240
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Konec tega meseca pride kralj pruski na Dunaj. — Govori se   tudi,   da   se   snidejo   vsi   vikši vojskovodji   našega  cesarstva   v  posvet   na  Dunaji;   o čem bode posvetovanje, se ne ve; nekteri mislijo, da o pre-naredbi vojaščine.   —   Tudi škofa g. Strossmajer-a so časnikarji pretekli teden   imeli   na Dunaji in pravili so , da je imel dolg   pogovor s hrvaškim dvornim kan-celarjem itd., — pa bosa je ta novica; prevzvišeni škof je v Diakovaru   in gre  v toplice jamniške.   — Čedalje bolj je podoba ,   da vlada misli   sklicati   kmali   deželni zbor v Zagrebu. Ker Hrvati zdaj nimajo neodvisnega časnika,   se   toliko   več   brošuric   prikazuje,   ktere   po svojih smislih obdeljujejo hrvaške zadeve, kakor se tudi dunajski časnik  ,,Botschaftera   pogostoma ozira na Hrvaško ; modri Nathan je zasledil ondi dve stranki: ma-gjarsko   in   česko-hrvaško!   —   Vladni   Časnik   beneški „Gazzetta di Venecija" potrjuje, da je avstrijska vlada roko podala pruski in ruski, pa le zato, da si varujejo svoje staro pravo, in da skrbe zato, da pogodbe ne ostanejo   mrtva   Črka.     Pomenljiva  je   ta   beseda zlasti nasproti besedam Napoleonovim, ki je v znanem svojem kongresnem razglasu o pogodbah govoril kakor o mrtvih   v grobu.   —   Laško   kraljestvo je v velicih zadregah;   od   ene   strani   dolgovi   in  pomanjkanje denarja, od druge nezadovoljnost ljudstva, zlasti neapoli-tanskega,   da Garibaldi mora mirovati;   vrh tega pa se roparska drhal tako narašča, da je vlado že samo strah, čeravno jo zatira na vso moč. — V SI esviku miruje zopet boj in bode miroval saj do 31. t. m.   Brž ko ne pa je vojske konec, ker danska vlada v svojih velicih stiskah je pisala na Dunaj in Berlin,  da hoče za trdno mir skleniti. Vlada avstrijska in pruska sta ji odpisale, da tudi one želite, da neha vojska; al do 31. dne t. m. se mora podlaga najti mini, in zatega del naj pošlje pooblastenca na Dunaj.   Ali bode danska vlada ponudila povoljne pogoje, po kterih se bi razmotal klobčič, — kdo bo vojskine  stroške  plačal, in še druzega več je,   kar ne bode velicih težal.   —   Velika  pravda  se je   začela v Berolinu zoper Poljake,   ki   so v   Poznanskem (ki je   nekdaj   bilo   obstojni  del   Poljskega   kraljestva, zdaj   pa   spada   pod   prusko)   pomagali   v poslednjem puntu polj skera.    17   let je preteklo,   kar  od  časa ko je Mieroslavski bil kolovodja,  ni bilo več take velike tožbe.   Dozdaj je 199 zatožencev; 103 obdolžujejo pravega velicega izdajstva 35  deležnikov, 14 pa tacih, ki so pripravo delali.