SO. številka.
Trst. v <Vtrt<*k 2. junija 1 SOS.
(Večerno Izilauje)
Tečaj XX HL
„Edinost"
izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop.
Naročnina znata:
Obe tedanji na leto . . . gld. 21'— Za !»amo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu 7.jutranje Številke po 3 nvc. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
GLASILO
POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Stane 4 nvč.
Telefon itv. 870.
V edinosti je moč!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
fredništvo in tiskarna se nahajata v ulici t arintia Stv. 12. I pravništvo, od-prnvnlštvo iu sprejemanje inseraloT
v ulici Moliti piccolo Stv. II. nadutr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
Ki lil 1. Glasom poročila, ki je je dol>ila »Tri-buust« iz Kingstona, je admiral Cervora, proskr-bevši Suntjago / živežem, odplul v v/toč ni smeri V si cd h e z a <1 o v o 1 j n oh t i A meri kanov radi dolgega trajanja vojne da je sklenil vojni svet v \Vashingtonu, ndreti na Kubo / ."»0000 možmi. Ta vojni načrt se označuje kakor problematičen.
Madl id 1. Minister mornarniee jc dobil brzojavko, ki pravi, <1 a je bilo amerikansko brodovje pri Santi ago pora ž e n o. Španske utrdbe in eskadra admirala Cervera sta zavračala sovražno brodovje pred ubodom v pristanišče. Sovražne ladije so bile prisiljene umakniti se poškodovane. Špansko brodovje ni trpelo nikake škode.
IVsiKliiiitfton 1. Do pol desete ure predpo-ludne ni dobil mornarniški oddelek nobenega po-trdila vesti, došle iz Port-au-Prinec o bombardo-vanju Santiago <le Cuba, ki naj bi je bile amerikanske ladije izvršile včeraj. Mornarniški oddelek se nagiblje k menenju, da je bila kanonada — ako se je sploh vršila — brez pomena.
»w-York 1. Dopisnik »Worlda« javlja, da sti minolo nedeljo dve španski torpedovki ostavili pristanišče v Santjago in sti poskusili brezvspešuo, da bi potopili dve amerikanski Indiji. Amerikani so zapazili ti Indiji, na kateri zo začeli streljati iz brzostrelnih topov. Torpedovki sti bili prisiljeni umakniti se v pristanišče.
IVasliliigtoil 1. Mornarniški oddelek ni dobil do pozno popoludne nobenega poročila o bitki pri Santiago de Cuba.
Ki m 1. Poslanec Enrieo Ferri jo v imenu italijanskih soeijalistov odposlal pozdrave avstrijskim tovarišem, ki so bili zbrani minolo nedeljo v Lincu. Ferri pravi, da veruje nepremično, da se uresničijo ukupni ideali soeijalistov.	""
P O D L I S T E X.	100
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poljski spisal Bolesiav Prus. Posio?. Podravski
Hlapce odide skozi vežo.
»Kaj je to?«
»Usmilite se, gospodar«, odvrne tujec, »ter pomagajte nama v nesreči. Ne daleč od tod, za vašo kočo, so se nama pokvarile sani in eelo popraviti jih ne morem, ker so mi po noči sekiro ukradli z vozička.«
Ovčar ga nezaupno ogleduje.
»Od kod ste?« vpraša.
»Sest milj od tod. Potujeva z ženo k sorodnikom, bivajočim še ;za dobre štiri milje od tod. Dam vam dobre žganjice in klobaso, ako mi pomagate.«
Na opomnjo o žganjici je Matijčckova sumnja nekoliko oslabela. Se je parkrat odmajal z glavo, zleknil se ter naposled, hoteč pomagati bližnjemu, pustil najdenko v sobi ter šel s sekiro za popotnikom.
Ne daleč od poslopja so res stale sani, v katere je bil vprežen jeden sam konj pri ojesn in na saneh je sedela baba, še bolj zakukana, nego mož. Zagledavši Ovčarja, jela ga je blagoslavljati z jo-
Ormlpf I. Bivši župan dr. (trat* je dobil izjav«) simpatije od netnško-napredne stranke v občinskem zastopu dunajskem.
MliC 1. Mestni svet je storil soglasno sklep, katerim ^lybr|jje,/ postopanje razpusčenega občin-
skega zasfrijifi v (mulcu.
Kilu 1. Novo ministerstvo je sestavljeno. Kralj je že pritrdil predloženi mu listi ter so novi ministri že položili prisego v roke kralja.
Or«d<'(? 1. Danes opolndne se je predstavil bivši župan (Jraf vladnemu zastopniku s prijavo, da nobeden občinskih zastopnikov, ki so določeni za prisednikc vladnemu komisarju, pa tudi noben člen klubov rnzpušČenega mostnega sveta ne vs-pnjme te službe. Vladni zastopnik je vzel na znanje to prijavo, i/.rekši nado, da mu bode mogoče voditi občinske posle sodelovanjem načelnikov raznim oddelkom magistrata.
Vojna med Španijo in Ameriko.
Amerikani so nezadovoljni — tako brzojavljajo iz Kingstona v Kini. Predolgo jim že traja ta vojna, ne da bi bila še niti začela prav zares. Amerikanska poročila morajo računati s to nezadovoljnostjo, o čemer trpi navadno več ali manj — resnica. Posledica temu je, da moramo nekoliko variirati neki poznani rek: No veruj v poročilo, ki ti je došlo danes, dokler ne dobiš prihodnjega, ki ti pove, da prvo ni bilo resnično!
Par izgledov. Pred nekoliko dnevi že smo čuli: kako je amerikanski general Milesustavil \Va-sliington, kako je odšel v Tanipa, kako se je vkrcal na neki mali križar in kako je odšel na bojišče; jedna včerajšnjih brzojavk pa pripoveduje, kako se je vkrcalo 20.01)0 mož, katerim jo naloga, da navale na Kubo; kako da ta ekspedicija sestoji iz
kajočim glasom ; popotnik pa se je »kazal še bolj blagorodnoga, ker jo takoj napil Matiju iz velike steklenice.
Hlapec, opravičivši se po navadi, je vlekel iz steklenice z dolgimi požirki, da so se mu kar oči zalile s solzami ter se potem spravil nad sani. Ni imel pri njih mnogo dela, nemara za pol ure; navzlic temu vendar hvaležnost popotnikov do hlapca ni imela meje. Baba je dala Ovčarju kos klobase in štiri proste, njen mož pa jo postal tako ganjen, da jo znklical:
»Obhodil sem že precej sveta, toda tako poštenega človeka, kakor si ti, brate, še nisem našel. Ali nimaš brate, kako steklenice?«
»A* sobi bi so nemara našla katera«, odvrne Matija z negotovim toda radostnim glasom, sluteči, da mu hoče pustiti žganjice.
Popotnik je odrinil žensko s sedeža ter izvlekel izpod njega črno steklenico iz debelega stekla.
»Pojdiva«, jo rekel hlapcu. »Ti mi za trud podariš nekoliko žcbljev za slučaj, ko bi se mi sani pokvarile zopet, jaz pa ti za tvojo pomoč dam nekaj tako okrepčujočega, da se naj žganjica šo skrije pred njim ! Je sicer žganj ica tudi to, toda z zdravilom«.
Sla sta urno proti koči in tujec je pravil:
»Ako te razboli v glavi, ali ščiplje po trebuhu, pa si nalij čašico te pijače. Ako ne moreš spati, ali imaš kake skrbi ali če te jame tresti mrz-
samih regularnih vojakov; katera točka na Kubi da je namenjena za izkrcanje; kako da si osvoji Santiago; kako da ne ostane tu, ampak napade potem Portoriceo itd. itd. : mnogo besedovanja, ki mora razveseliti vsako amerikansko srce. Ali o smola: kmalu je prišepalo tisto navadno sledeče poročilo, ki pravi, tla vse skupaj ni nič res. Iz Kev\vesta brzojavljajo namreč v London, da ona prejšnja brzojavka se je poslala v svet le v ta namen, da bi prevarila Anteriknne; da vkrcevanje vojakov v 'lampi se ni pričelo, ker se isli še le vožbajo; general Miles pa tudi da ni še odšel na bojišče, ampak v Florido, kjer si ogleda vojaštvo, da sporoči potem predsedniku Mac Kinlevu o stanju istega.
Vse prejšnja poročila niso bila torej druzega, nego gola baharija, kakoršna je tudi ona včerajšnja iz NVashingtona, ki pravi, kako da jc tajnik mornarniee v NVashingtonu brzojav il admiralu Sehlevu : »Ne dopustite, da bi španske ladije ušlo iz pristanišča v Santiago! Potopite jih ali uničite popolnoma!« in kako da je vskliknil admiral Sehlev, ko je — stoje na »mostu admiralske ladije — zazrl španske ladije: »Sedaj so v moji oblasti! Od tu se ne izmuznejo več!«
V koliko da jo rečeni admiral z dejanji opravičil to — bahanje, to je razvidno iz današnjih poročil <t bitki pred Santiago de Cuba. Denimo tudi, da ni res, da Iti bilo amerikansko brodovje doživelo poraz — kakor trdi brzojavka iz Madrida — ali toliko je razvidno i/, vseh brzojavk, da admiral Sehlev ni dosegel nobenega vspeha, — kamo-li, da bi bil uničil špansko brodovje! Sehlev se balia: Od tu mi ne uidijo •— amerikanska poročila pa so trdila, da je bil povod bitki ta, ker se je admiral Cervera hotel osvoboditi iz »pasti« pri Santiago, v katero je zašel, kar pa da se mu ni posrečilo. Španska poročila pa trde ravno nasprotno: da je
lica, vzemi požirek moje pijače in bolezen ti preide kakor sopara iz telesa. Štedi to pijačo«, je nadaljeval popotnik, ter ne (lajaj je komurbodi. Si' moj ded se je naučil kuhati to pijačo od menihov v Radečuici. Celo za uroke je skoro tako dobra kakor blagoslovljena voda .
Naposled sta dospela do hiše. Matija jc šel v sobo po žeblje iu steklenico, popotnik pa je ostal na dvorišču, oziraje se malomarno po stavbah ter umikajo se Burku, ki se je besno zaganjal vanj. Ob kakem drugem času bila bi nemara ta pasja jeza obrnila na-so Ovčarjevo pozornost, toda danes je bilo težavno sumničiti gosta, kateri mu je za majhen trud dal žganjice, klobaso ter obljubil še tako čudovito pi jačo. Prinesel je torej iz sobo trebuščnato steklenico, katero je podal popotniku smehljaje se. Ta pa mu je nalil iz sobe poldrugi inaseljc le slaščice, zabičevaje mu, naj je ne da komur si bodi, marveč naj jo rabi samo v važnih slučajih.
Naposled sta se poslovila. Tujec je odšel proti sanem, Ovčar pa je zataknil stoklenieo z zamaškoin ter jo skril v hlevu pod jasli. Mikalo ga je, da bi pokusil vsaj kapljico te čudovite pijače, toda premagal se je, misleči si:
»Ali se človeka samo enkrat lotuje bolezen? Bolje je, da jo prihranim za tak slučaj«.
(Pride še.)
ji 11 ni i ral Schlev hotel i/militi svoji mu brodovju ulio<l v pristanišče ter da je temeljito pogorel o tem. Rimska I ril>una pa javlja eelo, tla je špansko bro-dovje i stavilo Santiago ter odplulo proti vzhodu. Kje je tu resnica ? V tem [»ogledu >ojako |H>mcmhna opetovana zatrdila iz NVashingtona, da nimajo ni-kakcga poročila o Kitki pred Satitiaj.ro de Cuba ! !
Slednji? moramo smatrati kakor prazno ha barij o sporoeilo o >klepu vnjuega sveta v NVashingtonu, da je takoj navaliti na Kuho s .'»<).IHM) mož regularnega vojaštva, in sicer baharijo dotlej, dokler ne dosežejo Amerikani na morju kakov odločilen vspeh.
1 kupna sodba, v kolikor jo je možno izreči na podlagi dosedanjih dogodkov na bojišču in vsega razvoja te uprav frivolno izzvane vojne, je: polože-nje Španije je težavno veleresno, pogibeljno, ali obupno ni! !
Politični pregled.
Državni zbor. Kakor je bilo pričakovati: obstrukeijske stranke so takoj včeraj zapriČcle svojo akcijo radi dogodkov v Gradcu. Interpelovali so radi razpuščenja občinskega zastopa v Gradcu, rekši: da se je s tem kršila ustava; interpelovali so radi imenovanja (rleispueha, rekši, da to imenovanje znači provokacijo prebivalstva graškega; in zahtevali so, naj se razpravlja o prvi interpelaciji brez odloga in poslali ho v svet vest, da zaprieno zopet obstrukcijsko taktiko, in da jo hočejo nadaljevati, dokler ne bode zadoščeno žaljenemu pravu Nemcev«. OtrdKvi, daje imenovanjem grofa (rleispaeha žaljeno nemško pravo«, treba vendar reči jedno, ker to je vendar predrzna fal-zifikncija razmer. Ali je grof Gleispach imenovan le za Nemce? Kako more to imenovanje značiti izzivanje prebivalstva graškega? Mar se obsežje višega deželnega sodišča graškega pokriva z ob-sežjeni občine graške? Ali se obsežje rečenoga sodišča ne razteza tudi na Koroško, kjer je tretjina Slovencev, na Kranjsko in Spodnje Štajersko, kjer živi slovenski živelj zdržema? Kak milijon Slovcn-ecv je podrejenih višemu deželnemu sodišču v Gradcu, a Nemci se delajo, kakor da je imenovanje predsednika večkrat rečenega sodišča spojeno s kakim nemškim pravom« ! Ali ni marveč žaljeno slovensko pravo s tem, da je trd Nemce imenovan na tako mesto?!
To smo morali opaziti, da pokažemo, kaka ho tista »prava«, za katera netijo Nemci grozen plamen po vsej državi in ubijajo parlamentarne ustanove.
Včeraj se je nadaljevala v zbornici poslancev razprava o jezikovnih predlogih, a govorilo se je z nemške strani zopet o — dogodkih v Gradcu. Na opazko graškega poslanca lloimanna, da je tamošnje prebivalstvo mirno in zvesto zakonu, ne vemo ilruzega odgovora, nego; dejstva govore! Dr. Por t je izjavil v imenu Mladočohov, da so stališča mestne avtonomije obžaluje razpuščenje mestnega zastopa graškega, s politiškega pa pozdravlja veseljem postopanje vlade kako r v a žen z n a k.
Pijanec Schoneror je psoval bosanske vojaki'. Z a poslednje to ni žaljivo, ker ta človek sploh ne more razžaliti avstrijskega vojaka, pač pa pada smradna pena njegove stekline na vse one, ki so pomogli takemu človeku do toliko veljave, in tudi Če se je zgodilo to radi »nemškega prava«,
K položaju. — Včeraj se jo bil sešel češki klub na posvetovanje. Razpravljali so o izjavi potil. H ero I d a, da misli položiti svoj mandat radi napadov od radikalne strani. Klub je izrekel temu poslancu svoje popolno zaupanje.
Med katoliško ljudsko stranko nemško in drugimi skupinami na desni se vrše baje pogajanja v ta namen, da se omogoči tej stranki da ostane v zvezi večine. Katoliška ljudska stranka da zahteva večo svobodo v narodnih vprašanjih; skupine na desni pa baje niso pri volji privoliti v take koncesije, kor l»i so s tem zrušila vsa organizacija veine.
Deželni poslanec češki Tlaeek je položil svoj mandat.
Odprava časniškega kolka. Predloženi zakon stopi v veljavo — kakor smo že omenili — z dnem 1. januvarija 18SW, volja pa tudi za koledarje, ki se natisnejo že v tem lotu za leto 18M. rtemeljevalno poročilo pravi, da je časnički kolek
brenie, katero morejo nositi le na kapitalu jaka podjetja, dočim so šihkeja podjetja prisiljena, da vale to breme na konsumente s tem, da višajo cene listom. Na jedni strani trpi vsled tega razvoj takih podjetij in ž njimi trpe tudi vse veje industrije, ki so v zvezi z novinstvom; na drugi strani pa se ravno med revnim ljudstvom ovira širjenje vednosti. (1 lede koledarjev pa povdarja poročilo še posebno, da je koledarski kolek breme siromašnemu ljudstvu po deželi, kateremu je koledar često jedino berilo.
IViznati treba, da je vsaka teh besed kakor pribita, in le čuditi se moramo, da je trebalo tako dolgo, da je zmagalo pametno spoznanje.
Domače vesti.
Za nedeljski počitek. Mnogo lastnikov pro-dajalnic na drobno se je izreklo za to, da ob nedeljah v dobi od .">. junija do '2*. avgusta ostanejo njih prodajalnieo zaprto. Kdo no bi privoščil vsem siromakom, ki so vprožoni vos teden na svojo delo od zoro do poznega večera, da bi si odpočili telo in duh vsaj ob nedel jah, pa ne le v rečeni dobi, ampak skozi vse loto?! Vendar so se nekateri trgovci uprli tudi gornjemu jako omejenemu sklepu. Trgove i-zagovor-niki nedeljskega počitka bodo imeli zborovanje jutri, v petek zvečer ob S. uri in pol, v veliki borzni dvorani.
Pevsko društvo „Slava" priredi prihodnjo nedeljo svojo društveno veselico jako zanimivim vsporedom. Povdarjamo še enkrat, da to društvo deluje nnjvspešneje na jodni najbolj izpostavljenih toček našo okolice in da jo naravnost dolžnost mestnim Slovencem, da podpirajo to lepo društvo moralno in materijalnu. Poživljamo torej mestne Slovenec, naj ne pozabijo prihodnjo nedeljo na veselico pevskega društva Slava«, ki se bodo vrnila na dvorišču gostilno g. Josipa Miklavea pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. (Pot za pokopališčem sv. Ane).
Veselica s tombolo, ki jo priredi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Rojanu, se bode vršila — kakor že naznanjeno — v nedeljo dne f). junija ob 5. uri popoludne v »Narodnem domu« v Barkovljah. Razpored: 1. Jenko: »Naprej«, udarja tamburaški zbor. 2. Novak: »Hrvatskoj«, veliki možki zbor, izvajata pevski društvi »Adrija« in Zarja*. .'{. ,,,*„,: »Moji spomini«, venček narodnih pesni«, udara tamburaški zbor. 4. Fr. Gcrbič: »Slavčeku«, četveroglasni ženski zbor; izvajajo pevke pevskih diuštev »Adrija« in »Zarja«. 5. P. Pulz: »Pozdrav z Bleda«, mazurka udarja tamburaški zbor. (5. A. Leban: »Molitev«, izvajati pevski društvi »Adrija« in »Zarja«. 7. a) M. Vo-larič: »Divja rožica«; h) »Ah ne li zemljica krasna ?«, dvoglasona ženska zbora, sprcniljevanjem glusovirja, izvajajo pevke društev »Adrija« in »Zarja«. S. a) I. Carli: »Jaz in ti«, polku iram/ais; h) H. Vogrič: »Kvišku srca«, koračnica, udara tamburaški zbor. 'J. Igra: »Bratranec«, igrajo domače dilctnntinje s prijaznim sodelovanjem g. .J. Stoke in J. Prunka.
Opozarjamo si. občinstvo, da je razpored veselice kratek, toda jako zanimiv ter da bodo sodelovali na tej veselici: pevsko društvo »Adrija«, iz Barkovelj, pevsko društvo Zarja« iz Bojana ter novi rojanski tamburaški zbor.
Ker je čisti dohodek namenjeni družbi sv. Cirila in Metoda, torej gotovo v blag namen, upati nam je, da pribiti gotovo vsaki zavedni rodoljub v prijazne Barkovlje na vrt »Narodnega doma«. Na veselo svidenje torej !
Iz Sežane, dne JH. maja 1;198. (Izv. dop.) Dno maja je zborovala naša sežanska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Občnega zbora so jo udeležilo precejšnje število rodoljubkinj. V novi odbor so bile voljene sledeče: g.a Olga Vodopivee, predsednica; gospa A dela Omahen, bla-gajničarica; gč. M. Dolenčeva, tajnica. Namestnice: g.a Pranja Gulič, gdč, Milka Zorzi, gospa Marija Pregel in gospa Miroslava Linhart.
Poverjoniee so; gč. Ivanka Lozoj v Tomaju, gč. Zvezdoslava Delak v Storjah in gospa Ana NViehsl v Divači.
Vsa čast gre vsemu odboru terpoverjenioam, ki so v minolem letu tako požrtvovalno delovale v korist našo podružnice.
(alavni družbi je odposlala podružnica v teku onega lota ghl.	Kakor zastopnice na ve-
lik o skupščino so družbe so določene: gospa \dcla Omahna, g.a Pranja Stolfa in g.a Marija Pregel. Bog blagoslovi naše delo v korist našemu narodu!
< )b priliki pobiranja letnine podružnice so darovale gospe in gospodje; Omers, župnik (i kron, Legat, kaplan .'5 krone, Mahorčič, Gahrščck, K oso v olj, dr. Ostcrtag, narodni župnik po > kroni; Gregorin, Pabčič, Plcre po 1 krono; Anica Pregel HO stot., Pregel, M. Štolfa po 40 st. \V. kaporal 2<» st. v Divači darovali po gAVichsli, župnik Narobe 4 krone. (Vrlini, Obrsnel Jan., Korče po 1 krono, Zupan nabral v veseli družbi 1 krono zt. Srčna hvala č. darovalkam in darovalcem!	Danici—a.
Darovi /a eerkev sv. Cirila In Metoda 11» Padričall. Darovali so nadalje v Lokvi: A nt. Muha 2 ghl., Pabjani dediči, kranjski fant, Pra-protnik N. po 1 gld., Rudolf Božeglav, Josip Bo-žeglav, A nt. Mlač, Josip Skilic, N. Kalistcr po 50 nvč., Anton Lanter 1'5 nvč., Anton Prankovič 21) nvč.
\ Lipici: Gosp. vodja c. kr. žrebčarne 5 gld., g. tajnik istotam 1 ghl., A nt. Hubicn 50 nvč., služabniki v Lipici 1 gld. 15 nvč.
V Divači: proč. g. župnik I ghl., Ivan Jančar, Anton Rose I, Prančiška Mahorčič po 50 nvč., Marija Kocjan, Suša N., A, Prele po20 nvč. Skupaj do sedaj ."WH.l4 gld. — Zadnjič je bilo izkazanih gld. 87i>*74, z danes izkazanimi IS ghl. 70 nvč. skupaj do sedaj gl. MH'44.	(Pride še.)
Poživlja se dotični gospod iz okolice, ki je prod malo časom pobiral po mostu in po okolici darove za ubogo družino zaprtih okoličanov, naj stvar poravna nemudoma. Ako ne stori tega, bi bili prisiljeni, objaviti njegovo polno ime in posledico naj si dotičnik pripise sam sobi.
»lludo presenečenje«. Pod tem naslovom smo sporočili minuli torek, kako sta bila blizu gozdiča Geiringer nenadoma in brez vzroka obstroljena dva mladeniča. Stvar pa je bila taka-lc, kakor smo izvedeli od pristojne strani: V ponedeljek zvečer jo zlezlo več mladeničev čez zid vilo Popper, da bi — kradli češnje. Čuvaj je zapazil to, prijel za puško in vstrelil med čošnjevo vejevje, na kar so zbežali vsi. Dva njih sta bila malo ranjena in ta dva sta hitela na zdravniško postajo, kjer sta pripovedovala, kakor srno sporočili mi. Pozneje pa jo prišla resnica na dan in so zaprli včeraj še 5 mladeničev, vsi v dobi od 15—20 let.
Poziv. Nadzorniki in nadzornice »Del. podp. društva« se poživljajo na ukupno sejo, ki bode v društvenih prostorih prihodnjo nedeljo ob 5. uri popoludne.
Loterijske številke, izžrebane dne 1. t. m.: Brno:........41, 50, 21, HH, 69.
Koledar:
Danes v četrtek 2. junija: Erazem, skot'; Gvido, Akof. Jutri v petek i), junija: K vatre. Klotilda kraljica Solttrni:	I	Lunin:
Izhod ob uri 44 min. 1 Izhod ob (i. uri o min. Zahod „ H. „ 12 „ ; Zahod „ 1. „ 41 „
Ta je 23. teden. Danes je 152. dan tega leta, imamo torej Se 21.'$ dni.
Različne vesti.
Pogreb Gladstonea. Nenavadnimi, kraljevskimi častmi so položili minole soboto k večnemu počitku slavnega Gladstono-a, toga velikega sina naroda angleškega in zvezdo, ki je sijala vsemu človeštvu. London se je oddolžil spominu pokojnika na veledostojen način. Vso prodajalnieo iu gostilno so bile zaprte, a na vratih je bilo čitati: »Kadi narodne žalosti«. Vsi vladarji in vse evropske vlade so bile zastopane po svojih odposlancih. Kraljevič angležki in ministerski predsednik sta nosila okrajkc pogrinjala, katerim jo bila pokrita Glad-stoneova krsta. 7.a krsto so stopale rodbina in vse gospe kraljevsko hiše angleško. V svečanem sprevodu so stopali členi dolne zbornice, ministerski predsednik in škof Jorka. Sprevod se jo premikal mimo mrtvaškega odra s truplom (iladstono-a, ki je stal sredi uestminstorske katedralke. Za členi parlamenta so stopali zastopniki tujih vladarjev. Cerkveni obredi so luli jako priprosti. Po dovršenih obredih so kraljevič in drugi kraljevski princi poljubili roko udovi (iladstonc-ovi, da jej na ta način izrazijo svoje sožalje. Cdova je zajokala večkrat, vendar jo imela toliko moči, da je premagovala svojo srčno bol.
Odgovor gospodu Vogriču.
(Zvršetek.)
Priznavam, <!a vsako občinstvo ni godno za sodbo o vsaki skladbi — to se ima ravnati po kakovosti dotičnih skladb	toda malo, bore
malo jc skladb, ki bi bile dostopne le teoretično izobraženim in za katere, da se jih ume, ne Iti zadostovala, če tndi v veliki meri, h* praktična muzikalna olika. Gosp. Vogrič, Vi, ki tako zaine-tate kritiko nestrokovnjakov, povejte mi, kodo je prav za prav povzdignil do višine njihove slave glasbene ženi je kakor Dvofaka, Smetano, \Vagnerja, Verdija itd.?! — Mar ne širše občinstvo, sestoječo po ogromni večini iz nestrokovnjakov! Kajti, če bite umetnike vsi strokovnjaki tudi kovali v zvezde z vsemi mogočimi pripomočki in na vse mogoče načine, a če njihove skladbe ne bi ugajale občinstvu ter bi jih isto odklanjalo konsekventno, ne bi bili dosegli nobenega vspeha. A nasprotno se je zgodilo že; namreč, da jc občinstvo rešilo marsikatero cvetko, katero so hoteli uničiti sodrugi strokovnjaki iz kruhoborstva iu zavisfi, ter jo postavilo na mesto, kjer se jc mogla svobodno razviti in lepo cvcteti. In uprav v nestrokovnjaškern občinstvu se smete nadejali najbolj poštene kritike, brez vsakega postranskega namena, kajti isto je brez pridržka hvaležno onemu, ki mu podaje kaj resničnega užitka, a uplivom kruhoborstva in zavisti so dostopni le strokovnjaki, ki so navadno konkurenti dotičnoga skladatelja na raznih poljih. Seveda, tu ne prihaja v postov vsako občinstvo, ampak le občinstvo muzikalno razsodno, dostopno utisom glasbe, ki se je tudi kaj pečalo z glasbo, ki je že dosti slišalo na tem polju z razumom, čutom in prevdarkom, ki si je olikalo svoj glasbeni okus ter si ustvarilo svojo sodbo, tako, da v6 ločiti dobro od slabega — i u k t a k c m u o b č i 11 s t v u s o š t o j o tud i V a š »nepoklicani« kritik, in se čuti zato poklicanim, in posebno, ker so gre tu za pesem, ki je še precej priprosta.
Toda Vi, g. Vogrič, ne priznavate druge kritike, nego strokovnjakov ter sploh izključujete, da bi se nahajal mej tržaškimi Slovenci eden, ki bi Vas smel ocenjevati. V tako muzikalnom mestu kakoršno je Trst, kjer jc toliko prilike izuriti se v vseli strokah glasbe, ne da bi se našel, ki bi mogel umeti in preeojevati Vašo skladbe?! No, menim, da ste vendar pregoreč privrženec izreka: nur Lumpeu sind boseheiden!
V nekaterih oz i rili ste pa še bolj despotičnih nazorov. Tako trdite u. pr., da imate V i sam, se svojimi pevci, pravico sestavljati vsporodo veselic. Toda jaz menim, da te vsporodo sestavljate /a občinstvo in da se morate ozirati na isto, katero ima še bolj neovrgljivo pravico, da izostane od veselic, če mu ne prijajo. Isto tako ste si prepovedali sodbo o tem, ali umete besedilo pesmi ali ne. I>a, gosp. Vogrič, prepovedati je lahko,ali vprašanje je : če lioce kedo ubogati! Tudi jaz bi Vas najlažje zavrnil s tem, da bi Vam prepovedal sodbo, da-li sem poklican kritik sili ne, iu je-li je moja kritika pravična ali ne?! Sploh pa Vam jaz nisem očital nikjer, da ne umete besedila pesmi.
Svoje stvarno poslano ste tudi blagovolili zabeliti z očitanjem osebnega napada, krivičnega preganjanja in z namigljaji o kruhoborstvu in zavisti. ('as bi bil, da bi enkrat nehali s takimi pustimi, praznimi jeremijadami, katerim ne veruje nihče več. Oseben napad! Moj Bog, saj sem se le parkrat sešel z Vami in še takrat ste bili z menoj prijazni in uljudni; blagovolili ste celo razgovarjati se z menoj o ulasbi iu celo pritrjevati mojim nai-/01*0111! In za vse to da bi Vas sovražil, napadal in preganjal! Bežite, bežite!! Kriihoborstvo! Res da se moram boriti za ljubi kruhek, toda na polju, kjer ni kruha za Vas, kakor ni kruha zame na Vašem polju. A kaj se zavistjo? Saj nisem še pregrešil nobene skladbe (razun par nedolžnih transkripcij, ki pa niso skladbe, za tamburaški zbor, skovanih v najhujši stiski in sili) ter si ne mislim iskati slave na tem polju, katero bi prepustil raje Vam, svojemu rojaku, nego drugemu. Pustimo vendar enkrat to večno podtikanje zlohnosti in lopov-stva ter udajnto se enkrat misli, da tudi neugodna kritika zna biti pravična ali vsaj poštena!
Pritožujete se, da sem Vam odrekel sposobnost za skladanje, ker se Vam uf posrečila pesem »Njega ni!« O no, moja sodba v tem oziru sloni na vseh Vaših skladbah, katere sem čul in
kolikor se mi je poročalo o ostalih. Saj ste v času pol leta, kar ste tukaj, spravili na oder dvanajst ali celo več svojih skladeH, več torej, nego jih je prišlo na oder od vsakega d r u z e g a s k 1 a d a t e 1 j :i v v s e m e a s u, kar se v nas prirejajo veselice. Kar se pa tiče moje opa/ke o pomanjkljivosti spremijovanja, je bila ista popolnoma opravičena, ker seih si moral vendar misliti, da ste priredili skladbo, obzirom na naše skromne razmero, izvirno s spremljevanjem glasovira in da ste le za to slavnost vpletli orkester, in posebno, ker sto mi že pravili, da se jc ista pela ze drugod. Sicer sprejemam Vaše pojasnilo lojalno na znanje, a kljub temu se lahko sodi o pesmi ter je moje menenje, tla je ne bi moglo rešiti tudi najlepše spremljevanje, katero je le okvir, lupina, ki povišuje vrednost skupnosti, a ne more nadomestiti — jedra.
Motite se hudo, gosp. Vogrič, ako trdite, da sem \ um hotel predpisati, v kakem tonovem načinu skladajte.. Isto tako nisem izrazil menenja, da mora imeti vsaka pesem enake napove! Kar se tiče tonovega načina, sem povedal, da so drugi sklad atelji završili skladbo o pesmi Njega ni v pretresljivem molovem akordu, dočim pri Vas izzveni v veselem, le h kot ne in d u rovom akordu. Povdarek je tu na tem, da je zaključek pri onih žalosten, pretresljiv, a pri Vas vesel, lehkoten. Akord pa je omenjen le bolj mimogrede in na vsaki način morate priznati tudi Vi, da za izraz žalosti se najbolj po^-V molov akord. Veni pa dobro, da se tudi v uarovein načinu lahko izražata žalost in obup, kar pričajo jugoslovanske narodne pesmi, ki so večinoma spe-vane v durovom načinu, ki so pa pogostoma jako turobno. Vaša trditev, da jaz mislim, da mora imeti vsaka pesem enake napove, je naravnost smela!! Saj sem pohvalil tri napove na isto pesem, ki se močno razliku j o j o mej seboj v vsakem pogledu)! — Vem, da vsi ne čutimo enako, toda: če se enemu zdi smešno, kar se zdi drugemu tragično; veselo, kar se zdi drugemu žalostno, belo, kar se zdi drugemu črno: potem se ne smete čuditi, ako enemu pritrjaino, a drugega obsojamo!
Seveda vse to za zidom! A svojo puške ne znam v roko vzeti!
Kaj ne, gosp. Vogrič?! Bodi Vam povedano, da vprvič imam svoje posebno menenje o junaštvu onih, ki svoje ime spravlja jo tako hrabro« v javnost; v drugič moram povdarjati, da vsi listi prinašajo svoje navadne ocene Ure/ podpisa in le v izjemnih slučajih s podpisom; v tretje, da sem dokazal, da znam no le puško držati v rokah, ampak tudi streljati in celo zadeti (saj priznavate sami, da ste bili zadeti); iu v četrto, da tu gre za stvar, a ne za osebe in da nočem vpletati v kritiko osebnosti. Sicer izveste lahko mojo ime, kadar hočete. Jaz som takoj, ko som izročil svojo oceno o Vaši skladbi, (kajti v poročilu o veselici Kola je moja le ocena pesmi od besedi »Dočim smo do bolj poklicanim ), rekel uredništvu, da naj se Vam naznani moje ime ter som naročil isto drugim, o katerih vem, da se shajajo z Vami. Kdiuo vprašanje je: ali je kritika pravična ali n e ? !
(V hočete, da se bolj na tanko zmeniva o izvirnosti skladbo, blagovolite mi doposlati partituro !
Sieer hi lahko bilo dosti! Prepuščam čitateljem, da si vstvarijo sodbo: je-li bila kritika ros robata in subjektivna? Iu kaj jc bilo bolj stvarno: moja ocena ali odgovor gosp. Vogriča?	Nepoklicani kritik.
Kazenska razprava proti Ivanu Nabergoju in Mihi Košuta.
(Dalje.)
Brambeni (jovor Dr. Gregorina: Kakor branitelj se nahajam danas v težkem položaju. Na današnji razpravi so se zaslišale namreč le priče obtožbe, a ni se dopustil dokaz resnice po pričali, predlaganih po obtožencih. In vendar bi bilo v interesu pravice, da bi se bile zaslišale tudi naše priče, kakor sem že omenjal, ko sem zastopal predlog obtožencev, da se zaslišijo priče v dokaz resnico. No vem, zakaj je gospod sodnik, odbivši
naše priče, hotel riskovati, da jih druga instanca dopusti, o čemer sem prepričan.
Skušati hočem vendar, da dokažem tudi na {todlagi materijala današnje razprave, da je dovolj povoda za sumnjo, daje bil Zanmarchi o vprašaš nih prilikah v resnici pijan, ali vsaj natrkan (brillo), kar je za-nie vse eno.
Najprej moram odgovarjati na trditev gosp. državnega pravdnika glede zastaranja.
Gosp. državni pravdnik trdi namreč, da kažnjivo dejanje gledfe Nabergoja ni zastarano ozimni na to, da je Nabcrgoj ponovil žalitev pred jMilitičnim komisarjem Knbrizzijem drugi dan po shodu, dne II). decembra IH*»7 prod žandarmerij-skim ritmojstroiu Gardikoni in sledjič pred preiskovalnim sodnikom, kjer da je ponudil celo dokaz resnice. Vrhu tega da je dokazano jasno, da jc g. svetnik dr. Kramer prve dni januvarija t. 1. pripravil pozivnico za Nabergoja.
Kar se tiče ponavljanja žalitve pred komisarjem Fabrizzijeui, pred ritniojstroin Gardikoni in pred preiskovalnim sodnikom, moram izjaviti, da jaz v teh ponavljanjih ne vidim nikake nove ža-! litve. Nal »ergoj je bil pozvati, da se izjavi o svoji i trditvi glede pijanosti Zantnnrehija, storjeni na I javnem shodu ter je o tej priliki, pozvan od i javnih oblastih, ponovil le to, kar je slišal od drugih.
S tem nikakor ni storil novega prestopka in še manj pa s tem, da jc ponudil eekV dokaz resnice. Nabcrgoj je s tem le branil sebe in to pravico ima vsaki obdolženec. Kam bi prišli, ako bi se uveljavil nazor gosp. državnega pravdnika, da je obdolženec ponovil kažnjivo dejanje, ako je še enkrat priznal in ponovil pred preiskovalnim sodnikom ali pred oblastjo na poziv 'ste, kar je prej govoril in ako ponuja za to dokaz. Z istim pravom bi smel gosp. državni pravdnik zahtevati danes, da se postopa proti meni kakor hranitelju, ker sem ponudil v imenu svojih branjencev dokaz resnice o trditvah obtožencev. To pa vendar ne grč in s takim na-ziranjeni bi bilo onemogočeno obdolžencem sploh braniti se.
Kar se tiče izpovedbe gosp. svetnika dr. Kraiuerja, iz iste* pač no izhaja tako jasno, kakor meni gosp. državni pravdnik, da jo bil izdan meseca januarja t. 1. veljaven poziv na gosp. Nabergoja, kateri poziv bi mogel pretrgati zastaranje.. . Gosp. svetnik Kramer je potrdil le, da jc pripravil povabilo za Nabergoja, da se mil pa zdi, da je bil takrat ravno odprt deželni zbor, na kar je bil opozorjen od neko strani iu vslod česar ni smol izdati poziva, liaztrgal ga je torej, no da bi ga bil izročil za ekspedicijo. O takem pozivu so pač ne more reči, da ga jc smatrati izdanega v smislu zakona, in s tem, da ga jc gosp. svetnik raztrgal, je dokazano jasno, da ga sam ni smatral kakor izdanega. Sploh bi pa moralo biti razvidno iz aktov samih, dajo bil poziv izdan; ker to v kazenskih aktih ni zabeleženo, ne eksistira za nas, ter moramo po splošnem kazenskem načelu smatrati v dvomu, da poziv ni bil izdan. Sicer pa tudi, ko bi bil izdan
ZALOGA POHIŠTVA |
tvrdke	l|f
Alessaiiiro Levi Miiizi v Trstu, o
Via Klhorifo 21 in P in z za vcccliia 2. w
Zaloga pohištva in tapetarij vseli slogov	Gm
lastnega izdelka. Bogato skladišče Otjledal,	{Ji
vsakovrstnih slik, zinmic iu pogrinjal. Na	©
zahteva njo ilustrovan cenik zastonj in Iran-	Cj
ko. Naročeno blago se stavlja na paruik,	CO
ali na železniško postajo, ne da bi za to	uJ račun i l stroške.
eoGeeeeeoeoeoe&d}
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
Oll
Viljelma Dalla Torre v Trstu
•Trg S. Giovanni hiš. štev. f) (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Mojc pohištvo donese srečo. "TUJ
poziv z:i čas«, ko je l»il sklican deželni zl>or, ko je torej \alxTjfoj vžival kakor deželni poslanec imuniteto, l»il hi ta poziv ničen in h rez vsake veljave.
Zastaranje stoji torej brez dvoma.
Zadnje vesti.
Madrid L*. Tu je zavladalo veliko veselje, ko se je izvedelo, da je pred Santiago ipansko brodovjc zavrnilo Amerikane.
>Va>llillgtoil 2. V sled izdatkov za vojno je narasel državni dolg za lt>,.'511.108 d »larjev.
London 2. List Times je izvedel iz Xc\v-Vorka, da je admiral Sanipson, kakor naslednik apmirala Sehleva, prevzel poveljstvo amerikanskega bmdovja pred Santiago de Cuba. (Oho! A ko je to res, potem tudi Amerikam ne verujejo prav v junaštvo Sehlevevo.)
Madrid 2. Brzojavka iz Santiago de Cuba javlja, da se je opazilo, da so se v zadnjem boju pokvarile tri amerikanske ladije in jedna je pogorela.
Netv-Vork 1. V Kevwestu se govori, da je pomožni križar St. 1'aul zajel špansko transportno ladijo, »Alt'onso XIII , ki je vozila 1J100 vojakov in mnogo zaloge.
Neu -York 2. »Kvening Journal« javlja iz Cap Ilartien včeraj ob 10. uri predpoludne, da )<• amerikansko brodovjc zopet dospelo pred Santiago de Cuba. Pričakuje se zopet no bombardo-vanje.
^aslihlgtoil 2. Vse vesti, priobčene včeraj o bombardovanju, niso osnovane. Vse skupaj ni bilo druzega, nego neko rckognisciranje, izvršeno od amerikanskega brodovja.
Duna j 2. Danes je prišel v zbornico v imenu vojnega ministra neki general, ki je konstatoval, <la-li je res, da je v včerajšnji seji vskliknil nekdo, da vojni minister trpi na oinchčanju možganov«. Povedalo se mu je, da je res nekdo vskliknil tako, pa da predsednik ni poklical dotičnika na red, ker ga ni čul.
Dunaj Nemški klubi so se posvetovali danes o aferi (iraški. Do sedaj se ni doseglo spo-razitmljeiije. Pogovori se bodo nadaljevali.
Dunaj 2 (Zbornica poslancev). Med došlimi spisi so vladne predloge, tičoče se pristojbin o prepisovanju premoženj, o odpravi eraričnih mitnic in o uravnavi konzularnih pristojbin. Posl, V likov ie je interpeloval o pogajanjih z Ogersko radi odprave carine na žito ter želi, da bi si; ta carina odpravila vsaj za Dalmacijo za dobo do konca julija. Posl. Silvester in tovariši so interpelovali radi z g ra d bo dr u g e železniške zveze s T r s t o m.
Nadaljevala so jo razprava o jezikovnih narod bab. Prvi je govoril posl Gloekner o žalostnem položenju Nemcev v Avstriji.
Najnoveja trgovinska vest.
>>W-York 1. junija. (Izvirni brzojav.) Pšenicu 144 (včeraj 147), za julij 100Vs, za december 82, koiuza <58 (včeraj )>S'/•_'), za september .'iS"/.,, mast (»40 (včeraj (>"»()).
Poslano.
Ud i nje tamburaškoga zbora v Hojami poživljamo velečastitoga gospoda župnika Jurco, da k o n k r e t u i in i d e j s t v i o p r a v i č i svoje besede, ki jih je javno izustil o nas lninole nedelje v cerkvi rojanski. Ako no stori tega čim prej, sodilo bodeino o njem, kakor se sodi o ljudeh, ki brez razlogov in dokazov — bodisi v nepremišljenosti svoji ali pa hote jemljejo čast svojemu bližnjemu.
V Kojanu, dne 1. juniju 1SDK.
Tamhurasice rujanske.
Poslano.
Velečustiti gospod župnik rojanski, Jurca, je dolžil minole nedelje s propovednice doli tambu-rašice in pevke društva Zarja . da zahajajo po
krčmah. Ker so dotične giispodieine hčere uzorno-poštenih družin rojanskih. smo prisiljeni podati nastopno pojasnilo:
Pevski in tamburaški zbor društva »Zarja« ima res svoje vaje v hiši, kjer je gostilna gosp. Katsdana. Toda za časa vaj je dotična soba zaprta in popolnoma ločena od gostilniških prosto m v.
Dotično sobo prepušča gosp. Kata lan društvu »Zarja« brezplačno že od leta lHjt^., torej od veliko poprej, nego je gospod župnik Jurca donel v Kojnti. Ali dosedaj ni bilo nikdar nikakc pritožbe, da-si rečemo lahko, da jo bil pokojni župnik 'I lialer skrben za javno morAlo in vnet za čast božjo vsaj toliko, kolikor je sedanji gosp. župnik. S«1 več: v istem prostoru so se vadili naši pevci tudi v cerkvenem petju, dokler j i m ni gosp. župnik Jurca pokazal poti s kora doli.
Zahtevamo torej pojasnila od posp. župnika Jurce: kedaj in od koga je izvedel, da se v prostoru, kjer se vrše pevske iu tamburaške vaje društvu »Zarja , gode kake take stvari, ki bi bile v nečast društvu, ali, ki bi so ne strinjalo z žensko častjo udinj pevskega in tamburaškoga zbora!
Pojasnila in zadoščenja moramo zahtevati, ker je tu zadeto dobro ime mnogih oseb. (Josp. župnik Jurca ve sedaj, kako nm veleva dolžnost moža in — duhovnika !
V Kojanu, dne 1. junija 18SI8.
Odbor pevskega društva „Zarja".
Poslano.
Podpisano načolstvo protestuje slovesno proti besedam župnika rojanskega, velečastitoga gospoda Jurca, katerimi je minolo nedeljo indirektno dolžil vsa narodna društva rojauska, da širijo ue-moritlo ter odvračajo ljudstvo od službe božje.
Snsolmo naša družba mora tiajslovesnejo zavračati tako obdelžitov, v svesti si, da sta jej zaščitnika sv. apostola, ki sta učila : vero v Boga, uda nos t do katoliške cerkve, zvestobo svojemu rodu in ljubezem do bližji j e g a.
To vzvišeno evungeljo je — naš prapor.
V Kojanu, dne 1. junija I8DH.
Načelstvo ženske podružnice družbe sv. Cir. in Metoda.
Trgovinske vesti.
Budimpešta. Pšenica za juni 11-75-11-80. PSenica ra »epteml>er	do 9-83. Ore« za »pomlad —•—•—.
Rž za september 717 <lo 7*19. Koruza za juni 18t»S, 6-00 .lo 511.
Pšenica: ponudbe in povpraševanja slaba— Prodaja ineterskih atotov. Vreme: lepo.
lianiliunr. Santo* gooil average r.a juli :W)-7.r> za september .'SI"25 zii december 32-—. za maree 32-.rK>.
Umre. Kava Santos (food, avorage za juni ili?-75 za oktober ;i7-if.r> frankov za f>0 kljr.
Dunajska borza 2. junija 1898.
včeraj	dunen
Državni dolg v papirju......101-85	101*80
n « v srebru......101-75	101*75
Avstrijska renta v zlatu......121*10	121-30
v kronah.....101*50	101-25
Kreditne akcije..................358-05	358-30
London 10 L»r.........120-40	120-35
Napoleoni......................9*53	9*53
20 mark......................ll-7l!	11-77
100 i tal. lir....................44*42	44-40
lOO do 300 gld.
zuniorejo si pridobiti onebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, lu-ez kapitala in rizika z razpedavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in Brce k. 1'oniiodbe pod naslovom LudwiQ Oester-reicher. v Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče originalne znamke
„Styria"	Gradcu,
— naj se obrne do —
I«. Colobig v Trstu,
ulica Commerciale Št. 1, telefon št. 341.
(•lavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
5T	*
Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl na Opčinah hst. 212, (nasproti gostilne pri M i čelu)
Drogerijo
miialko one nahajajoče se t Trstu ulica Belveilere štv. 37. v kateri se bode dobivalo po istih conah kakor v mostu vse potrebne barve, mineralne vode, olja, šipe, petrolej, specijske in zdravilsko blago, in sploh vso v to vrsto spadajoče tržno pridelke.
(ih'dal bodem na to, da najbolje ustreženi s!, občinstvu na Opčinah in drugim sosednim vaščanom.
Priporoča ho za obilni obisk
Friderik Cumar. ^
:xxxxxxxxxxx;

Zaloga piva v Bazovici.
Podpisani naznanja, da je odprl V Bazovici v gostilni „pri Zflipi66 zalogo piva iz poznano Dreher-jevo pivovarne v sodčekili in buteljkah.
Zagotovljaje točno in pošteno postrežbo, priporoča se oko-ličanskim in bližnjim kraškim kramarjem
udani
J. Urbančič.
HB. Odjemalci dobijo tudi led.
•I
V
Mehanična delavnica
ANTONA SKERL-A V TRSTU
f
Via S. Lnzzaro al v. 6, nasproti palube Salem.
Zalop originalnih šivalnih strojev „Aflria" iz Budimpešte in koles
iz najbolj slovečih notranjih iu inozemskih tovaru. gV Šivalni stroji se garanlujejo pet let, kolesa eno leto. '^di Izvršujejo se poplave šivalnih strojev, koles, motorjev ua plin itd. Delavnica za briljantno nikiliraiije.	t^?
Zaloga vseh pripadkov za kolesa iu šivalne stroje.	fj^
t^T Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev.
Prodaja — menja — najem koies. Vsakovrstna popravljanja in naročbe zvržujejo »e naj natančneje, brzo, po nizkih cenah.