Zbornik gozdarstva in lesarstva 67, s. 73 - 117 GDK 232.311.2:(497.12) Prispelo / Received. 29.03.2002 Izvirni strokovni članek Sprejeto / Accepted: 30.07.2002 Original professional paper RAZMEJITEV PROVENIENČNIH OBMOČIJ GOZDNIH DREVESNIH VRST V SLOVENIJI NA OSNOVI EKOLOŠKIH REGIJ Lado KUTNAR\ Mitja ZUPANČIČ^ Dušan ROBIČ^ Nina ZUPANČIČ^ Sašo ŽITNIK^ Tone KRALJ^, Irena TAVČAR^ Mojca DOLINAR', Ciril ZRNEC', Hojka KRAIGHER*" Izvleček: iakon o gozdnem reptodukcijskem materialu, ki je M sprejrt junija 2002, v skladu z Direktivo EU o gozdnem reptodukcijskan naterialu, zahteva določitev provenienäiih območij za pridobivanje in upor^ gozdnega reprodukcijska materiala V pri^jevku e predstavljen predlog oblikovanja dcoloških regij in podregij, ki so osnova za predlagano razmejitev provenienčnih območij. Mge toloških regij so lahko prehodne ali mozaično razporejene. Zaradi la^ega določanja provenienäiih območij na terenu in la^ega ladzora nad sadnjo oziroma setvijo so meje provenienčnih območij čimbolj prilagojene gospod^o^ireditvenim in idminisMvnim iTKjam, ki so po možnosti označene na terenu. Predstavljene so osnove za oblikovanje in predlog tazmejiNe 7 TOvenienčnih območij, razdeljenih na ätiri višinske pasove. •Cljučne besede: ekološka regija, provenienčno območje, fitogeografeka delitev, Slovenija, gozdni reprodukcijski material, uporaba THE DELIMITATION OF THE REGIONS OF PROVENANCE OF FOREST TREE SPECIES IN SLOVENIA BASED ON ECOLOGICAL REGIONS \.bstract: Tie new Act on Forest Reproductive Material, which was adopted in June 2002, in accordance with the EU Directive on the laiketing of forest reprodictive material, demands the demarcation of regions of provenance for the poduction of fbiest productive material. In this paper, the proposal for danarcaticn of ecotogical r^ions and sulHcgions, which are the basis for efining the proposed regwns of provenance, is presented. The borders of ecological r^ons are transitional or mosaic. For Jtionalisation of the delimitaion of the regions of provenance in the field and easier control of usage, the borders of the i^kms of rovaiance aiti as mudi as possible, adapted to the management and administrative borders, which are marked in the field. The asis for delimitation of seven regions of provaiance, divided into 4 altitudinal zones, is presented. Ley Words: ecological region, region of provenance, Slovenia, forest reproductive material, use dr.. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SVN. akad. dr., SAZU, Novi trg 5,1000 Ljubljana, SVN. mag., Pugljeva 27, 1000 Ljubljana, SVN. doc. dr., NTF, Oddelek za geologijo, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, SVN. mag., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SVN. univ. dipl. inž. mat.. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SVN. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SVN. Liniv. dipl. meteorol., Agencija Republike Slovenije za okolje - Urad za meteorologijo, 1000 Ljubljana, SVN. univ. dipl. biol.. Agencija Republike Slovenije za okolje - Urad za meteorologijo, 1000 Ljubljana, SVN. doc. dr.. Gozdarski inštitut Sloveniie. Večna Dot 2. 1000 l .inhliana SVN Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 VSEBINA CONTENTS 1 OPREDELITEV POMENA IN POJMA PROVENIENČNIH OBMOČIJ DEFINITION OF THE TERMS AND THE MEANING OF THE REGIONS OF PROVENANCE.........................................................75 2 ZGODOVINSKI IN PRIMERJALNO-PRAVNI PREGLED A HISTORICAL AND A COMPARATIVE LEGISLATIVE REVIEW.............................................................................................76 3 KRITERIJI PREDLOGA RAZMEJITVE PROVENIENČNIH OBMOČIJ -EKOLOŠKIH REGIJ IN PODREGIJ V SLOVENIJI CRITERIA FOR THE PROPOSAL OF THE DELIMITATION OF REGIONS OF PROVENANCE - ECOLOGICAL REGIONS AND SUB-REGIONS IN SLOVENIA........................................................81 4 OSNOVNE ZNAČILNOSTI EKOLOŠKIH REGIJ IN PODREGIJ THE BASIC CHARACTERISTICS OF THE ECOLOGICAL REGIONS AND SUBREGIONS........................................................89 5 PREDLOG UPORABE GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA V PROVENIENČNIH OBMOČJIH PROPOSAL FOR THE USE OF FOREST REPRODUCTIVE MATERIAL IN THE REGIONS OF PROVENANCE....................104 6 POSLEDICE PREDLAGANE RAZMEJITVE PROVENIENČNIH OBMOČIJ V SLOVENIJI THE CONSEQUENCES OF THE PROPOSED DELIMITATION OF THE REGIONS OF PROVENANCE IN SLOVENIA ..............106 7 SUMMARY.....................................................................................108 8 VIRI REFERENCES..................................................................................109 ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENT..................................................................112 9 PRILOGE APPENDICES...................................................................................113 _Kutnar, L. et al: Razmejitevprovenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... 1 OPREDELITEV POMENA IN POJMA PROVENIENČNIH OBMOČIJ DEFINITION OF THE TERMS AND THE MEANING OF THE REGIONS OF PROVENANCE Obnova gozda je ena najbolj pomembnih faz v življenju gozda. V tej fazi se oblikujejo dednostne zasnove bodočega gozda, ki pogojujejo stabilnost bodočih sestojev. Osnovni pogoj stabilnosti gozda je obnova z rastišču prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom (za naravno pomlajevanje ali za obnovo s sadnjo in setvijo). Zahteve po prilagojenosti gozdnega reprodukcijskega materiala rastiščnim razmeram utemeljujejo nadzor izvora gozdnega reprodukcijskega materiala in pripravo predpisa o razmejitvi provenienčnih območij; v okviru le-teh se priporoča in predpisuje uporaba gozdnega semena ter sadik. Populacije dreves se z naravno selekcijo prilagajajo lokakiim razmeram v okolju. Ožje opredeljeno nahajališče rastlinske vrste v delu njenega areala je BRINAR (1970) v Gozdarskem slovarju poimenoval provenienca. V direktivi 1999/105/EC je provenienca krajevno opredeljeno nahajališče kateregakoli sestoja gozdnega drevja. Selekcija vpliva na prilagajanje populacij lokalnim razmeram na genetskem nivoju; zunanji odraz različno izraženih dednih zasnov se pokaže v fenotipu. Zato moramo pri sadnji oziroma setvi upoštevati genetsko variabilnost med posameznimi populacijami dreves. Zaradi ohranjanja naravne stabilnosti sestojev je pri sadnji oziroma setvi jriporočljiva uporaba reprodukcijskega materiala s podobno genetsko zasnovo, kot jo majo avtohtoni sestoji. S tem preprečujemo vnos tujega genetskega materiala, ki bi zaradi medsebojnega opraševanja lahko vplival na avtohtoni genetski material in slabil laravno stabilnost sestojev. Da zadostimo tej zahtevi, oblikujemo provenienčna območja. Provenienčno območje za takson je geografsko zaokrožena površina ali skupina površin ; podobnimi ekološkimi razmerami, v katerih imajo sestoji ali skupine semenjakov )odobne fenotipske oziroma genetske značilnosti, in sicer ob upoštevanju višinskih itopenj (1999/105/EC). Priporočljivo je, da se gozdni reprodukcijski material, nabran v loločenem provenienčnem območju, uporablja samo v tem območju. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 V nadaljevanju prispevka uporabljamo tudi termina ekološka regija in podregija; le-ti sta prostorsko zaokroženi enoti, opredeljeni na osnovi ekoloških razmer nekega območja. Opozarjamo, da termina ekološka regija in podregija nista neposredno povezana s fitogeografsko sistematiko. 2 ZGODOVINSKI IN PRIMERJALNO-PRAVNI PREGLED A HISTORICAL AND A COMPARATIVE LEGISLATIVE REVIEW 2.1 SEMENARSKI OKOLIŠI (1950 - 1985) SEED REGIONS (1950 - 1985) Prvo razdelitev Slovenije na sedem provenienčnih območij, ki so se imenovala semen(ar)ski okoliši', je leta 1950 postavil WRABER (1950a). Poudaril je biološke osnove gozdnega semenarstva in drevesničarstva; nujnost vzpostavitve načrtno urejene, usmerjevane in nadzirane semenarske službe; predvsem pa potrebo po kontroli izvora (provenience) in izbora (selekcije) gozdnega semenja. Na osnovi geografskih, petrografskih, klimatskih in vegetacijskih območij je bila tedaj Slovenija razdeljena na sedem gozdnih semen(ar)skih okolišev: Triglavski, Kamniško-Savinjski, Pohorsko-Kozjaški, Podravsko-Pomurski (subpanonski), Posavsko-Dolenjski, Postojnsko-Kočevski (planinski gozdnati kras) in Kraški semen(ar)ski okoliš. Delitev na semen(ar)ske okoliše pomeni temeljno rastiščno razdelitev Slovenije, ki dobro odraža tudi podnebne vplive. S sodelovanjem Strokovnega sveta za semenarstvo in drevesničarstvo, Uprave za urejanje gozdov in Gozdarskega inštituta Slovenije je bilo na terenu izločeno večje število »gozdnih semen(ar)skih sestojev«, namenjenih trajni proizvodnji kakovostnega semenja; določeni so bili »semen(ar)ski predeli«, kjer so nabirali kvalitetno seme domačih gozdnih drevesnih vrst. Hkrati je bilo predvideno, kje naj se nabrano seme uporablja za setev na terenu in v drevesnicah. Zasnovali so sistem večjega števila gozdnih drevesnic, razporejenih po geografskih območjih in višinskih vegetacijskih pasovih. Pri izboru semenskih sestojev so upoštevali predvsem fitocenološke (fitosociološke), biološko- ' v uporabi sta bila termina semenski in semenarsici okoliš. Iz praktičnih razlogov (prevajanja slovenske zakonodaje v angleško) je v novi zakonodaji uporabljen soroden termin "provenienčno območje", ki ima jasen angleški prevod. Kutnar, L. et al.: Razmejitev provenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... ekološke, genetske, tehnološke in gospodarske kriterije (WRABER 1950a). Kot navaja WRABER (1951), so bile praktične koristi semenskih sestojev naslednje (cit.): 1. Zagotovljeni sta zanesljiva provenienca in dobra kvaliteta gozdnega semenja. 2. Omogočena je uspešna kontrola nad zbiranjem in porazdeljevanjem semenja; le-to mora biti smotrno glede uporabe v mejah semenskega okoliša in zunaj njega. 3. Vse rasne odlike gozdnega drevja, ki jih vsebujejo določeni gozdni sestoji, se s pravilno rajonizacijo semenskih okolišev ohranjujejo in utrjujejo. 4. Razmejitev gozdnih semenskih okolišev in izločitev semenskih sestojev je znanstvena in praktična osnova za selekcijo gozdnega semenja, to je za stopnjevanje dobrih rasnih lastnosti in za vzgojo čistih vrst z ustaljeno dedno osnovo oziroma veliko vitalno silo. 5. Rajonizacija semenskih okolišev narekuje ustrezen razpored gozdnih drevesnic v horizontalnem in vertikalnem smislu ter omogoča smotrno uporabo gozdnih sadik. 5. Semenski okoliši so realna podlaga za planiranje nabiranja gozdnega semenja tako glede absolutne količine kakor tudi glede količinskega razmerja med drevesnimi vrstami. 7. Z upoštevanjem gornjih kriterijev se bo dvignila kakovost gozdnega semenja in gozdnih sadik, posledično pa tudi gozdna proizvodnja po kakovosti in količini. i. Z natančnimi podatki o provenienci in selekciji gozdnega semenja bo močno narasla njegova vrednost pri izvozu v tujino (konec citata). V naslednjem desetletju je BRINAR (1961) zapisal podrobna načela in metode za izbiro iemenskih sestojev ter pripravil podrobno karto razmejitve semen(ar)skih okolišev; casneje so vsak semen(ar)ski okoliš razdelili še na višinske pasove. lazdelitev Slovenije na semen(ar)ske okoliše je dobila pravno veljavo v Zakonu o lemenu in sadikah (1973): »Gozdno seme in sadike se smejo uporabiti samo v mejah /išinskih pasov in semenskih okolišev, kjer je bilo gozdno seme pridelano.« Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 2.2 SEMENARSKE ENOTE (1985 - 2002) SEED UNITS (1985-2002) V času prve revizije semenskih sestojev v letih 1982 - 1985 je Marjanca Pavle uveljavila razdelitev Slovenije na semenarske enote. Semenarska enota je skupina podobnih gozdnih združb na primerljivi matični podlagi (karbonatna, silikatna) in v istih višinskih pasovih (0 - 399 m, 400 - 699 m, 700 - 999 m, >1.000 m). Reprodukcijski material, nabran znotraj določene semenarske enote, se lahko uporablja samo v tej semenarski enoti (PAVLE 1993). Semenarske enote so na majhnih površinah razdrobljene po Sloveniji. Določijo se za vsako mesto nabiranja oziroma sadnje in setve posebej. Določene so za posamezno drevesno vrsto oziroma skupino drevesnih vrst. Te semenarske enote so se v praksi uporabljale do danes; izvedena je bila tudi druga revizija semenskih sestojev, ki jo je do leta 1997 vodila Marjanca Pavle (PAVLE 1997). Načela uporabe rastišču prilagojenih sadik ustreznih vrst in provenienc predpisuje Zakon o gozdovih (1993); podrobneje so opredeljena v Programu razvoja gozdov v Sloveniji (1996). V slednjem so predvidena načrtovanja in spremljanja gozdne semenarske in drevesničarske proizvodnje, povečanje števila semenskih sestojev, zasnovanje gozdne genske (semenske) banke in stalni nadzor izvora gozdnega reprodukcijskega materiala. Ob drugi reviziji Registra semenskih sestojev (PAVLE 1997) je bil poudarek predvsem na izboru semenskih sestojev številnih vrst listavcev. Sadnja in setev listavcev je predstavljala v devetdesetih letih več kot polovico načrtovane sadnje pri obnovi gozdov. Razdelitev na semenarske enote je zastavljena na sodobnih vegetacijskih in fltogeografskih kriterijih, zato zahteva veliko znanja načrtovalcev, semenarjev, drevesničarjev in revimih gozdarjev, ki v gozdnih drevesnicah prevzemajo sadike za lastnike gozdov. Nadzor izvora semena in sadik je zahteven, zlasti ker so posamezne semenarske enote razporejene v različnih regionalnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. Zaradi razdrobljenosti na terenu je razporeditev semenarskih enot nepregledna. Uskladitev slovenske zakonodaje z evropskim pravnim redom s področja gozdnega reprodukcijskega materiala zahteva med drugim jasno razmejitev provenienčnih območij na terenu in enostaven kartografski prikaz. Zato je potrebno strokovno zahtevne in prostorsko razdrobljene semenarske enote (po PAVLE 1993) združiti v prostorsko Kutnar, L et al.: Razmejitevprovenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... opredeljiva enotna (ne razdrobljena) območja za proizvodnjo in uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala. 2.3 PRIMERJALNO-PRAVNI PREGLED ZAHTEV PO RAZMEJITVI PROVENIENČNIH OBMOČIJ V EVROPI COMPARATIVE REVIEW OF THE LEGISLATIVE BASES FOR THE DELIMITATION OF REGIONS OF PROVENANCE IN EUROPE Področje trženja in proizvodnje gozdnega reprodukcijskega materiala v EU urejata trenutno smernici 66/404/EEC (z izjemo Švedske) in 71/161/EEC (z izjemo Finske), ^a(17-ia7.) ■ 2 ikkadajulqaOl? -20 7) Povprečni datiuil cvetenja leske Referenčno obdobje 1971 - 2000 b) Začetek cvetenja navadne leske (Beginning of flowering of hazel) N. □ l.6ak»Uia»,„.(l2 -102) □ 2,dtkadafebnia.ja(l!2 -2(12,) □ 3 fckadaWawijB(2i 2 -23 2) □ 1 dekadaman;a{lJ-ID3) ^ 2 dekadanurca(li.3 -20,3) H 3 dcl(adamatc:a(2a3 -31 3) Slika 4: Začetek cvetenja črnega bezga (a) in navadne leske (b) v Sloveniji Figure 4: Beginning offlowering of black elder (a) and hazel (b) in Slovenia bornih gozdarstva in lesarstva, 67 Povpie6u dahitii oiistaiija btikve RefereiiSiio obdobje 1971 - 2000 a) Olistenje bukve {The frondescence of beech) b) Olistenje hrastov (doba in gradna) (The frondescence of common and sessile oak) c) Pojav mladih poganjkov na smreki (The appearance of young shoots on spruce) ■ 2 dckada^> itcka^iDatad 5 -gg 2 dckadam4a(ll 5 3 drkadami*a(2i i □ 1 6 - □ 2 d.kaj»rini,a silikatne klastične kamnine (breča, konglomerat, peščenjak, muljevec). Vegetacija: ' gozd bukve in trilistne vetrnice {Anemono trifoliae-Fagetum), < predalpski gozd bukve, jelke in gozdnega planinščka {Homogyno sylvestris- ^agetum), predalpski gozd bukve in platanolistne zlatice {Ranunculo platanifolii-Fagetum s. at.). .3 Savinjske Alpe - Vzhodne Karavanke Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Posebnosti v geološki podlagi: • kisle magmatske kamnine (granit, tonalit), • srednje magmatske kamnine (andezit, tuf), • bazične magmatske kamnine (diabaz, gabbro), • kisle metamorfne kamnine (metamorfni skrilavci), • silikatne klastične kamnine (breča, peščenjak), • laporovec, • karbonatni grušč. Vegetacija: • kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum), • predalpski gozd bukve, jelke in gozdnega planinščka {Homogyno sylvestris- Fagetum), • predalpski gozd bukve in platanolistne zlatice {Ranunculo platanifolii-Fagetum s. lat.), • gozd jelke in okroglolistne lakote {Galio rotundifolii-Abietetum). V tem podobmočju ima pomembno vlogo tudi gozd smreke in navadnega negnoja (Laburno alpini-Piceetum) ter različni tipi sekundarnih smrekovih gozdov (npr. Prenantho purpureae-Piceetum, Rhamno fallici-Piceetum). 2. POHORSKA REGIJA: Kamnine: kisle magmatske kamnine, kisle metamome kamnine, bazične metamorfne kamnine, silikatne klastične kamnine. Posebnosti v geološki podlagi: bazične magmatske kamnine, apnenec, dolomit, laporovec. Vegetacija: gozd jelke in okroglolistne lakote {Galio rotundifolii-Abietetum), kisloljubni gozd bukve in bekic (Luzulo-Fagetum), kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov {Castaneo-Fagetum). _Kutnar, L. et al: Razmejitevprovenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... V tem območju ima pomembno vlogo tudi sekundami gozd smreke in gozdne bekice (Luzulo sylvaticae-Piceetum). 3. PREDPANONSKA REGIJA: Kamnine: • silikatne klastične kamnine (vezane in nevezane), • laporovec. 3.1 Goričko Posebnosti v geološki podlagi: • bazične magmatske kamnine. Vegetacija: » kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum), • gozd belega gabra in doba (Querco roboris-Carpinetum). 3.2. Murska ravan Vegetacija: • gozd belega gabra in doba {Querco roboris-Carpinetum), » gozd belega gabra in čremse (Pruno padi-Carpinetum), » gozd dolgopecljatega bresta in doba {Querco roboris-Ulmetum laevis). 3.3 Slovenske gorice - Ptujsko polje Vegetacija: » kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum), » gozd belega gabra in doba (Querco roboris-Carpinetum). Haloze - Dravinjske gorice Vegetacija: > kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum). >.5 Obsotelsko gričevje ^osebnosti v geološki podlagi: > srednje magmatske kamnine (andezit, tuf), > apnenec, /egetacija: > kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum). t.6 KrSko-Bizelisko gričevje 'osebnosti v geološki podlagi: I karbonatne klastične kamnine (prod, konglomerat), • apnenec, • dolomit. Vegetacija: • kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov {Castaneo-Fagetum), • gozd belega gabra in doba {Querco roboris-Carpinetum), • preddinarski gozd belega gabra in jelke {Abio albae-Carpinetum). 3.7 Bela krajina Posebnosti v geološki podlagi: • apnenec, • dolomit. Vegetacija: • preddinarski gozd belega gabra in jelke (Abio albae-Carpinetum). Pomembni so tudi sekundami gozdovi navadne breze in orlove praproti {Pteridio-Betuletum). 4. PREDALPSKA REGIJA: Kamnine: • klastične kamnine, • apnenec, • dolomit. 4.1 Škofjeloško hribovie - Savska ravan Posebnosti v geološki podlagi: • silikatne klastične kamnnine (konglomerat, peščenjak, muljevec), • karbonatne klastične kamnine (prod, konglomerat). Vegetacija: • kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum), • kisloljubni gozd belega gabra in belkaste bekice (Luzulo albidae-Carpinetum), • predalpski podgorski gozd bukve in navadnega tevja (Hacquetio-Fagetum s. lat.), • toploljubni gozdovi bukve in gabrovca (Ostryo-Fagetum). 4.2 Posavsko hribovie Posebnosti v geološki podlagi: • laporovec. Vegetacija: • gozd bukve in rebrenjače (Blechno-Fagetum), _Kutnar, L. et al.: Razmejitevprovenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... • predalpski podgorski gozd bukve in navadnega tevja {Hacquetio-Fagetum s. lat.), • toploljubni gozdovi bukve in gabrovca {Ostryo-Fagetum). 4.3 Savinisko-Šaleško območie Posebnosti v geološki podlagi: • srednje magmatske kamnine (andezit, tuf), • karbonatne klastične kamnine (prod), • silikatne klastične kamnine (muljevec, peščenjak, konglomerat), • laporovec. Vegetacija: • kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov {Castaneo-Fagetum), » predalpski gozd belega gabra in črnega teloha {Helleboro nigri-Carpinetum), • predalpski podgorski gozd bukve in navadnega tevja {Hacquetio-Fagetum s. lat.), • toploljubni gozdovi bukve in gabrovca {Ostryo-Fagetum). 5. PREDDINARSKA REGIJA: Kamnine: » apnenec, » dolomit, » silikatne klastične kamnine. Suha krajina - južno Zasavsko hribovje Vegetacija: • preddinarski podgorski gozd bukve in navadnega tevja {Hacquetio-Fagetum s. lat.). >.2 Mirnsko-Radulisko hribovje Vegetacija: ' kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov {Castaneo-Fagetum), > preddinarski podgorski gozd bukve in navadnega tevja {Hacquetio-Fagetum s. lat.), I preddinarski gozd belega gabra in jelke {Abio albae-Carpinetum). !.3 Bohor 'osebnosti v geološki podlagi: laporovec, srednje magmatske kamnine (tuf). /"egetacija: kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov {Castaneo-Fagetum), toploljubni gozdovi bukve in gabrovca {Ostryo-Fagetum), Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 • subpanonski podgorski gozd bukve in širokolistne grašice {Vido oroboidi-Fagetum). 5.4 Gorjanci Vegetacija: preddinarski gozd belega gabra in jelke (Abio albae-Carpinetum), gozd bukve in zasavske konopnice (Cardamine savensi-Fagetum), dinarski gozd bukve in platanolistne zlatice {Ranunculo platanifolii-Fagetum s. lat.), kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov (Castaneo-Fagetum), dinarski gozd bukve, jelke in pomladanske torilnice {Omphalodo-Fagetum). 6. DINARSKA REGIJA: Kamnine: • apnenec, • dolomit. 6.1 Trnovski gozd Posebnosti v geološki podlagi: • apnenec z roženci, • karbonatni fliš (laporovec, karbonatni in silikatni peščenjak in konglomerat). Vegetacija: • dinarski gozd bukve, jelke in pomladanske torilnice {Omphalodo-Fagetum), • toploljubni gozdovi bukve in gabrovca {Ostryo-Fagetum), • primorski gozd bukve in jesenske vilovine {Seslerio autumnalis-Fagetum), • zahodnopreddinarski podgorski gozd bukve in navadnega tevja {Hacquetio-Fagetum s. lat.). Pomembno vlogo imajo tudi mraziščni smrekovi gozdovi (npr. Stellario montani-Piceetum, Lonicero caeruleae-Piceetum). 6.2 Notraniska - Snežniško pogorje Vegetacija: • dinarski gozd bukve, jelke in pomladanske torilnice {Omphalodo-Fagetum), • zahodnopreddinarski podgorski gozd bukve in navadnega tevja {Hacquetio-Fagetum s. lat.). Pomembno vlogo imajo tudi nekateri primarni smrekovi gozdovi (npr. Hacquetio-Piceetum, Ribeso alpini-Piceetum). 6.3 Kočevsko-Ribniško pogorje Vegetacija: _Kutnar, L. et al: Razmejitevprovenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... • preddinarski podgorski gozd bukve in navadnega tevja {Hacquetio-Fagetum s. lat.), • dinarski gozd bukve, jelke in pomladanske torilnice (Omphalodo-Fagetum), • preddinarski gozd bukve in velike mrtve koprive {Lamio orvalae-Fagetum s. lat.). 7. SUBMEDITERANSKA REGIJA: Kamnine: » apnenec, • fliš. 7.1 Goriška Brda -Vipavska dolina Posebnosti v geološki podlagi: » karbonatni fliš (laporovec, karbonatni in silikatni peščenjak, konglomerat). Vegetacija: » gozd belega gabra in pirenejskega ptičjega mleka {Ornithogalo pyrenaici-Carpinetum), > submediteranski-predalpski podgorski gozd bukve in pirenejskega ptičjega mleka (Ornithogalo pyrenaici-Fagetum), ' gozd gradna in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae), > gozd puhastega hrasta in jesenske vilovine {Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis). ^2 Kras - Vremsko gričevje 'osebnosti v geološki podlagi: I silikatni fliš. Vegetacija: I nizki gozd ali grmišče puhastega hrasta in gabrovca (Ostryo-Quercetum mbescentis), primorski gozd bukve in jesenske vilovine {Seslerio autumnalis-Fagetum), zahodnopreddinarski podgorski gozd bukve in navadnega tevja {Hacquetio-Fagetum . lat.). .3 Brkini 'osebnosti v geološki podlagi: silikatni fliš. ''egetacija: kisloljubni gozd bukve, kostanja in hrastov {Castaneo-Fagetum). .4 Šavrinsko gričevje Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Posebnosti v geološki podlagi: • karbonatni fliš (laporovec, karbonatni in silikatni peščenjak, konglomerat). Vegetacija: • gozd puhastega hrasta in jesenske vilo vine {Seslerio autumnalis-Quercetum pubescentis), • gozd gradna in jesenske vilovine {Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae), • gozd puhastega hrasta in stožke (Molinio-Quercetum pubescentis). 5 PREDLOG UPORABE GOZDNEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA V PROVENIENČNIH OBMOČJIH PROPOSAL FOR THE USE OF FOREST REPRODUCTIVE MATERIAL IN THE REGIONS OF PROVENANCE Predlagana uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala je načeloma vezana na: • isti višinski pas, • isto provenienčno območje, ki je locirano v okviru geografskih meja ekoloških regij in podregij. Dve poudarjeno različni podregiji sta Bela krajina (3.7) in Šavrinsko gričevje (7.4). V teh podregijah je za vse drevesne vrste dovoljeno uporabljati izključno gozdni reprodukcijski material, ki izvira iz semenskih objektov v teh podregijah. Provenienčna območja za posamezne vrste so različna; za večinske vrste (bukev, smreka, jelka, dob, graden, rdeči bor, črni bor, macesen) ustrezajo ekološkim regijam, kot so prikazane na karti (slika 1), zato za te vrste ekološke regije ustrezajo tudi provenienčnim območjem. Za manjšinske vrste javorji, jeseni, češnja in vse druge avtohtone drevesne vrste) predstavlja načeloma vsa Slovenija (razen podregij 3.7 in 7.4) enotno provenienčno območje; obvezno je potrebno upoštevati samo delitev na višinske pasove. Vendar je priporočeno, da se tudi pri manjšinskih vrstah pri načrtovanju obnove gozdov s sadnjo in setvijo poskuša upoštevati načelo uporabe reprodukcijskega materiala lokalnega izvora. V primeru pomanjkanja gozdnega reprodukcijskega materiala iz posameznega provenienčnega območja je dovoljena uporaba materiala iz sosednjih območij. Prenos med območji, ki nimajo skupnih stičnih meja, načeloma ni dovoljen. Priporočeno in _Kutnar, L. et al.: Razmejitevprovenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... predpisano uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala v provenienčnih območjih v Sloveniji prikazuje preglednica 3. Preglednica 3: Priporočena in predpisana uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) večinskih drevesnih vrst v provenienčnih območjih - ekoloških regijah in podregijah v Sloveniji The recommended and prescribed use offorest reproductive material (for the majority tree species) in the regions of provenance - ecological regions and sub-regions in Slovenia Table 3: Regija / Region 1 2 3 4 5 6 7 Subregija / Sub-region 1 2 3 1234567 1 2 3 12 3 4 1 2 3 12 3 4 1.1 P DD D DI 1 I 1.2 DPD D DDI 1.3 DDP D I DD 2. I DD P I I I 3.1 PDDDII 3.2 DPDDl1 3.3 DDP DDD 3.4 DDDP DD 3.5 1 I DDP D D D 3.6 1 I DDDP I 1 I 3,7 1 P 1 I 4.1 DDI P DD DI DDD 4.2 I I DP D DDD 4.3 1 D 1 DDP I I I 5.1 DDI PDI I I D 5.2 1 I i DP DD 1 5.3 I I I I I DP 5.4 I I DI P I I 6.1 I D I PDI DI 6.2 I DI DPE I I I 6.3 D DI I D DDP 7.1 I D PDD 7.2 I I DPD 7.3 I DDP 7.4 DDP {.aziaga preglednice; GRM, ki izvira iz ekološke podregije, ki označuje vrstico, se sme uporabljati v ekoloških lodregijah v posameznem stolpcu, Ce je oznaCen s P (prioritetno), z D (dopustno) ali z I (izjemoma dopustno); iznaka v posameznem stolpcu pove, iz katere ekološke podregije sme izvirati GRM, ki se uporablja v tej lodregiji. ■jcplanation: FRM. derivingJrom an ecological (sub) region, designated by the row's sign, can be used for tlanting & sowing in the ecological (sub) regions in the columns, marked with P (priority), D (allowed), I ( 'pplicable only under exception); the sign in each column shows, which ecological (sub) region the FRM can 'erive Jrom for use in this (sub) region. Oznake v preglednici 3 predstavljajo osnutek predloga za predpis o uporabi gozdnega reprodukcijskega materiala. Osnutek bo potrebno uskladiti z možnostmi proizvodnje GRM v posameznem območju oziroma s samozadostnostjo proizvodnje GRM v posameznem območju. Slednje bi bilo potrebno izvesti na podlagi ovrednotenja proizvodnje semena v zadnjih desetih letih v posameznih semenskih sestojih, katere bo potrebno uvrstiti v nove meje provenienčnih območij. Razdelitev ekoloških regij in podregij na višinske pasove oziroma uvrstitev posameznih semenskih objektov v višinski pas je predvidena ob upoštevanju predloga sodelavcev Zavoda za gozdove Slovenije. Taka razvrstitev se opredeli v registru in nacionalni listi semenskih objektov, katero je Slovenija dolžna posredovati državam članicam EU. 6 POSLEDICE PREDLAGANE RAZMEJITVE PROVENIENČNIH OBMOČIJ V SLOVENIJI THE CONSEQUENCES OF THE PROPOSED DELIMITATION OF THE REGIONS OF PROVENANCE IN SLOVENL\ Osnovna zahteva za razmejitev provenienčnih območij in predpisa o uporabi gozdnega reprodukcijskega materiala v njih je ohranjanje rastišču prilagojenih gozdnih genskih virov. S predlagano razmejitvijo provenienčnih območij v Sloveniji ohranjamo tradicionalni princip razmejitve provenienčnih območij na osnovi fitogeografske razdelitve Slovenije, kot sta ga postavila dr. Maks WRABER (1951) in dr. Miran BRINAR (1961) v petdesetih letih, izpopolnila pa Marjanca PAVLE (1993) v osemdesetih. Razmejitev upošteva rezultate sodobnih florističnih in vegetacijskih raziskav; dopolnjujejo jo pedološke, geološke, klimatske in fenološke raziskave s sodobnim kartnim gradivom. Predlagana razmejitev ustreza zahtevam Evropske direktive (1999/195/EC) in, kjer je le mogoče, sledi stalnim administrativnim ali gospodarsko-ureditvenim mejam na terenu. Predlagana razmejitev provenienčnih območij temelji na ekoloških regijah in podregij ah ter upošteva posebnosti in razširjenost posamezne gozdne drevesne vrste v Sloveniji. Slovenija je razdeljena na 7 ekoloških regij, vsaka od teh pa na eno do 7 podregij. Provenienčna območja za večinske drevesne vrste sovpadajo z ekološkimi regijami v okviru štirih višinskih pasov. Za ostale avtohtone drevesne vrste predstavlja celotna Slovenija enotno provenienčno območje, razdeljeno samo na višinske pasove. _Kutnar, L. et al.: Razmejitevprovenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... Tako razmejitev uporabljajo npr. tudi v Nemčiji, kije razdeljena na 46 ekoloških regij; le-te predstavljajo za vsako drevesno vrsto glede na njene značilnosti in razširjenost različno število provenienčnih območij. Višinski pasovi Nemčije in Avstrije so v različnih provenienčnih območjih lahko različni. Tudi v prikazani razmejitvi v Sloveniji uvrstitev posameznega območja oziroma sestoja v višinski pas predlaga gozdarski strokovnjak, ki svoje območje in razmere v njem najbolje pozna (vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov posamezne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije - ZGS). Zaradi heterogenosti Slovenije števila višinskih pasov nismo zmanjšali (ostali so 4 /išinski pasovi); določitev njihovih meja smo prilagodili lokalnim razmeram (možna so odstopanja v različnih ekoloških regijah) - nižinski pas zajame planami in del kolinskega 3asu. Predlagali smo tudi uporabo gozdnega reprodukcijskega materiala. Le-ta je praviloma za /ečinske drevesne vrste dovoljena samo znotraj istega provenienčnega območja in /išinskega pasu. Priporočena je tudi uporaba znotraj iste ekološke podregije, v kolikor je 0 mogoče; izjemoma je dovoljena uporaba znotraj ekoloških regij in podregij, ki imajo ;kupne meje. Za druge avtohtone drevesne vrste je dovoljena uporaba znotraj istega /išinskega pasu v vsej Sloveniji, vendar se tudi pri teh vrstah priporoča predvsem iporaba znotraj iste ekološke regije in podregije. 'osebej sta izpostavljeni dve izjemi - zaradi izjemnih, delno tudi že genetsko dokazanih azlik, je v dveh ekoloških podregijah (v Šavrinskem gričevju (7.4) in v Beli krajini (3.7)) lovoljena samo uporaba gozdnega reprodukcijskega materiala, ki izvira iz teh dveh )odregij; vendar je dovoljena uporaba reprodukcijskega materiala iz teh dveh območij v osednjih podregijah. 1 letih, ki prihajajo, pričakujemo razvoj znanja o populacijski genetiki posameznih jezdnih drevesnih vrst, zato so pričakovane tudi spremembe glede predpisov o uporabi ;ozdnega reprodukcijskega materiala. Predlagane osnovne ekološke regije in podregije laj se načeloma ne bi spreminjale; razmejitev provenienčnih območij za posamezno vrsto iziroma predpis o uporabi pa naj bi upošteval možnost sprememb in razvoja. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 7 SUMMARY The Act on Forest Reproductive Material, which was accepted in June 2002, demands that Slovenia be delineated into regions of provenance. For a species or sub-species, the region of provenance is the area or group of areas subject to sufficiently uniform ecological conditions in which stands or seed sources showing similar phenotypic or genetic characters are found, taking into account altitudinal boundaries where appropriate. The regions of provenance are applied for the approval of basic material intended for the production of reproductive material of the "source-identified" and "selected" categories and for the use of this reproductive material. The regions of provenance enable forestry planners and users to get access to appropriate reproductive material, which is adapted to the site where it will be used, because it was produced on sites with similar ecological conditions. By using such reproductive material, the basis for ecologically and economically stable forests is provided. Slovenia is also obliged to establish regions of provenance by the EU Directive on marketing of forest reproductive material. Slovenia is demarcated into seven ecological regions. The regions are divided into sub-regions where appropriate. The regions and sub-regions are divided into four altitudinal zones. The zones are partly defined by altitude and partly by ecological characteristics / situation in the field. The ecological regions and sub-regions were demarcated according to the following criteria: vegetation, geological and pedological characteristics, phenology of representative species and climate. The boundaries between different regions and sub-regions where adjusted to the existing management, infrastructure or administrative boundaries. Therefore, the boundaries are easy to find and to follow in field. In this paper, the characteristics of the regions are sub-regions are presented. This proposed regions and sub-regions present the basis for the demarcation of the regions of provenance. The regions ofprovenance are defined for a particular forest tree species or a group of forest tree species. The regions of provenance are composed by several ecological regions and sub-regions. For minor tree species there are fewer regions of provenance; for tree species that are significantly represented in Slovenia, there are more regions of provenance. _Kutnar, L. et al.: Razmejitevprovenienčrtih območij gozdnih drevesnih vrst... Based on the regions of provenance, the use of the reproductive material is proposed to be prescribed. Only the use of the reproductive material derived from the same region of Drovenance should be allowed. Only if the supply of the forest reproductive material to the end user is severely limited, can it be temporarily allowed to use forest reproductive material that comes from a similar/neighbouring region ofprovenance. 8 VIRI REFERENCES 1999/105/EC, 1999. Council Directive 1999/105/EC of 22 December 1999 on the marketing of forest reproductive material.- OfiBcial Journal of the European Communities No. L 11, s. 1740. 56/404/EEC, 1966. Council Directive 66/404/EEC of 14 June 1966 on the mariceting of forest reproductive material.- Official Joumal of the European Communities No. 125, s. 2326-2366. 71/161/EEC, 1971. Councü Directive 71/161/EEC of 30 March 1971 on extemal quaUty standards for forest reproductive material marketed within the Community.- OfBcial Joumal of the European Communities No. L 87, s. 14-17. \melioration des essences forestieres - Materiels controles et selectionnes conseils d'utilisation, 1995,- Ministere de ['agriculture et de la foret, CEMAGREF, Paris, ^rhiv ARSO, 2002.- Agencija Republike Slovenije za okolje - Urad za meteorologijo, Ljubljana. 3RINAR, M., 1961. Načela in metode za izbiro semenskih sestojev.- GozdV 19:1-20. ZEGNAR, T., 1998. Povprečna letna temperatura zraka med letoma 1961 in 1990 (kaita).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.), Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času, Ljubljana, DZS, s. 101. :RESIE, N. A. C., 1993. Statistics for spatial data. Revised Edition.- New York, A Wiley- Interscience Publication, 900 s. jABROVEC, M. / HRVATIN, M., 1998a. Tipi reliefe (kaita).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.), Geografeki atias Slovenije: država v prostoru in času, Ljubljana, DZS, s. 81. jABROVEC, m. / HRVATIN, m., 1998b. Reliefiie enote in oblike (karta).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.), Geografeki atlas Slovenije: država v prostoru in času, Ljubljana, DZS, s. 83. jABROVEC, M. / KLADNK, D. / OROŽEN ADAMIČ, M. / PAVŠEK, M. / PERKO, D. / TOPOLE, M., 1998. Naravnogeografeka regionalizacija (karta).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.), Geografeki atlas Slovenije: država v prostom in času, Ljubljana, DZS, s. 125. nSAR DMV 100,2002,- Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 ISAAKS E. H. / SRTVASTAVA R. M., 1989. Applied Geostatistics,- New Yoris, Oxford University Press, 561 s Agencija RS za okolje, 2002. Klimatski podatki.- http-.//www.r23-hm.si/odlocise.html KOŠIR, Ž., 1979. Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji,-ZbGL 17,1:1-242. KOŠIR, Ž., 1994. Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije.- Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, 149 s. KRAIGHER, H., 1997.. Pregled dela in razvoj področja gozdne biologije.- V: JURC, M. / HOČEVAR, M. (ur.). Znanje za gozd: zbornik ob 50. obletnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije,Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, s. 277-296. KUTNAR, L. / ŽITNIK, S. / KRAIGHER, H., 2000. Razmejitev provenienčnih območij na osnovi fitogeografskih kriterijev.- GozdV 58,9:355-360. LOVRENČAK, F., 1998. Prsti (karta).- V: FRDDL, J. in sod. (ur.), Geografeki atlas Slovenije: država v prostoru in času, Ljubljana, DZS, s. 115. OGRIN, D., 1998. Podnebni tipi (karta).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.). Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času, Ljubljana, DZS, s. 111. PAVLE, M., 1985. Proučevanje in biološko vrednotenje semenskih sestojev. Optimalna proizvodnja in predelava lesa,- Ljubljana, IGLG, 95 s. PAVLE, M., 1987. Semenski sestoji v Sloveniji. Register.- Ljubljana, IGLG, 145 s. PAVLE, M., 1992. Stanje in vrednotenje semenskih sestojev gozdnega drevja v Sloveniji.- GozdV, 50:270-287. PAVLE, M., 1993. Oblikovanje semenarskih enot na osnovi gozdnih združb.- GozdV 51, 5/6: 270-277, PAVLE,M., 1996. Semenski sestoji kot dejavnik kakovostne obnove gozdov.- ZGL,51:189-198. PAVLE, M., 1997. Semenski sestoji v Sloveniji: register (2. revizija).- Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. PERKO, D., 1998a. Nadmorske višine površja (karta).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.), Geografeki atlas Slovenije: država v prostoru in času, Ljubljana, DZS, s. 85. PERKO, D., 1998b. Tipi pokrajin (karta).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.), Geografeki atlas Slovenije: država v prostoru in času, Ljubljana, DZS, s. 121. Program razvoja gozdov v Sloveniji, 1996.- Ur. 1. RS 14/1996. Regelung des Bundes über forstliches Vermehrungsgut - Unterlagen fur die Überwachungsbehörden und die Kontrollbeauflragten nach dem Gesetz über forstliches _Kutnar, L. et al.: Razmejitev provenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... Saat- und Pflanzgut, 1999,- Bundesministerium für Emähnn^ Landwirtschaft und Forsten, BML, Bonn. ROBIČ, D. / ACCETTO, M., 2001. Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije.- Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehnižke fakultete, 18 s. ROBIČ, D., 1998. Gorski gozd v Sloveniji, poizkus opredelitve in nekatere posebnosti ravnanja z njim.- V: DIACI, J. (Ur.) Gorski gozd. Zbornik referatov, Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, s. 1-16. Rules governing forest reproductive material in Germany, 1998.- Federal ministry of food, agriculture and forestiy, BMELF, Bonn, 51 s. Semenski objekti, 1971.- Ljubljana, BF in IGLG, 37 s. Temeljni zakon o gozdovih, 1961.- Ur. 1. FLRJ 16/1961. URBANČIČ, M. / SIMONČIČ, P. / KRAIGHER, H., 2001. Ekosistem tal.- V: HLAD, B. / SKOBERNE, P. (ur.). Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, s. 41-43 + preglednica 12. VERBIČ, T., 1998a. Vrste kamnin (karta).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.), Geografeki atlas Slovenije: država v prostom in času, Ljubljana, DZS, s. 75. VERBIČ, T., 1998b. Starost kamnin (karta).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.), Geografski atlas Slovenije: država v prostom in času, Ljubljana, DZS, s. 77. Verordnung des Bundesministers für Land- und Forstwirtschaft über forstliches Vermehrungsgut, 1996.- Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich, 163, s. 3493-3525. VESELIČ, Ž., 1991. OUstenje bukve na snežniško-javomiškem masivu z razčlembo splošnih zakonitosti olistenja bukve.- GozdV 49,1:2-23. VIDIC, N. J. / VRŠČAJ, B. / LOBNIK, F. / PRUS, T. / ZUPAN, M., 1998. Genesis of Slovenian soils.- V: 16"^ World Congress of Soil Science, Montpellier, Sei. Reg. No. 578, Symposium No. 15., 7 s. iVRABER, M., 1950a. Gojenje gozdov v luči genetike.- Ljubljana, Strokovna in znanstvena dela GIS, 67 s. tVRABER, M., 1950b. Fitosociologija kot temelj sodobnega gojenja gozdov. - Izvestja 1:28-78. iVRABER, M., 1951. Nova pota gozdne semenarske službe.- GozdV 9:3-14. iVRABER, M., 1969. Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens.- Vegetatio, The Hague 17,1-6:176-199. ^on o gozdnem reprodukcijskem materialu (ZGRM), 2002.- Ur. 1. RS 58/2002. ^on o gozdovih, 1993.- Ur. 1. RS 30/1993. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Zakon o semenu in sadikah, 1973.- Ur. 1. SRS 42-1112/73. ZUPANČIČ, B., 1998. Povprečna letna višina padavin med letoma 1961 in 1990 (karta).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.). Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času, Ljubljana, DZS, s. 99. ZUPANČIČ, M. / MARINČEK, L. / PUNCER, I. / SELIŠKAR, A., 1998. Potencialno naravna vegetacija (karta in legenda).- V: FRIDL, J. in sod. (ur.), Geografeki atlas Slovenije: država v prostoru in času, Ljubljana, DZS, s. 117 in s. 119. ZUPANČIČ, M. / MARINČEK, L. / SELIŠKAR, A. / PUNCER, L, 1987. Considerations on the phytogeographic division of Slovenia.- Biogeographia - Biogeografia delle Alpi SudOrientali, 13: 89-98. ZUPANČIČ, M. / ŽAGAR, V., 1995. New views about the phytogeographic division of Slovenia- Raqjrave IV. razreda SAZU 26,1:3-30. ŽUMER, L., 1968. Lesno gospodarstvo.- Ljubljana, Zveza inženiijev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SRS, 366 s. ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENT Pripombe in dopolnitve predloga razmejitve provenienčnih območij v Sloveniji na osnovi ekoloških regij in podregij so predlagali vsi vodje odsekov za gojenje in varstvo gozdov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS): Mojca BOGOVIČ, Marijan DENŠA, Ferdo HERNAH, Marija KOLŠEK, Boštjan KOŠIČEK, Gorazd MLINŠEK, Ida ODERLAP-KRANJC, mag. Jože PAPEŽ, Mirko PERUŠEK, Janez PONIKVAR, Frenk PRELEC, Branko VAJNDORFER in Stane ŽUNIČ. Za pripombe in predloge se zahvaljujemo vodji Oddelka za gojenje in varstvo gozdov ZGS, vodjem OE in drugim sodelavcem ZGS, ki so pripomogli k operativnosti predloga ter sodelavcem MOP-ARSO (HMZ). Nalogo je predlagalo in financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Kutnar, L. et al: Razmejitevprovenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... 9 PRILOGE APPENDICES Priloga 1: Povprečna letna temperatura zraka (T, v °C) za obdobje 1961 - 1990 po regijah in podregijah po višinskih pasovih Appendix L The average yearly temperature of air (T, in °C) for the period 1961 ~ 1990 for the regions and sub-regions in different elevation zones Regija Region Podregija Subregion <300 m 300 m - 700 m 700 m - 1.000 m > 1.000 m N T N T N T N T 1 1 1 10,6 3 7,7 2 6,6 3 1,9 2 1 9,4 2 6,0 1 3,0 3 3 8,7 1 2,5 2 2 8,3 1 7,9 3 1 1 10,0 1 9,3 2 2 9,3 3 11 9,4 3 9,8 4 1 10,4 1 9,9 5 1 9,0 6 4 9,8 1 10,3 7 2 10,2 1 8,3 4 1 2 9,3 10 8,4 1 7,8 2 3 9,2 1 5,1 3 1 9,1 4 9,2 5 I 4 8,7 2 1 9,3 1 9,4 3 1 10,0 4 1 9,4 6 1 1 8,4 1 6,9 1 6,2 2 2 8,5 4 6,6 2 6,2 3 1 8,4 1 7,7 7 1 7 12,0 2 2 11,1 3 10,9 1 5,3 3 4 3 12,9 .egenda / Legend: N - število postaj / No. of weather stations Zbornik gozdarstva in lesarstva, 67 Priloga 2: Letno povprečje maksimalnih mesečnih temperatur zraka (Tmaks, v °C) za obdobje 1961 - 1990 po regijah in podregijah po višinskih pasovih Appendix 2: The yearly average of the maximum month temperatures of air (Tmaks, in °C) for the period 1961 - 1990 for the regions and sub-regions in different elevation zones Regija Region Podregija Subregion <300 m 300 m - 700 m 700 m- 1.000 m > 1.000 m N Tmaks N Tmaks N Tmaks N Tmaks 1 1 1 16,4 3 13,3 2 11,8 3 6,3 2 1 14,4 2 11,3 1 6,5 3 3 14,3 1 5,7 2 2 3,3 1 4,3 3 1 1 15,2 1 14,0 2 2 14,7 3 11 14,6 3 14,1 4 1 15,0 1 14,8 5 1 15,1 6 4 15,2 1 14,9 7 2 15,8 1 13,3 4 1 2 14,6 10 13,6 1 11,7 2 3 13,5 1 8,4 3 1 14,9 4 14,2 5 1 4 13,8 2 1 14,8 1 13,8 3 1 15,5 4 1 14,8 6 1 1 13,2 1 11,3 1 9,7 2 2 13,6 4 11,8 2 10,6 3 1 14,0 I 11,8 1 1 7 17,5 2 2 16,2 3 15,7 1 8,6 3 4 3 17,2 Legenda / Legend. N - število postaj / No. of weather stations Kutnar, L. et al.: Razmejitevprovenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... Priloga 3: Letno povprečje minimalnih mesečnih temperatur zraka (Tmin, in °C) za obdobje 1961 - 1990 po regijah in podregijah po višinskih pasovih Appendix 3: The yearly average of the minimum month temperatures of air (Tmin, in °C) for the period 1961 - 1990 for the regions and sub-regions in different elevation zones Regija Region Podregija Subregion <300 m 300 m - 700 m 700 m- 1.000 m > 1.000 m N Tmin N Tmin N Tmin N Tmin 1 1 1 5,S 3 3,2 2 2,7 3 -1,7 2 1 5,2 2 1,6 1 0.2 3 3 3,9 1 0,0 2 3 3,6 3 1 I 5,3 1 4,7 2 2 4,5 3 11 4,6 3 5,8 4 1 6,0 1 5,5 5 1 4,1 6 4 4,9 I 5,9 7 2 5,2 1 3,8 4 1 2 4,6 10 4,0 1 4,2 2 3 5,1 1 2,2 3 I 3,8 4 5,0 5 1 4 4,2 2 1 4,0 1 5,2 3 1 5,1 4 1 4.7 6 I 1 4,4 1 2.8 1 3 2 2 4,0 4 1,5 2 2.5 3 1 3,3 1 3.2 7 1 7 7,5 2 2 6,8 3 6,3 1 2.1 3 4 3 9,3 .egenda / Legend. N - število postaj / No. of weather stations Priloga 4: Povprečna letna količina padavin (P, v mm) za obdobje 1961 - 1990 po regijah in podregijah po višinskih pasovih Appendix 4: The average yearly precipitation (P, in mm) for the period 1961 - 1990 for the regions and sub-regions in different elevation zones Regija Region Podregija Subregion <300 m 300 m - 700 m 700 m -1.000 m > 1.000 m N P N P N P N P 1 1 3 2.299 20 2.230 9 2.196 5 2.321 2 3 1.718 7 1.793 1 1.502 3 11 1.383 7 1.456 3 1.480 2 13 1.181 6 1.271 4 1.455 3 1 4 799 3 812 2 3 830 3 16 969 6 931 4 1 1.129 4 1.097 5 4 1.076 3 1.150 6 8 1.081 1 1.067 7 7 1.271 3 1.465 4 1 6 1.383 29 1.604 7 1.862 2 1 1.223 8 1.288 1 1.371 1 1.301 3 4 1.217 9 1.168 3 1.327 5 1 2 1.275 9 1.309 2 6 1.160 5 1.169 3 2 1.173 1 1.219 4 2 1.242 6 1 5 2.355 8 2.202 3 2.388 2 9 1.703 7 1.806 2 1.750 3 2 1.331 10 1.524 3 1.616 7 1 14 1.628 3 1.866 2 3 1.480 12 1.563 1 1.615 1 1.300 3 3 1.521 1 1.323 4 12 1.070 Legenda / Legend: N - število postaj / No. of weather stations Kutnar, L. et al.: Razmejitevprovenienčnih območij gozdnih drevesnih vrst... Priloga 5: Povprečno trajanje sončnega obsevanja (H, v urah) v enem letu za obdobje 1961 - 1990 po regijah in podregijah po višinskih pasovih Appendix 5: The average yearly duration of sun radiation (H, in hours) for the period 1961 - 1990for the regions and sub-regions in different elevation zones Regija Region Podregija Subregion <300 m 300 m - 700 m 700 m - 1.000 m > 1.000 m N H N H N H N H 1 1 2 1692,0 2 1904,8 1 1786,7 1 1 2 1 1948,6 2 1 4 1692,0 3 1904,8 3 1868 3 1 1 2 1828,0 4 1843,0 2 1 1 1 1787,8 3 2029,1 1 1 1850,8 4 1 1734,7 4 1899,5 1 1 1676,7 3 5 2 1812,1 1 1868,0 6 1 2 1918,3 1 2 1884,3 2 2 1686,1 7 3 2100,2 1 2 2154,2 2 2346,3 -egenda / Legend. N - število postaj / No. of weather stations