URN_NBN_SI_DOC-2QFHAOQC

Brecelj Marijan: Bibliografija Da­ nila Lokarja. (Separat iz knjige: Da­ nilo Lokar, Zagata ni zagata. Lj. 1975, str. 129—156.) Neutrudni in prizadevni knjižni­ čar Goriške knjižnice, Marijan Bre­ celj, je letos spet obogatil število slovenskih osebnih bibliografij z novim delom: bibliografijo pisate­ lja Danila Lokarja. Izšla je kot do­ datek pisateljevi knjigi Zagata ni zagata, ki nekako zaključuje 18-let- no intenzivno literarno delo, rezul­ tat naj zrelejših pisateljevih starost­ nih let, se pravi od njegovega 64. do 82. leta. Obravnavano gradivo ob­ sega časovni razpon od leta 1906, ko je pisatelj objavil svojo prvo novelo v dijaškem listu Pobratimija na go- riški realki, pa do leta 1974, ko sicer ni izšlo nobeno Lokarjevo iz­ virno delo, temveč le nekaj kritič­ nih ocen in literarnozgodovinskih ugotovitev. Gradivo, pri katerega zbiranju je verjetno sodeloval tudi avtor Lokar sam, je popisano ne­ navadno izčrpno in precizno in ra­ zen izjem, ki jih bibliograf navaja v svojem uvodu, gotovo ni ničesar važnega izpustil. Metoda, ki jo se- stavitelj pri razporeditvi uporablja, sicer ni povsem originalna; prvi jo je pri nas v bibliografiji uvedel Jože Munda in bi jo označil za simultano. To se pravi: vse gradivo je po 9 raz­ delkih porazdeljeno za vsako leto posebej, tako da je slika pisatelje­ vega dela z vseh vidikov za tisto leto čimbolj popolna. Seveda je ta metoda učinkovita predvsem pri ti­ stih obdelanih avtorjih, katerih gra­ divo ni čez mero obsežno, sicer bi namreč postalo nepregledno, kar smo pred nekaj leti že ugotovili na tem mestu. Pri pisatelju Lokarju se ta metoda kar dobro obnese in se lepo prilega popisu njegovega opusa in kritičnih pripomb nanj. Ce si pri popolnosti popisanega gradiva dovolimo pripombo, potem bi navedli nekaj podatkov, ki jih pri bibliografiji pogrešamo, čeprav bi­ stvene podobe to ne spreminja. Pri prevodih bi navedli še te-le: v srb- skohrvatskem je izšla tudi črtica Srna u kolevci (Zmaj, Bg VIII/1961 št. 3 str. 70—71) v prevodu znane prevajalke iz slovenščine Vide Su- pičič, in pa novela Magla v prevodu Roksande Njeguš (Savremena slove- načka pripovetka, Bg 1966 str. 257 do 268). V rusinskem prevodu je iz­ šla ista črtica, kakor zgoraj: Sarnja i koliski v anonimnem prevodu (Pionirska zagradka, Ruski Kore- stur XV/1961 št. 8 str. 4+7), v ma­ džarskem pa prevod novele Ptičar- jeva žena (A madaräsz felesege) v prevodu Ferenca Totha (A szloven irodalom kisttikre, Budapest 1973 str. 631—644). Naj na str. 150 dosta­ vimo še paginacijo za madžarski prevod novele Zimska noč (Teli ej, Budapest [1970] str. 151—164), ki v bibliografiji manjka. Za leto 1973 pa Knjižnica 19(1975)1-4 153