskim napadom m da jo nikdo ne more presenetiti. Bo| za romunski petrolej Med Anglijo in Romunijo obnovljena pogajanja. Pred tremi tedni je prišlo do zastoja v trgovinskih pogajanjih med Anglijo in Romunijo, ker je Romunija hotela izvažati večino petroleja v Nemčijo, ki je v tem pravcu izvajala tudi veliki pritisk na romunsko vlado. Po londonskih ve- steh pa so bila te dni zaključena trgo- xlil pok. Ljuba Davido- Angleške patrolne ladje stražijo mor-1 za nemške ladje, ki se preko te skrajne finska pogajanja med obema državama, pridno prireja shod za ske 'poti na skrajnem severu, po katerih i točke Severnega morja vračajo v veli- i xT Ivomunija omejila izvoz petroleja oje pristaše in vrši kri-i bi bil mogoč prevoz iz Sovjetske Rusiie kem loku i, r„olJv Nemčijo na 1,200.000 to tiko sporazuma in politike sedanje vlade. Odnošaji med radikali in demokrati, ki so bili poprej vedno neznosni, so se daj veliko boljši. Sedaj je sklenila JNS, da ponudi skupen nastop pri bodočih Političnih akcijah radikalom Ace Stanojeviča in demokratom. Te ponudbe ■niso odklonili niti eni, niti drugi. Pri nas v Sloveniji se razmere razvijajo čisto drugače. Tu imamo kompaktno JRZ, med tem ko so ostale tuko-zvane napredne skupine medseboj raz-V\j.611 n.os** Pa med delavci. . opozicijskih strank ima edino JNS ščaitkihgsWni0ršaniZadi°- IzTd me' švedski aktivisti in je zahtevale spfoš-scansKin sKupm pa ima ona edina svoj F program, dočim so ostale skupine še le v pribiranju in iskanju neke zaslombe Ruska zamrz- ni mogoč prevoz iz Sovjetske Rusije kem loku iz tujine v Nemčijo, v Nemčijo, skozi norveške vode. I pristanišča na severu so sedaj Vendar zaenkrat izgleda, da ne gre njena, toliko za prevoze ruskih ladij, kolikor j Vedno večje teiave Švedske Spor zaradi nemške vojne ladje,, ki je | na. Nasprotno pa grozi Nemčija Šved-vozila angleške ujetnike po norveškem ski z vojno, če bi pomagala Finski. Tako nevtralnem morju, je izzval oster konflikt z Anglijo. Švedski predsednik vlade je izjavil, da Švedska nudi pomoč Finski, ne pa vojaško, kar je Finska še sploh zahtevala ni. Pomoč Finski zahtevajo zlasti —stično politiko. Mnenja pa smo, da bi izven Slovenije. Tako imamo kmečko- bilo dobro in koristno za ves nadaljnji delavsko gibanje, ki hoče biti del HSS razvoj v državi, zlasti pa v Sloveniji, da (dr. Mačka) za Slovenijo. Ali tudi tu ni se zbližajo vse meščanske stranke in soglasnosti, ker štajersko-prekmurski skupine, med katerimi ni bistvenih pro-del, pod vodstvom g. Horvata, vodi sa-1 gramatičnih razlik. Ta koncentracija bi iak in po točno določenem načrtu pri mostojno akcijo in hoče biti tudi del bila v Sloveniji nujno potrebna z ozirom ^ele umikatt severovzhodno od Nankin- trdijo švedski vodilni listi, Na Švedskem so mnenja, da, če Finska zaprosi Anglijo in Francijo za vojaško pomoč, bodo angleške in francoske čete šle čez Švedsko in Norveško na Finsko in s tem bosta tudi obe deželi potegnjeni v vojno. ton letno, kakor je to po pogodbi z Nemčijo vezana. — Anglija se je s temi zagotovili romunske vlade zadovoljila in zopet dovolila izvoz orožja v Romunijo, ki je bil radi nastalega spora ustavljen. Nemilja In surovine Švicarski listi sodijo, da ima Nemčija petroleja samo še za 4 mesece, železa pa za eno leto. I »j g .».* n trt. tla Sovjetska letala so vrgla 100 bomb na švedsko mesto Pajalo*. Mesto je zelo trpelo. Švedska vlada je protestirala v Moskvi. Kitajci zavzeli Nanking Zelo prepričevalen uspeh za pešanje kponske napadalne sile. 2e pred tednom so Japonci javili, da,pojema. so se njihove čete po izvršenih operaci m HSS. V časopisih smo brali, da se je v Mariboru in Ljubljani sestavil odbor za ustanovitev organizacije, ki naj bo del Samostojne demokratske stranke (dr. Budisavljeviča). — Nadalje imamo grupo radikalov dr. Puca in Koruna ter Samoslovence okrog »Slovenije«. Vsaka _ aaa ^ aa__ izmed teh grup hoče imeti prvenstvo stranko, ker le kot taka lahko vrši svojo med naprednimi Slovenci ter smatra nalogo. sebe za nositelja bodoče napredne: po-1 Ni ,pa rgč da ne bj y ^ htdae Vsi ti so nasprotni JNS da so ča)ih sk] ,. uma za ^ gk z malimi izjemami vsa izsli iz te, ah z „e tope Ali tudi y tgh fzrednih prejšnje demokratske stranke. Ti trdijo Casih bo stranka razgovarjala in skleda ie JNS knmnrmmJirana rla nima vec r-,1. o___________ s . samo z organiziranimi na močnega in kompaktnega nasprotnika, ki v borbi ne izbira sredstev. Za nas socialiste vprašanje o koncentraciji ne pride v poštev in to radi našega svetovnega nazora in razredne opredelitve. Mi moramo imeti svojo samostojno in od vseh neodvisno politično nobenih.prt«,, i„ da mo,a v interesu j i, ki^SnZ s. DOflnr:<>oa nanror nod«i dihamo mK ui 2« , i * f ga v južni Kitajski, dočim so Kitajci že 14 dni poprej poročali o svojih uspehih na tej fronti. Sedaj pa javljajo Kitajci, da so zavzeli glavno mesto pokrajine Kvangsi, Nanking, ki je bil sedež kitajske vlade, predno se je preselila v Čunking, Vse kaže, da japonska napadalna sila armadi. Upor Mandiurcev na laponskem Po časopisnih vesteh je prišlo do upora mandžurskih čet iz »samostojne države iMandžukuo«, ki so morale služiti pod vodstvom japonskih oficirjev in se boriti proti kitajski armadi. 1800 vojakov je pobilo 500 japonskih častnikov in podčastnikov in se pridružilo kitajski Veličasten pogreb Liube Davldoviča Od pokojnika so se poslovili zastopniki vseh strank. bodočega naprednega gibanja pustiti mesto njim. — To tezo zastopajo zlasti člankarji v »Večemiku«, katerega last-mk je g. Adolf Ribnikar, ki je do zadnjega vodil (vsaj glavni del) politiko JNS v Sloveniji. M,i socialisti se v te spore naprednih V sredo, dne 21. t. m. se je v Beo- . . -------------,----, gradu vršil pogreb pokojnega predsed- nacela čiste demokracije, popolne po- nika demokratske stranke Ljuba Davi-liticne svoboščine za vse državljane doviča, katerega se je poleg zastopni-in enakopravnost Slovencev, Hrvatovi kov dvora, vlade, strank in drugih kor-in Srbov. Razume se, da bi bilo z ljudmi, poracij, udeležila ogromna množica ljudi, ki je spremila na zadnji poti resničnega zagovornika in boritelja za demokracijo. V imenu demokratske stranke se je od pokojnika poslovil podpredsednik demokratske stranke Milan Grol, na kar ki so se sami proklamirali za nosilce gotovega gibanja, dasi nimajo politične organizacije in določenega programa, ali opozicionalnih skupin ne vmešavamo, | težko razgovarjati in sklepati kake spo- er mi delamo s polno paro in z lepimi razume za gotove skupne nastope, ako aspeht za obnovo Socialistične stranke, bi bili ti nujno potrebni in narekovani; sn govorili predstavniki ostalih strank, 1 o vodila svojo samostojno sociali- od okoliščin, ki danes še niso vidne. I k so vsi naglašali vrline pokojnega Da- vidoviča. V imenu Socialistične stranke je govoril predsednik s. dr. Živko To-palovič. Podčrtal je veliko delo pokojnika za osvoboditev Srbije in ustanovitev velike narodne države, ki se je vedno zavzemal tudi za notranjo svobodo in socialno pravičnost. Dejal je, da so socialisti spoštovali velikega narodnega tribuna ter obljubil, da bodo zvesto čuvali njegove visoke ideale itd. Pogreb Ljuba Davidoviča je pokazal, da je pokojnik užival velik ugled tudi med pristaši vseh strank in grupacij. Kako pomagati kmetu! O carini na tuje pluge. imiva je polemika o odpravi čari-1 ljajo sedaj domači. Ker jih ljudje ne \no-pluge. Plugi, ki se uvažajo, veljajo rejo kupovati, se ni uvozilo sto'tisoč Zani ne ra 70 kg težki okoli din 1000. pluge pa prodajajo po okoli Domače din tujih plugov na leto, ampak le okoli obsežen pojem. Centra- j Angleški delavski poslanci v Parizu. Po pa- 780. 20.000. Od carine bi bila morala država !*?“ je, duhovnemu cen- mm strategičnim položajem Egipta, ki je že v -i_- i.LP„. j tralizmu. Državljani so lahko še tako navduše- svetovni vojni sluzil kot pomembno vojno opo- ni za državo, če jim pa država ne nudi poli- rišče. tične in gospodarske pravice, se pa navduše- j Druga kanadska divizija !bo po poročilu Reu-nje ohlaja. Naši »prijatelji« nam očitajo centra- terja iv kratkem izvežbana in poslana v Anglijo, ližem in da smo enaki JNSu. In vendar čutimo, Prav tako bodo v kratkem odpotovali v Anglijo da se centralizem odi JNS dalje ni spremenil, kanadski letalci in mornarji. posestniki, ker so dragi. Draginja In Inflacija vsem zaradi velikih emisij novčanic, in to najprej zaradi podpiranja denarnih zavodov, potem pa vedno bolj v obliki inflacije zaradi pokrivanja državnih iz- " datkov, ki so se povečali zaradi narodne obrambe. Kot posledica inflacije in z njo povzročeni skok cen je narasla tudi brzina kroženja novcev, kar je še bolj dvignilo cene. Promet kreditnih! položaja plačilnih sredstev je doslej še malo re agiral na inflacijo in na skok cen. I Novi predsednik srbske demokratske stranke V sredo je na seji širšega glavnega od bora demokratske stranke bil namesto umrlega predsednika Ljube Davidoviča soglasno izvoljen podpredsednik stranke Milan Grol za novega predsednika. Razno Občinski svetovalci v Subotici so se ■' *r *'< in jih je 50 odstopilo. Odstopi tudi predsednik občine, h-J tu r i»t.» a« m *»an Bombaž za tekstilno industrijo dobimo. Odbor pri trgovinskem ministru poroča, da je sto pit v stik z raznimi državami, kjer se prideluje bomfbaz, da zagotovi njegovo dobavo za tekstilno industrijo v državi. Minister financ je izjavil, da do nadaljnjega ne sprejme senatorjev ali bivših narodhih poslancev, zastopnikov društev, zasebnikov itd. Graditev silosov. V marcu namerava družba »Silos« razpisati gradbena dela za dvajset manjših silosov po vsej državi. V silose bodo spravljali žito in druga konzervirana živila za — hujše čase. 15 m globoko v prepad je padla neka lokomotiva na železnici Okruglica—Ilijaš v Bosni. Dočim je strojevodja pravočasno skočil z lokomotive, ki se je odtrgala od vagonov, je kurjač Hamit Žukič postal žrtev nesreče in se ubil. Maksimiranje cen za drva v Zagrebu. Zagrebška občina je določila najvišje cene za drva in sicer prvovrstna bukova drva smejo stati v trgovinah na drobno 38 din za 100 kg, druge vrste din 36 za 100 kg, a hrastova drva 32 din za 100 kg z dostavo na dom. Bolgarski pevci v Rusijo. (Ceps.) Moški pevski zbor organizacije bolgarskih železničarjev in mornarjev je 'bil pozvan od pevskega društva železničarjev »Lokomotiva« v Moskvi, da bi priredil v Rusiji ipar koncertov. Prebivalstvo Švice. Po najnovejši, pravkar izišli statistiki švicarskega statističnega urada ima Švica 4 milijone 200 tisoč prebivalcev. Dve smrtni obsodbi j« izreklo te dni francosko vojno sodišče. Na smrt sta bila obsojena dva vojaka, ki sta ropala po zapuščenih hišah, eden ,pa je bil otbsojen na 10 let robije. Novi krematoriji v Evropi, V letah 1935 do 1939 je bilo zgrajenih v Evropi nič manj nego 64 novih krematorijev za upepeljevanju mrličev. Najboljši dokaz, kako naglo upeljevanja. Zavarovačna družba »Phonix« pred dunajskim sodiščem. Zavarovalna družba »Phonix« je zaradi zlorabe rezerv tudi v politične in druge namene pro-padla. Pasiva so znašala blizu pol milijarde šilingov (478 milijonov, ali 3824 milijonov dinarjev). Prizadeti so bili z izgubo tudi naši državljani.' Družbeni predstavnik v Jugoslaviji je bil nekaj časa dr. Stoja-dinovlč. Obtoženca sta dva, tretji je pobegnil v inozemstvo. Proces bo trajal kakih dvanajst dni. Vsi telefonski naročniki v Luksemburgu so dobili te dni po pošti iz Nemčije dostavljen zadnji Hitlerjev govor v obliki brošure. Glasilo luksemburške socialne demokracije »Escher Tagblatt«, ki to vest prinaša, pravi, da je tako postopanje od strani Nemčije proti interesom nevtralnosti in obsoja čuden način propagande. Eksplozija v smodišnici v Ameriki. V tovarni smodnika v Elektonu v državi Maryland ie po poročilu DNiB nastala eksplozija, ki je zrušila tovarno in štiri sosedna poslopja. Dve osebi sta bili mrtvi, dvanajst pa ranjenih. 45.000 dolarjev je poslal amerški Rdeči križ za ipomoč revežem v Varšavi. FYoti špekulantom in navijalcem cen v Zedinjenih državah. Zvezni svet v New Yorku je uvedel kazensko postopanje proti 22 tovarnarjem preprog, ki so hoteli uvesti poseben trust, da ,bi navijali cene. IjJ •» Načrt ameriških katoličanov. »Havas« poroča, da je 16 katoliških prelatov v Ameriki izdalo okrožnico z imenom »Cerkev in socialni red«. Okrožnica se zavzema za zopetno ustanovitev srednjeveških cehov ter obsoja pretirani individualizem in vse vrste kolektivizem in pravi, da edino korporativni sistem lahko odpravi socialno neenakost in razredni boj. — Res »pametna« zamisel! Torej nazaj v srednji vek! Madžarski regent admiral Horthy je te dni obhajal dvajsetletnico regentstva brez vsakršnih slavnosti. ! i I ’V ' ' f •* -- - V-"’* Beseda centralizem torej ni nič kriva, * > . < -n • i ' l' ' 1 '■ * V demokra- ciji bi se dalo sporazumno vse to urejevati bolje. u. ; » tt ... U ,-t J i t c* » »'I< • • n Naredba o vpokojencih. V finančnem ministrstvu so izdelali načrt naredbe o izboljšanju vpokojencev. Po načrtu dobe staro- j vpokojenci razliko. Tistim pa, ki so imeli že j sedaj večje pokojnine, iste ostanejo. Zvišane bodo pokojnine tudi za rodbinske člane vpokojencev, in sicer za 30 odst. manj kakor vpo-kojencem. Novi vpokojenci dobe dodatek, kakor so ga dobili 1935 aktivni uradniki. Veljala bo naredba tudi za služitelje in železničarje, se širi ideja, provizioniste, častnike itd. O načrtu se posvetovala vlada. 20 odst. prispevka za turistično propagando bodo po pravilniku, ki ga je izdala banska u-prava morale plačevati vse občine, ki pobirajo davščine na 'bivanje tujcev. 320 delavcev tovarne »La Dalmatienne v Šibeniku je stopilo v stavko. Zahtevajo zvišanje mezd in zboljšanje sanitetnih naprav. V tovarni izdelujejo železo-mangan, Nemci v banovini Hrvatski bodo baje pri bodočih volitvah nastopili samostojno, ker je zmagalo stališče, da morajo sestaviti samostojno nemško listo. Za izenačenje koledarja se zavzema patriarh pravoslavne cerkve Gavrilo in 'baje cerkvena oblast že proučuje to vprašanje. O posetu romunskega kralja Khrola v Rimu poroča »United Press«, da so te vesti preura-njene, pač pa pričakujejo v Rimu obisk ~.una-njega ministra Gafencuja. Trgovinska pogajanja med Italijo in Romunijo so se te dni pričela v Bukarešti, kamor je prispela delegacija iz Rima. Italijanski listi na-glašajo, da bodo pogajanja uspela, ker vladajo med Romunijo in Italijo prisrčni odnošaji. Bolgarski poslanik Hristov v Moskvi je po-setil te dni Molotova. Pravtako je bil sprejet tudi novi švedski poslanik v Moskvi Asarson. Francoska poslanska zbornica je razveljavila komunistične mandate. Francoski parlament je sprejel predlog za razveljavljenje komunističnih mandatov s 492 glasovi in ne soglasno, ka- Vesti o blokadi Kirkenesa in drugih obmejnih krajev severne Norveške po angleških ladjah v Londonu odločno zanikajo. Holandski protest v Berlinu. Ker je več nemških letal krožilo nad holandskim ozemljem, so jih obstreljevali s protiletalskimi topovi, holandska vlada pa je ostro protestirala radi kršitve nevtralnosti v Berlinu. Pol milijona oseb v pokrajinah, ki so pod nemško oblastjo, je po uradnih podatkih za-konzulate, da se jim dovoli izselitev v Zedinjene države. 200 poljskih otrok, ki so v času -vojne pobegnili v Romunijo, so te dni prepeljali preko naše države v Francijo. Rdeči križ je med ,J0 vožnjo skrbel za okrepčilo revne poljske dece. Več Poljakov je bilo po poročilih iz Moskve aretiranih v Vilni, kjer so baje skušali organizirati demonstracije in nerede. Turška vlada je podvzela v zadnjem času mnogo varnostnih ukrepov in izdala med drugim tudi zakon o narodni obrambi. Nemško časopisje se čudi tem ukrepom, zlasti, ker je turški zunanji minister Saradžoglu na seji balkanske zveze nastopil pomirjujoče in se zlasti zavzemal za popolno nevtralnost Balkana. — Turčija je tudi omejila potovanja svojih državljanov v inozemstvo. Sovjetska vlada je po romunskih vesteh odpoklicala vse inženjerje in strokovnjake, ki so bili zaposleni v turški industriji. Nemčija proti JaponskL Radi odredbe japonske vlade, da japonske ladje ne smejo več prevažati Nemcev, so po italijanskih vesteh, v Berlinu silno nejevoljni in očitajo Japoncem, Ja kršijo nevtralnost. V Južnem Atlantiku se je pojavila neka nemška oklopnica in še zaenkrat ni ugotovljeno, ali je to oklopnica »Admiral Scheer« ali pa »Deutschland«, Oklopnico baje spremlja tudi nek tovorni parnik. Oklopnica bo skušala napadati angleške ladje kot je to delala križarka »Graf Spee«, dokler jo niso izsledili. Ameriški republikanci so te dni izdali proglas, ki ga smatrajo za uvod v volilno borbo za predsedniško mesto. Volitve se bodo -vršile sicer še le meseca novembra, vendar je volilna borba že sedaj pričela. Volilni proglas je naperjen proti Rooseveltu in demokratom in se j zavzema za strogo nevtralnost v zunanji ooli- kor poročajo listi, ker socialisti in še nekateri j tiki, ker si ameriško ljudstvo ne želi vojne. poslanci niso datov. glasovali za razveljavljenje man- Republikanci očitajo Rooseveltu, da je doživela njegova gospodarska politika popolen neuspeh. Zane Grey: 73 Mož iz ^ozda Dale je vzpodbodel konja, da se je spustil v lahen dir, iskri jezdni živali obeh deklet sta mu z lahkoto sledili. Tla so bila g ruda sta, gosti šopi trave so rasli v ozkih presledkih, kljub temu pa se noben konj ni spodtaknil. Njihova drža in hrzanje je razodevalo, da so bili razburjeni. Dale je objezdil par gozdičev, se pognal po neki dolgi s travo porasli jasi navkreber in potem krenil naravnost čez odprto ravan do mesta, kjer se je temno nazobčani obrobni pas gozda divje in usneto dvigal proti mrzlemu nebu. Konji so silno požurili, bril je oster veter, da je rezalo kot bi rezal z ledeno mrzlo noževo ostrino. Helen je lovila sapo in težko dihala, kot da bi bila pravkar priplezala na težko dostopen gorski vrh, Z modrega neba so mežikale prve zvezde, zlat sij na nebesnem svodu je vedno bolj bledel, in vendar je visel mrak še vedno nekam boječe nad pokrajino. Pot preko te visoke planote se je zdela dolga, v resnici pa je bila kratka. Ko so dospeli do redko poraslega gozdnega odtenka, ki se je razprostiral preko po- samo besedo, je dosegel Dale ozek gozdni pas, ki je izgledal kot da je preprežen od ozkih stezic in temnih skrivališč. Potem pa so prišli nenadoma na rob nekega z gostim drevjem poraslega pobočja, ki je izgledal kot črn madež. Toda Helen je kmalu razločila posamezna drevesna debla, ki so bila tanke, deloma suhe pritlikave smreke. Tla pobočja so bila mehko nastlana in prožna, tako da ni bilo težko hoditi tiho. Dale je stopal tako previdno, da Helen ni čula njegovih korakov in včasih ga je v temi sploh izgubila izpred oči; takrat jo je vedno mrzlo spreletelo po vsem telesu. So se je oprijela Helen in jo na ta način ovirala pri hoji; iz njenega zadržanja pa je sledilo tudi to, da Bo le ni bila tako pogumna, kot se je de lala. Njena bahavost je bila postavljena na laž. Končno so dospeli na ravna tla. Helen je opazila svetlo sivo, od črnih brun prepreženo ozadje in pri daljšem gledanju ugotovila, da so bila ta bruna črna drevesna debla, ki so se odražala od odzadja odprtega travnika. Dale je obstal in z rahlim dotikom svoje roke • ukazal tudi Heleh, naj se ne premakne več. Prisluhnil j je. Bilo ga je čudovito gledati, ko je stal sklonjen z I glavo naprej, tih negiben kot kakšno temno drevo. »Ni ga še«, je zašepetal Dale in tipaje stopal po- bočja in se spajal z nekim gostejšim, pa kljub Umu ! časi naprcj. Helen in Bo sta se mu priključili; nale jahal . t. • i * ::u • • še vtdno osamljeno ležečim gozdom, je Dale razj. in trdno privezal svojega konja. Potem sta razjahali tudi dekleti in Dale je privezal tudi njuna konja za povodce. »Hodita tik za menoj in stopajta kolikor mogoče tiho«, jima je pošepetal. Kako visoka in temna se je zdela njegova postava v umirajočem somraku! Helen se je zgrozila, da jo je zagomazelo, kot že večkrat v zadnjem času, kadar je začutila čudovito, veliko silo tega moža. S tihim korakom, ne da bi bil izustil eno teli so na tanke, trhle veje, ki jih ni bilo mogoče videti in ki so pod nogami glasno pokale. Dale je pokleknil in izgledalo je, kot da se je stopil z zemljo. »Morata se plaziti«, jima je zašepetal. Kako čudno in gomezljivo je bilo to za Helen, in kako težko! Tla so bila na gosto pokrita s trhlimi vejami, preko katerih se je bilo treba zelo oprezno plaziti; morali so leči na tla in bilo je zelo utrudljivo plaziti se s telesom colo za colo naprej. Kot ogromna kača se je plazil Dale pred njima. Počasi je gozd postajal redkejši. Bližali so se obronku nekega travnika. Helen je opazila samo kos odprtega zemljišča in v ozadju visoko, črno steno smrek. Kot umirajoč severni sij je še enkrat zablisni-lo pojemajoče žarenje, vztrepetalo in zamrlo. Dale se je plazil še nekoliko dalje, dokler se ni slednjič ustavil med dvema debloma na robu gozda. »Pridita pokra} mene«, je zašepetal. Helen se je pomaknila naprej in že je bila Bo poleg nje; v beldikasti svetlobi je bilo razločno videti njen prepaden obraz in njene široko odprte oči. »Mesec vzhaja. Baš prav smo prišli. Starega kosmatinca še ni tu, pač.pa vidim stepne volkove. Tam!« Dale je pokazal preko odprte ravni na nek slabo viden zabrisan madež na tleh, malo vstran od črne pregraje smrek. »To je mrtvi konj«, je zašepetal Dale. Ako dobro napne ta oči, bosta lahko videli stepne volko ve. Vidita tamkaj sive stvore, ki se pravkar premikajo. Čujeta?« Helen je v svoji razburjenosti čula utripati svoje lastno srce in domišljala si je, da sliši tudi še druge glasove. Zdajci pa je razločila tiho hlastanje in renčanje. Bo se je vščipnila v roko. »Slišim jih, tepejo se. O, ah, — ah!« je sopla in globoko vzdihnila od nepopisnega razburjenja. Bodita mirni in poslušajta!« je rekel lovec. Črna, zobčasta črta gozda je postajala še bolj temna in kakor, da bi rasla vedno višje proti nebu. Kakor pod nekim nevidnim vplivom se je počasi raz-svetil sivi kos travnika; zvezde so polagoma obledele in nebo se je bočilo vedno višje. Od nekod je vzhajal mesec. Počasi je postajal tudi oni motni zabrisani madež nekoliko bolj razločno viden. (Dalje prihodnjii.) Močni beli zobje brez zobnega kamna! HRASTNIK SHOD RUDARJEV v Bratovsko skladnico se £A VOLITVE je vršil dne 22. fe- bruarja v »Delavskem domu«. Shod je otvoril predsednik podr. ZRJ s. Kladnik. Govorili so ss.: župan Malovrh, Eržen in Arh. Govorniki so obrazložili pomen volitev v Bratovsko škiadnico. Beda upokojencev je najbolj prepričevalen dokaz, kakšne važnosti so volitve v Bratovsko skladnico, pri katerih mora de-tavistvo pokazati, da hoče saniranje te delavske ustanove s pomočjo sredstev države, kakor se je to zgodilo tudi po drugod. — Glede volitev zaupnikov pa se ve, da SO' bile razpisane neoziraje se na še vedno veljavni zakon <1 rudarskih zadrugah od1 14. avig. 1896. Za-vjednemg delavstvu je seveda vseeno, na kakšen način se vrše te volitve. - . • • ■ v. .. 1.1 . -ti Boj se vodi proti 2RJ (kakor se na Jesenicah vodi proti SMRJ) in «e ga udeležujejo v se skupine ostalih barv. iJtt.i* 1 1 * » -- • ***1 Za- vfedni rudarji pa vedo, da bodo tako pri volit-\th v Bratovsko skladnico kot tudi pri zaupnikih volitvah storili vse. da bo zmagala lisk ZRJ, t j. lista tiste organizacije, čije Prednici so izbojevali tako rudarsko zavarovanje, $t tudi pravico delavcem, da volijo svoje župnike. Na shodu se je naročilo nekaj rudarjev na 'ihelavsko Politiko«, kajti navzoči so pritrdili sbvornikom, da samo izobražen, načitan rudar \fe prav odločati in presojati. Razen tega je s. Urlep zbral tudi din -15 za tiskovni sklad, j S. Kladnik je zaključil shod s pozivom na citacijo za čim lepši uspeh liste »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Opozorilo našim volilcem! Naše volilce opozarjamo, da se bodo vršile volitve v Bratovsko skladnico dne 25. febr. od 8. ure pa do 12. io od 2. pop. do 6. ure zvečer. Po t,em času lahko voli le oni, ki bi se v tem času že nahajal v volilnem prostoru, to je v čakalnici obrata Hrastnik, pa dotlej še ni prišel na vrsto. Drugi pa ne več. Voli se tajno z lističi in .sicer tako, da dobi vsak volilec pri volilni komisiji tri glasovnice različne barve in kuverto. V oddeljenem prostoru vtakni rdečo listo celo v kuverto, ostali dve glasovnici ,pa pretrgaj in vrzi v koš. Kuverto pa izroči volilni komisiji. Apeliramo pa, naj ta dan nikdo ne ostane doma. Vsi na volišče, saj to ni le naša pravica, ampak tudi dolžnost! — Družnost! Čisto poseben zakon za bolniške šihte velja v tukajšnji steklarni in kemični tovarni. Ti podjetji namreč ob ponovnem obolenju delavca ne plačajo polne mezde za en teden, ako ni bil delavet med teni zopet najmanj 6 mesecev na delu. Pravijo, da oni zakon na ta način tolmačijo in da je tako prav. Delavstvo itak ve, da je to tolmačenje samo v korist blagajn teh tovarn, ne pa v smislu jugoslovanskega obrtnega zakona. Jugoslovanska soci-jalna zakonodaja ni tako nesocijalna. Ker še marsikje na ta način prikrajšujejo delavstvo za pravice, ki so jim že leta in leta zajamčene v zakonih, bi priporočali OUZD, oziroma SUZOR-ju, da ,pri svojih predlogih za spremembo, oziroma poslabšanje plačevanja hra-narine v začetnih dneh bolezni tudi to upošteva in doseže, da bodo podjetniki delavstvu tiste uzakonjene bolezenske šihte v resnici plačevali, predno s,it ■ • ' ■ Košaška občina je zmagala napram mestni občini pri državnem svetu v spornem vprašanju pobiranja davkov. Kakor smo že svojčas poročali, se nahajajo obrati tovarne tvrdke Rosner v Melju na področju mestne in košaške občine. Občina Košaki je radi tega zahtevala del davščin, ki jih plačuje tekstilna tvrdka Rosner, davčna uprava v Mariboru in finančna direkcija v Ljubljani pa sta odločili, da pripadajo tozadevni davki le mariborski mestni občini. Upravno sodišče v Celju je razsodilo nato', da ima košaška občina pravico do delnih davkov, ki jih plačuje tvrdka Rosner in sedaj je tudi državni svet dokončno potrdil razsodbo upravnega sodišča. Občina Košaki bo odslej imela lep vir dohodkov in je pričakovati. da bo tudi temu Primerno povečala fond za socialno skrbstvo, saj je baš v tej občini, kjer je ogromno viničarjev, nujna potreba, da tudi občinska uprava dobi nekaj sredstev za vzdrževanje občinskih ubožcev in podpiranje revnih viničarjev, y . » Za stavbeno zadrugo »Stadion« je predviden v letošnjem proračunu mestne občine znesek din 100.000. Vsekakor je to lepa podpora, ki je bo deležna ena zadruga, ir • * Upamo, da bodo sličnih pod- por deležne tudi delavske zadruge, kadar bodo zanjo zaprosile. Spremenjen napis. Dosedanji napis na tahii nemškega konzulata, ki je nastanjen na Trgu Svobode so zamenjali. Doslej se je napis glasil: »Deutsches Konsulat Laibach, Zvveigstelle Marburg«, sedaj pa se glasi: »Deutsches Konsulat, Zvveigstelle«. 8 železniških uslužbencev, ki so bili zaposleni v mariborski delavnici državne železnice, je bilo te dni premeščenih v Sarajevo. — Nevdjaven bankovec za 1000 mark je kupil nek delavec iz Sv. Lovrenca za din 300. Šele ko je hotel bankovec vnovčiti v Mariboru, je zvedel, da je neveljaven in da je nasedel nekemu goljufu. * « * • Najmodernejša destilacijska naprava. Tvrdka Motaroil, družba z o. z. v Mariboru, si je postavila novo destilacijsko napravo, ki je najmodernejša in izum g. Gustava Golla. Posebnost destilacije je v tem, da niso potrebni velikanski kotli kot pri ostalih rafinerijah, temveč je cela naprava, skoraj bi rekli, miniaturna. Surova nafta teče stalno skozi kotle in se »proti destilira v 8 raznih proizvodov. Na-nrava se greje električno, medtem ko se v vseh ostalih rafinerijah greje z odprtim ognjem ali s paro. Toplota se izkorišča do zadnje kalorije. Prikrajšan češki film. V »Grajskem kinu« predavajajo te dni lep film iz dijaškega življenja, ki je ponovno pokazal, kako zelo je češki film pri nas priljubljen. Predstave so bile že prvi dan nabito polne. V svoje presenečenje pa je morala publika opaziti, da podjetniki kar sami cenzurirajo češke filme, menda zato, da skrajšajo predstavo in tako tudi pri tem filmu nismo videli cele vrste slik, ki jih podjetje sicer kaže v svojih reklamnih izložbah. S . .. Naredba o odpiranju In zapiranju trgovinskih In obrtnih obratovalnic. Mestno poglavarstvo w Mariboru opozarja, da smejo biti v bodoče brivske in frizerske obratovalnice v mestu Mariboru ob sobotah odprte od 7 'A do 12. ure in od 14. do 21. ure. Od 12. do 14. ure so te obratovalnice radi predpisanega opoldanskega odmora zaprte. Isto veija za dneve pred prazniki, ko so obratovalnice ves dan zaprte. Zoper kršilce bo mestno poglavarstvo kazensko postopalo. O ekspediciji na Mount Everest je te dni. predaval v okvirju »Ljudske univerze« Anglež Htigh Ruttledge. Predavanje je bilo nadvse zanimivo, ker je predavatelj opisal težavno pot ekspedicije, ki je dosegla 8250 m' višine in je torej 634 m pod vrhom morala kreniti nazaj, ker člani niso mogli več vzdržati in so domala že vsi onemogli. Zdravniško dežurno. službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v nedeljo, dne 25. febr. g. dr. Zirn-gas,t Teobald, Maribor, Kralja Petra trg 3-1. Materinski tečai. V dvorani »Ljudske univerze« se bo vršilo v sredo, dne 28. februarja predavanje, ki ga prireja žensko društvo v okvirju materinskega tečaja. Predaval bo dr. Skalicky o snovi: »Čuvajmo naše zdravje za zdravo potomstvo!«, v četrtek, dne 29. februarja pa dr. Popovic-Prijateljev a: »Mati, v nezgodah prva pomočnica in zdravnica«. Pričetek ob 20. uri. Vstopnine ni. Težka nesreča v železniški delavnici. Dne 20. februarja je 500 kg težka traverza padla preko nog in leve roke žel. del. Vitko Josipu in ga silno težko poškodovala. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Žila na nogi je počila v Dvorakovi ulici 70-letni Frančiški Malek. Radi velike izgube krvi se je uboga starka onesvestila in bi bila skoro izkrvavela na cesti, če bi ji ne bili mi-Vnoidoči pravočasno nudili pomoč. Smrtna kosa. Umrla je znana gostilničarka Marija Kirbiš, stara 51 let. Okrog 100 1 mleka je steklo na Aleksandrovi cesti, kjer sta trčila nek voznik iz Košakov, ki je vozil v mesto mleko in poštni voz. Kci'o znamke »V/affenrad« je pripeljal nek gostilničar na Radvanjski cesti na policijo, ker ga je že prejšnjo nedeljo v njegovi gostilni pozabil nek gost. Šipo izložbenega okna so neki fantje zdrobili trgovcu Šepeti na Grajskem trgu. Škoda znaša din 1500. Narodno gledališče. Sobota, 2-i. t. m. »Othel-lo«. Znižane cene. Nedelja, 25. t. m. ob 15. uri: »Via Mala«. Znižane cene, ob 20. uri »Cigan baron«. PTUJ Protidraginjsko zborovanje delavskih in na-meščenskih strokovnih organizacij bo v nedeljo, dne 25. februarja ob 9. uri dop. v prostorih »Vzajemnosti«, Maistrova ul. 5. Govorili bodo tajnik stavbincev L. Horvat, F. Plohl in Vinko Anica. Delavci, nameščenci in vsi, ki lSte prišli zaradi draginje in vojne V težak položaj ter želite poznati pot iz tega položaja, pridite na zborovanje, da čujete stališče delavsko - nameščenskega strokovnega gibanja. Krajevni medstrokovni odbor URSSJ. . P®*r°lej občutno primanjkuje našemu podeželskemu ljudstvu. Nekateri uporabljajo karbidne svetiljke, drugi si ipa pomagajo s — soljenim bencinom. xi tudi pri nas kakor drugod. Najbolj ga seveda čutijo delvaske družine, ki jim manjka kurivo, ki se je zadnji čas tudi močno ■podražilo, saj stane kubični meter žaganih drv že 130 din. Tudi meso je dražje za 2 din in sicer govedina, ki se prodaja le po 12 din teletina po 10 do 12 din. Povišanje se nam zdi neupravičeno in smo radovedni, če je oblast to odobrila. Konsumenti. KOŠAKI PRI MARIBORU Shod viničarjev se bo vršil v nedeljo, dne 25. februarja s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni Štern (poprej Žižek). Viničarji, pa tudi žene pridite! Vabi vas Strokovna zveza viničarjev, poljedeljskih delavcev in kočarjev za mariborsko okrožje. Poročal bo s. dr. Reis-man. STUDENCI PRI MARIBORU Občni zbor »Vzajemnosti«. Redni letni občni zbor delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m. s pričetkom ob pol 10. uri dppoldne v dvorani gostilne Krištovič (poprej bpurej). Vsi prijatelji društva, kakor tudi ostala bratska društva vabljeni. — Odbor. POBREŽJE PRI MARIBORU Na sestanku, ki se je vršil minuli mesec je bilo sklenjeno, da se bodo odslej vršili redno vsak mesec sestanki, na katerih bodo govorniki seznanjali sodružice in sodruge z delavsko socialno zaščito, pomenom strokovne in kulturne organizacije itd. Drug tak sestanek se bo vršil v soboto, dne 24. t. m. s pričetkom ofo 7. uri zvečer v gostilni ge. Katice Rojko na Aleksandrovi cesti. Poročali bodo ss. dr. Reisman, Petejan in Eržen. — Sklicatelj. Sargov KALODONT oroti zobnemu kamnu CELJE Kdo je protidržaven element? O tem se mnogo govori, posebno kadar delavec zahteva zakonite pravice. V sedanjih izrednih razmerah mora vedno vsak biti pripravljen, da ga pokličejo na vojaške vežbe. Kot zaveden državljan se vsak radevolje in brez oklevanja odzove pozivu. Ko se pa ta, recimo družinski oče, vrne iz vojaških vežo in prosi svojega mojstra, naj mu plača zamujeni čas, mu ta navadno odgovori, da naj se tem zahtevku odreče, če hoče ibiti še dalje pri njem v službi. Če pa delavec, ki se s vsojo skromno mezdo le z največjo težavo prebija skozi življenje, opozori podjetnika, mu po zakonu pripada mezda, ko je vršil svojo državljansko dolžnost in da jo bo izterjal, mu nato podjetnik sicer končno izplača, skoraj istočasno, pa če je le mogoče, tudi odpove službo. — Da se pa še bolj učinkovito nad njim maščuje, ga pa pred vsemi njegovimi sodelavci ožigosa, češ da je komunist, torej protidržaivni element. To s posebnim povdarkoon večkrat ponovi z namenom, da se morda še kak drug delavec ne bi drznil kaj takega zahtevati. Taki so pri nas nekateri mojstri pa tudi veliki podjetniki, dasi se ti gospodje radi trkajo na prsa, da so zavedni narodnjaki! Trdno sem prepričan, da bi se še največ narodne zavesti našlo ravno med temi, od takih podjetnikov ožigosanimi »protidržavnimi elementi«, ki bodo šli branit domovino, če bo to potreba, dočim je njihova zavednost pomešana s korvsto-ljubljem. — Umestno bi bilo, da bi z merodajnega mesta take podjetnike opozorili na njihove dolžnosti in jim jasno povedali, da naj dokažejo svoj veliki in toliko opevani »patriotizem«, na ta način, da bodo delavcu dali vsaj to, kar mu pritiče po socialni zakonodaji Kdo je torej protidlržavni element? —- Delavec. Sestanek dramskega odseka bo v torek, d;ie 27. februarja s pričetkom točno ob 20. uri Člani in članice pridite, razdelile se bodo vloge in bo tudi že bralna vaja. Seja zaupnikov in poverjenikov »Delavske Pc»'itike« bo v soboto, dne 24. t. m. točno ob 20. uri. Dnevni red izredno važen in zanimiv. Nikdo naj brez res tehtnega vzroka ne izostane! PREVALJE Brezposelno vprašanje postaja pri nas vedno bolj pereče, saj jo prizadeti delavci že popolnoma ubobožali, ker nekateri že leta in leta ne morejo dobiti prave zaposlitve, da bi si saj nekoliko opomogli. Odkar je prenehal obratovati rudnik in pozneje »Rudarska zajednica«, bi lahko brezposelni dobili zaposlitev samo pri javnih delih. Tako bi n. pr. pri cestnem' odboru lahko zaposlili najmanj kakšnih 200 delavcev, pri gradnji ceste iz Guštanja je pa zaposlenih samo kakšnih,20 do 30 delavcev in seveda cesta še ne 'bo kmalu dbgotovljena, dasi se je že lansko leto marca govorilo, da -mora biti do oktobra cesta dograjena vsaj do Plešivčnikove njive itd. Tudi pri regulaciji reke Mežice bi se lahko zaposlilo precejšnjo število delavcev, poleg tega pa je še precej drugih potrebnih javhih del, ki bi se morala v našem krajiu izvršiti. Seveda bi morali merodajni občinski možje zainteresirati za to vprašanje predvsem bansko upravo in bi s vztrajnimi zahtevami gotovo prodrli, da bi se začela pri nas izvajati javna dela v večjem' obsegu. P i.. » i - * <■ *'•' i --t pri javnih delih zaposleni delavci seveda tudi ne prejemajo mezde, ki ibi odgovarjala cenam življenjskih potrebščin, saj zaslužijo komaj po din 20.— na dan, dočim je draginja v zadnjih mesecih tako Občutno narastln, da niti oni delavci, ki so stalno zaposleni in prejemajo mezdo od 5 do 7 din na uro, ne morejo izhajati. Minimalne mezde, čeprav so bile z uredbo banske uprave pred kratkim zvišane, so tudi sedaj še mnogo prenizke z ozirom na tržne cene, vrhutega pa se le v malo-katerem podjetju tudi plačujejo, oziroma ta uredba izvaja. V začetku meseca decembra smo čitali v »Delavski Politiki«, da je vlada odobrila din 300.000 za zimsko pomoč v Dravski iba-novini. Ne vemo ali so teh podoor bili že deležni brezposelni v drugih krajih; le to vemo, da pri nas še ne. J« i t .1«» . -»»»« Ker letos pritiska še ivrho tega izredno hud mraz, kurivo pa si ti bedni ljudje ne morejo nabavati, so nekateri dobili občutne ozebline na nogah, zmrzujejo pa zlasti ubogi otroci, ki nimajo primerne obleke, zlasti pa ne čevljev in nogavic. I-««.* ■» i' t *«■'» Iz dneva v dan čakamo vsi delavci, pa tudi ostalo prebivalstvo, da bi se pri nas razmere nekoliko izboljšale, predvsem pa, da bi dobili vsi brezposelni zopet zaposlitev in s tem zaslužek za pošteno preživljanje. — Prizadeti delavci. TISKOVNI SKLAD Hrastnik. Na zborovanju ZRJ zbrali din 29, dalje sta darovala ss.: Praprotnik din 10, Kladnik din 6. Iskrena hvala. Posnemajte! Kupujte, dokler Se imamo veliko zalogo češkega In angleškega blag« po znano nizkih In še starih eenah za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, oficirske, financarske in železničarske uniforme itd. Krojafke potreoiiinel Veilna odprodaja ostankov! Češki magaiin, Maribor pri glavni policiji KRANJ OBNOVITEV ŠENCURSKEGA PROCESA Ljubljana, 21. febr. 19^0. nekateri vodilni in celo prvi gospodje pri KID, I je umljivo, da je plava NSZ računala na porast več sto glasov. Prav radi tega je pa nazadovanje te organizacije toliko značilnejše in Bivši poslanec Mravlje Milan je intel pred poraznejše ne samo za vodstvo NSZ, osmimi leti v Šenčurju na Gorenjskem _shod, ■ ampak tudi za vpdstvo KID. Zdi se, da je res-ki so rrtu ga nasprotniki razbili. Vršil se je kr- j nj£no> ^ar je bilo nekoč nekje zapisano, da ta vav pretep. Med udeleženci je bil dekan Sker-1 organizacija životari samo od injekcij, ki ji bec, ki je bil Pozneje obsojen na eno leto je-1 ^ j(ID.« Ta organizacija je dala skupni če. Skerbec taji, da bi bil vzkliknil j: »Živela naciji polovico glasov in .svojega predsed-'amostojna Slovenija, živela republika.« V I nika za tajnika. Tako. je torej to bratstvo. De-prvem procesu je Mravlje kot priča to trdil. | ]avcem pa svetuiemo, da vse to dobro premi-Na ovadbo, da je Mravlje krivo pričal, .te j slijo jn vjde]i bodo kdo je onii na katerega Mravljeta državni pravdnik obtožil krivega pričevanja, na kar je pristal tudi dekan. V sredo se je vršila obravnava pred ljubljanskim sodiščem v tej stvari. Priče so se dobro spominjale, kaj je na shodu govoril dekan. Zagovornik .Mravljeta je rekel, da vedo to sedmih letih več podrobnosti kakor pri glavnem procesu v Beogradu. Tudi je dekan po svojem pravnem zastopniku v Beogradu preklical obdolžitev, da bi bil Mravlje krivo prisegel. Priča Ivan Urek pa ni bil verodostojna priča, ker je po izvedeniškem mnenju neuravnovešen človek. Sodišče je .po zaslišanju Prič in govorili državnega pravdnika in zagovornikov razsodilo, da Mravljeta zaradi pomanjkanja dokazov oprosti od krivde krive prisege. Zagovornik dekana sicer ni zahteval velike kazni, pač pa znaten odškodninski zahtevek. Tako za vozne stroške na razpravo \, Beograd din 519.50, din -429 za povratno vožnjo iz Sremske Mitroviče, za Prehrano v Beogradu din 2100 za časa .procesa, din 4097 za povračilo. stroškov za kazensko postopanje, din 4380 za stroške za vzdrževanje kazni v Sremski Mitroviči, din 14.4(10 za odškodnino namestniku v duhovni službi, din 9000 za stroške namestnika v gospodarstvu, din1 25.000 za zagovornika v šenčurskem procesu in din 50.000 za prestano duševno trpljenje. Polc 2aj slevenJegoriSkih viničarjev pred spomladjo Dopis iz Slovenskih goric. se lahko vsikdaT zanašajo. V marcu je spet dan, ko bo delavstvo lahko povedalo svoje! ZABUKOVCA Prispevek k poglavju o enotnosti. Te dni so bili v veliki množini raztreseni letaki, v katerih se na ogaben način napada naše sodruge: župana .Košaka, Judeca, oba Zupanca, strokovnega tajnika s. Arha in jih zmerja s socialno demokraškimi izdajalci proletarijata. Odveč bi bilo pripomniti, da so te letake izdali pobor-tiiki delavske enotnosti. !>'• , ■ ' ....... KAMNIK Ponovitev komedije »Matiček se ženi«. — Na splošno željo i« radi tega, ker je pri zadnji predstavi moralo oditi mnogo občinstva, ki ni dobilo več vstopnic, se A. Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi« ponovi v nedeljo, dne 25. februarja oto 4. uri popoldne. Vsi oni, ki igre še niso videli se vljudno vabijo, da se udeleže prireditve in s svojo navzočnostjo izkažejo priznanje našim marljivim igralcem. LAŠKO Žalosten pojav imamo tudi v vasi Žikovca, V neki skalni dkiplini bivata stara zakonca K. Na občini .pravijo, da sta tega sama kriva, da sta zapila posestvo, da sploh nočeta k bližnjemu sosedu, da sta delomrzna itd. Vsekakor je Glede teh visokih zahtevkov odškodnin je t to za našo občino kulturna sramota, da imamo bil dekan zavrnjen in ima možnost, da jih iztoži civilnim potoni. — Državni tožilec je prijavil troti oprostilni sodbi revizijo procesa. ❖ Po ugotovitvah tega procesa izgleda, da bo dekan Škerbec dobil povrnjeno vso škodo1, ki jo je utrpel, ko je bil zaprt in pa odškodnino za zapor kot tak od države. Pred volitvami obratnih zaupnikov. V »Ju-gočeški«, »»Jugobruni« in pri Franjo Sircu se bodo vršile volitve obratnih zaupnikov dne 3. marca. V»Jugočeški« sta tbili vloženi dve listi in sicer skupna lista SDSZJ, JSZ in NSZ' ter lista ZZD. V »Jugobruni« so bile vložene in potrjene štiri liste, to so: SiDSZJ, JSZ in ZZD. Pri Franjo Sircu je bila vložena samo ena lista SDSZJ. — Dosedaj so bile volitve obratnih zaupnikov izvršene med večjimi obrati samo v »Seiaperitu«, kjer je 'bila vložena skupna lista SDSZJ in JSZ in je bilo izvoljenih 5 zaupnikov SDSZJ in 1 zaupnik JSZ. — »Gorenjec«, kakor vedno, tako tudi sedaj računa, da bo ZZD ?: t. i .. pridobila večino de- lavcev, da bodo glasovali r.a njeno kandidatno listo, 3><»t t .'i. i • » o»> i • • > - ’ - -» •« <■» »Gorenjec« se hvali tudi s tem, da so bile liste ZZD najprej vložene, kar pa ni nič čudnega, če vemo, da ima ZZD v svojem tajništvu nameščeno moč, ki ima samo s tem poslom- opravka. Na drugi strani je pa tudi treba vedeti, da ZZD uživa vso njihovo naklonjenost. - u i... !•*•*, »■. l »ti JESENICE Poročali smo o izidu volitev za obratne zaupnike pri KID. Lista SMRJ je dobila S zaupnikov, lista NSZ 4, JSZ 2 in ZZD 2. V sre-uov dne 14. februarja se je sestal' plenum obratnih zaupnikov, na katerem naj bi se bil izvolil glavni zaupnik in pa razdelili mandati med posamezne obrate. Na tej seji je zastopnik SMRJ predlagal za glavnega zaupnika s. Stražišarja Leopolda, dočim so se ostale tri strokovne organizacije, t. j. narodna strokovna, krščanski in Jugorasovci združili ter so Predlagali za glavnega zaupnika g. Pukšiča od lug. s-trokovne, ki je pri volitvah dobila najmanj glasov in utrpela veliko zgubo na volil-cih, za tajnika plenuma g. Zupana Valentina, predsednika Narodne strokovne, za glavnega zaupnika na Javorniku pa g. Ažmana Statvko-ta, člana .lugorasa (ZZD), ki je to pot iprvič zaupnik. Razmerje glasov je bilo 8 : 8. Predsednik seje je po čl. 12 poslovnika o delova-irju del. zaupnikov odločil za Stražišarja Leopolda. kar pa navzoči zastopniki ostalih treh organizacij niso hoteli priznati, češ, da so upravičeni oni do glavnega zaupnika, ker so dobili skupno 141 glasov več kakor SMRJ. Dasi ti glasovi dejansko sploh ne pridejo v poštev, posebej še ne pri tajnih volitvah, ko se ne ve, kdo je za koga glasoval, so oni vztrajali na tem ter seja tako sploh ni bila zaključena. Na nadaljevanje seje. ki bi se imelo vršiti v torek, dne 20. februarja pa zaupniki onih treh organizacij sploh niso prišli češ, da ne vedo dnevnega reda ter da ne priznavajo sklicatelja. Tako je zdaj, ko bi se marale vse organizacije na Jesenicah složno- zavzeti za povišanje .ilač in izboljšanje položaja delavstva, nasta! med orgnjzacijami razdor. V kompanijo so šli rlavi. beli in zeleni. Gladilo zelenih »Slov. Delavec« pa piše pod Jesenicami dne 16. februarja dva dni po tem skupnem nastoou JSZ. JNS in ZZD o belili sledeče: »Največji poraz je doživela JSZ. Odkrito priznamo, da takega njenega poraza niti mi nismo pričakovali. 'Pako je domišljavost in namili, ki ga je ta organizacija pokazala s svojim odgovorom na dobrohotno ponudbo za 'kupen naston nri teh volitvah, bif temeljito kaznovan « Itd. Končno se poziva JSZ, da naj rajši likvidira ter se priključi ZZD. Ta JSZ je glasovala za glavnega g zaupnika teh njenih tovarišev. Dalje čitanio. a še v »Slov. delavcu«: Drug hud Poraz je do-j E živela NSZ. Ce pomislimo, da so plavi tudi * še v 20. stoletju jamske prebivalce. Nadzorne oblasti .bi morale zaščititi ozadje te tragedije dveh ostarelih človeških bitij, »- ... t « ■-•- ■ Iz vrst delavcev in nameščencev čujemo pritožbe glede cen raznih pijač ipo lokalih. Ponekod vidimo res velike razlike. Prav tako je tudi pri čaju in kavi. Ponekod je kozarec ali skodelica čaja po 3 din, drugod po 4 din itd. Ker je nastopila draginja, opažajo konzumnenti nek poseben trik, da so pričeli lastniki gostilniških obratov ponekod uporabljati manjše skodelice, ceno pa ipustili isto. r»- *• »• * <» Is Če tka Od prodanega mleka treba plačati poseben davek. Z naredbo št. 21 »Zveze za mleko, maslo in jajca« je 4>ilo odrejeno, da mora vsak lastnik krav oddajati od vsakega prodanega litra mleka 10 vinarjev »Zvezi«. Prispevek je treba odšteti mesečno skupno z izkazom, kolika je bilo dnevno oddanega mleka. Radi tega mora voditi vsak kmet točen seznam o prodaji mleka. Po teh seznamih se bodo prispevki naknadno pobirali. Prestopki bodo strogo kaznovani. Zamenjavanje otroških čevljev. Po raznih čeških mestih pripravljajo posebne centrale, ki bodo izmenjavale za majhen« prispevek otroško obutev. S tem hočejo pomagati ljudem, ker otroci često ne izrabijo popolnoma obutve, temveč ji Prej odrastejo, kot jo raztrgajo. Centrala bo tudi oskrbovala popravilo takih zamenjanih čevljev. GoiVl bodo zopet proščenja. Že lansko leto so začeli Cehi na široko organizirati obiskovanja »žegnarrj« pri bolj znanih romarskih cerkvah, kjer so na to zbrali na sto tisoče naroda, katerim so govorili razni politično delavni duhovniki. |N.h . - ■ * • * • • x .<■•«., r -u Sedaj pa časopisi zopet poročajo o posebnih vlakih, ki bodo vozili dne 24. in 25. februarja v Prago na znano prvo pomladansko romanje k sv. Matčju pri Pragi. S tem v zvezi bodo izletniki obiskali v Pragi predstave v Narodnem gledališču in koncerte. Iz Slovaške Usoda čeških častnikov. Slovaška vlada je v začetku obdržala v svoji armadi iz raznih vzrokov, predvsem vsled pomanjkanja lastnih ljudi okrog 300 čeških ca-mikov. Ob novem letu pa je Tukova viada na zahtevo Nemcev te častnike odpustila iz službe. Častniki so se hoteli vrniti na svoje domove, toda niso dobili dovoljenja za potovanje v protektorat. Na ta način so častniki obviseli v zraku, na Slovaškem so zgubili službe, a domov niso mogli. (»Csl. Boj«). Zima, ki je bila sicer dolgotrajna, se nagiba h koncu in vse kaže na prebujenje narave, ko 'bo skopnel sneg, bodo urne roke s.pet prijele raznovrstno orodje in bo kmetski hlapec iopet stopal za plugom, Pričelo se bo obdelovanje zemlje in položeno bo seme, iz katerega bodo vzrastle nove dobrine, potrebne človeku za življenje. , Tudi naš sloivenjegoriški viničar Se ozira s svojo družino po naravi in težko pričakuje čas, ko bo ponovno .prijel za škarje in se lotil obrezovanja trte kot prvega letnega dela v i,vo-jem poklicu. Preživeti zimski dnevi letos niso bili nič kaj .prijetni za večino družin. Lanska letina je bila po višini pridelkov« ena izmed najslabših v teku zadnjih dvajset let, za to so bile viničarske družine radi itak skromnih posevkov in saidežev tem bolj prizadete. Oster mraz je uničil mlenkostne zaloge krme za svinje, repo, ipeso, korenje in krompir, ki ga po večini niti ne bo za seme. Enako je očutno pomanjkanje suhe krme za govedo, da so nešteti prisiljeni prodati na spomlad svojo edino kravico, ki je z mlekom preživljala številno družino. Socialno najhujše so sedaj prizadeti zlasti kmetski viničarji, ki bodo na spomlad po večini brez vsakršnega denarnega zaslužka in vkljub zaposlitvi ne bodo mogli oskrbeti svojih družin z obleko in .potrebnim živežem, Delazmožni člani družin bodo šli na delo h kmetom, do-čim bo morala uboga viničarjeva deca ostajati v .veliki večini doma, zaprta v stanovanjih in prepuščena spomladne, poletne in jesenske mesece sama svoji usodi. Več je tudi takih družin, ki nameravajo na spomlad svoje premoženje razprodati, otroke razdati v oskrbo, bodisi sorodnikom ali znancem in oditi na sezojisko delo v Nemčijo ali Francijo. Taki pojavi se zadnja leta med revnimi družinami zelo množe, ker jim je edino na tak način mogoče olajšati bedo. Ako se opravljajo po raznih krajih javna dela v poletnih časih, viničar nima časa, ali pa ga gospodar, dasiravno bi imel čas, ne pusti na delo, da bo zanemarjal vinograd itd. Ni čudno potem, če ostane viničar vedno siromak, ker je vedno zapostavljen. Obsojanja vredno je zlasti, da so pričeli nekateri mlajši gospodarji-vinogradniki viničarju zaračunavati po več težakov za stanovanje in živilske prejemke kot prejšnja leta, iz enostavnega razloga, ker plačujejo sedaj višje davke. Viničar bi naj sedaj davčni povišek kmetu nadoknadil z večjim delom. Ali je to upravičeno? Spričo neznosnih socialnih razmer viničarjev, ki se v zadnjem času še slabšajo, je sodili, da se nova viničarska uredba ne izvaja, ker obstojajo tam, kjer bi morali najbolj skrbeti za ta proletarijat, največje .ovire. Naše občine, ki so skoroda povsem, v rokah kmetov, dasi predstavljajo viničarji in obrtniki s kmetskimi posli nad 50 odstotkov prebivalstva, se za blagor viničarskega stanu skrajno malo brigajo, branijo se ga celo takrat, ko neznosne razmere viničarja privedejo na beraško palico in pade v breme občine. Okolščine, v katerih živijo naši slovenjegtt-riški viničarji, nujno narekujejo, da se zedinijo v organizatorično enote, ki bo v stanju, uves-ljavljati svoje pravice, ki jim po zakonu gredo. Ni danes možnosti za zbiranje podpornih skladov, ker v teh okolščinah je uspešen napredek organizacije spričo finančnih -.prilik, v katerik se nahaja viničar, nemogoč. Sipnva je trete, zbrati vse brezposelne viničarje in jih usmeriti v borbo za temeljne pravice. Potem bo mogoče ustanoviti organizaciji ustrezajoči podporfli sklad, ki bo nudil družinam ob nesrečah materialno pomoč. Organizacija na sedanji osnovi ki je navezana na občutne izdatke, težko uspeva, in bo imela stalno le majhen krog gospodarskih viničarjev, dočim kmetskim ne bo dana možnost organiziranja. Zato je treba ustvariti možnost za velik viničarski pokret, ki bo združil v složni povezanosti najprej idejne sile, ki edino bodo kos ustvariti za našega viničarja boljšo bodočnost. Pregled Izvoljenih obratnih zaupnikov na področju oblastnega odbora Urša v Sarajeva V področju sarajevskega oblastnega odbora Urša je bilo. izvoljenih za 1940 naslednje š e-vilo obratnih zaupnikov brez okrajev, ki so priključeni hrvatski banovini. Sarajevo; tobačna tovarna lesni, delavci kovinarji hotel, in kuh, usl. tekstilci in obl. pivovarji priv. nameščenci rudnik Zenica » Kakanj » Breza Lješljani » Banja Luka » Kukavica » Lubija {skupaj Urs in Hrs Žagarska podjetja: »Našička«, Zavidoviči » G. Podgraci Gozdna železnica: Olovo-Kusače Zavidoviči (Smovič) Kreka - solarna Kreka - rudnik Urs 8 6 12 7 12 3 3 9 8 12 6 6 6 13 15 14 Hrs 3 Jgras 1 — 2 skupaj 167 28 13 Lista pa še ni popolna, kesr se vrše volitve-še v februarju. LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rag. pom. blagajaa znana domača zavarovalna usta* nova v Dravski banovini, ki ?lodonosno deluje že od leta 927 In je izplačala tekom obstoja nad 37 aillljoaov din na pogrebninah In doti. Zavaruja la pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70, leta do največ din 10.000’— In sa doto mladoletne od 1. do 10. do največ din 25.000*— plačljiva ob dovršenem 21. leta. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA Delavski pravni svetovalec Dedščina po materi (Trbovlje) Vprašanje: Umrla mi je mati, ki je tudi po že pred leti umrlem očetu podedovala večji del njegove pol-ovice posestva. Mati je že pred svojo smrtjo -prepisala Posestvo na sestro, ki pa je polovico posestva prodala potem enemu mojih bratov za male;,Kosten znesek, dasiravno je posestvo prepej vredno. Ostali otroci, ki smo bili prej prikrajšani, zahtevamo od brata in sestre, ki imata sedaj posestvo vsaj toliko, kolikor smo dobili po očetu. Brat je takšne zneske .plačal dvema drugima bratoma, meni in še enemu bratu pa to plačilo odklanja, češ, da je on polovico, ki odpade nanj, že plačal, drugo polovico pa da mora plačati sestra. Sestra pa tudi odklanja plačilo, češ, da naj Plača brat, ki je itak dobil od nje polovico posestva izredno poceni. Ali lahko zahtevam cenitev posestva in da se po cenitvi izračuna delež, kt mi gre? Odgovor: Po materi imate pravico zahtevati nujni delež, katerega izračunate tako, da delite vrednost posestva z dvakratnim številom vseh otrok. Ker zapuščine po materi očividno ni nobene več, bodeta morala za nujni delež v navedenih zneskih prispevati sestra in »brat, ki sta dobila posestvo. V to svrho bodete lahko zahtevali tudi cenitev posestva, če se drugače ne sporazumete. Odškodnina (Prevorje) Vprašanje: Iz Nemčije dobivam nezgodno rento. Ker se mi je zdravstveno stanje pred par leti poslabšalo, sem se dalje časa zdravil pri nekem tukajšnjem zdravniku, ki me je zdravil s pooblastilom bratovske skladnice v Nemčiji in na nje« račun. Zdravnik nii je vedno izjavljal, da je takoj prijavil moj slučaj nemški bratovski skladnici. Ko sem se pa pozneje obrnil na skladnico sam, so mi sporočili, da mi priznajo zvišano rento le za čas od moje prijave dalje, dočim mi za prejšnji čas rente ne morejo priznati, ker nisem prijavil. da sem v zdravljenju. Ali lahko zahtevam odškodnino od zdravnika, ki je to zakrivil? Odgovor: Prijaviti bi bili morali Vaš zahtevek na zvišanje rente tiri nemški bratovski skladnici Vi sami. Od zdravnika bi lahko zahtevali odškodnino le, ako ste se z njim izrecno dogovorili, da bo on v Vašem imenu prijavil Vaše zahteve ter ste se nanj zanesli, on pa je to prijavo potem opustil. Zaščita denarnega zavoda (Litija) Vprašanje: Hranilnici, v kateri imam naložen denar, je priznana zaščita do leta 1942. Ker nujno rabim denar za svoje lastne potrebe ter tudi za odplačilo dolga na hiši, sem hranilnico že večkrat opomnil na delno izplačilo, toda ta moji prožim ne ugodi. Ali moreni proti temu kaj ukreniti, ali si morem svojo vlogo zavarovati z vknjižbo na nepremično imetje tega denarnega zavoda? Hranilnica mi tudi izplačuje le 2 odst. obresti. Ali ravna pravilno? Odgovor: Ker je hranilnica, v kateri imate naložen denar, pod zaščito, velja za njeno poslovanje s sitarimi vlogami le posebej ustanovljena in odobrena lestvica* izplačevanja, ki mora biti v poslovnih prostorih hranilnice na vidnem mestu izobešena. Zaščiteni denarni zavod je dolžan se držati ustanovljene lestvice. Uredba o zaščiti denarnih zavodov pa kljub temu v treli primerih predvideva dolžnost izplačevanja starih vlog in sicer: zneske, ki so tieobhodno potrebni za vzdrževanje vlagatelja in njegove rodbine, zneske, ki so Potrebni za izplačilo pogrebnih stroškov, ter zneske, ki so potrebni za izplačilo javnih davščin. Ta izplačila pa morajo denarni zavodi kljub ustanovljeni lestvici vršiti ob rokih, ki se za to posebej dogovorijo. Glede obresti pa bo odločilna ustanovljena lestvica, v kateri morai biti tudi navedena obrestna mera, po kateri se obrestujejo stare vloge. Preko določil uredbe o zaščiti denarnih zavodov pa ne boste mogli doseči nobenega zavarovanja ali kakšne druge vknjižbe na nepremičnine hranilnice, razen, če je ta v zaostanku ■/, dospelimi obroki, kateri se lahko tttdi sodno iztožijo in izterjajo. Umetne ati izdelamo z< luic pacljente kakor naravno F. Ad. Mflller SOhne, WlesbadeB dne 6. marca 1940 v Mariboru, Hotel ^amorc", Gosposka uliti ima Za komorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru, =-s Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.