Šanson
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
IZOLA '
CENA 70 SIT
ran^ioJjjertrg^petèkHl WWW 21 KRESLIN in BELTINSKA
(Mef) 11. julij je danes in lahko bi rekli, da je izšla praznična številka Manarača. Zal je s prazniki dandanes tako, da jih nihče več ne jemlje prav resno, pa naj bodo posvetni in verski, osebni ali občinski. Praznik je preprosto priložnost da z njim presekamo vsakdanjost, tako kot nekateri z žganjem presekajo pivo. Če je praznik dela prost dan je to sekanje bolj učinkovito, če pa je to običajen dan ie učinek praznika bolj simboličen. Nič drugače ni z izolskim občinskim praznikom, za katerega vsaj tričetrt Izolanov pojma nima, zakaj ga praznujemo ravno na ta dan, delno tudi zato, ker ga praznujemo med šolskimi počitnicami.
Pa je to še najmanj pomembno.
Pomembnejše vprašanje je, če imamo dovolj ____________ _
praznovanje. Res, včasih nas zanese, da udrihamo po dofgem in počez po tej naši občini, po tem našem mestu, podeželju, po občinski upravi, po upravni enoti in po drugih službah, pa tudi po nas samih. Potem pa pride nedeljsko sončno dopoldne, mandrač napolni izzivalna mladost in se pridruži upokojenim spominom, zadiši po morju in po domači besedi, siisi se smeh
razloqov za dolgi
otok iz sosednje ulice. Lepo je pri nas in zato je vredno praznovati. Občinski možje bodo to storili v petek popoldne, mi v petek in soboto zvečer, nekateri pa na sončno nedeljsko dopoldne. Vse najboljše, Izola.
sobota 13.7. ob 21.00 ANA PUPEDAN
splošna banka koper
i um
Dobro Je vedeti, da nudimo bogato Izbiro I modnih okvirjev ln otekel. atboljšlh svetovnih proizvajalcev. IREZ RECEPTA ali Z RECEPTOM |
Zato po LAHKA OČALA z | najtanjšimi stekli ln po kvalitetna SONČNA OČALA z dioptrijo ali brez v
FOTOOPTlKO RIO IzolaI
Umik 9-12/17-20 sobota 9-12 ■ Izola, Ljubljanska 24, Tel.: 066 61 403
PTTs NOT DEAD je Vaša rubrika spoštovani bralci, v njej objavljamo vaša pisma, odgovore, mnenja, reakcije in še kaj v zvezi z dogajanjem v vaši hiši, krajevni skupnosti, občini, državi in na svetu. Še najprej pa tiste, ki so v zvezi z zapisi v mandraču. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic Rokopisov ne vračamo, prispevkov v tej rubriki ne
'A
honoriramo SP
IZJAVA ZA JAVNOST - PETICIJA !
Spodaj podpisani starši zavestno in prostovoljno podpiramo to izjavo za javnost - peticijo.
Ali je res potrebno že po prvem letu deliti (razbiti) razred ?
Starši ugotavljamo, da Občina Izola varčuje tudi na račun zmanjševanja kvalitete šolanja naših otrok na Osnovni šoli Vojka Šmuc.
Zato zahtevamo, da župan g._ Mario Gasparini, predstojnik za družbene dejavnosti g. Miran Žlogar, ravnateljica Osnovne šole Vojka Šmuc g. Diomira Tkalčič problem delitve razreda za nadaljnja tri (3) leta preprečijo. Rešitev obstaja! V Izoli premoremo štiri (4) osnovne šole ! Za koliko časa še ? Nedopustno je, da se število oddelkov prvega razreda (povprečno 20 otrok v razredu) zmanjša iz štiri na tri oddelke drugega razreda (povprečno 27 otrok v razredu) v šolskem letu 1996/97. javnost opozarjamo, da delitev razredov za naše otroke je pravi psihični ter čustveni šok, kar se bo nedvoumno pokazalo na učnem uspehu. Ali res v Izoli želimo slabše izšolane otroke?
Starši smo zelo prizadeti, ker vemo, da bo ponovna delitev otrok v prehodu iz četrtega razreda v peti, ob prihodu otrok iz osnovne šole Korte.
Nekaj planiranja bi našemu vse manj številnemu naraščaju prihranilo marsikateri stres. Uspehi šolarjev,Osnovne šole Vojka Smuc naj nas ne zavajajo! Kaj pa smo kot občina naredili za to dolgo edino šolo v Izoli in pravtako največjo v Državi?
Starši pričakujemo, da dobimo javen odgovor na javno postavljeno zahtevo, ki bo seveda strokovno podprt.
/() ÙntA	t
)	‘U'é’VcT	leve	ÌC?	2®-	-	7
V 2.) JtyVH ZUAJC QU'Mas
'v
S)	»,
o,\ *\t). .a
M
m
tv
/*.
./■<?.
tv.
MORJE93.4 MHz
2.1. D.N.T. - SEM TO |AZv (ian’s mix 96)
I. 2. VALENTIN KOCJANCIC feat SLAVKO IVANČIČ - POIŠČI ME
3. 3. BRYAN ADAMS - THE ONLY THING THAT LOOKS GOOD ON..
- 4. BOB MARLEY - WHAT GOES AROUND COMES AROUN
4. 5. ZMELKOOW • NAPAČEN PLANET
- 6. |OAN OSBORNE - ST. TERESA • 7. METALLICA - UNTIL IT SLEEPS
8.	8. GIANLUCA GRIGNANI - L.A FABBRICA DI PLASTICA
13.	9. EVERYTHING BUT THE GIRL - WRONG
II.10. LIGABUE - VIVO O MORTO X
7.11. DEF LEPPARD WORK
5.12. DANA DAWSON - SHOW ME 12.13. GEORGE MICHAEL - FAST LOVE NOVI PREDLOGI:
FUGEES • KILLING ME SOFTLY MASSIMO DI CATALDO - CON IL CUORE EASY GALEB
CLAYTON & MULLEN - MISSION IMPOSSIBLE IZPADLI:
THE CURE-THE 13 th
TINA TURNER - ON SILENT WINGS
ARTICOLO 31- TRANQI FUNKY
VROČE POLETJE V JAGODJU
Pravega poletja pa noče in noče biti. Kljub temu nas v krajevni skupnosti Jagodje - Dobrava prav nič ne zebe. Za to je poskrbela občina z javno razgrnitvijo osnutka zazidalnega načrta bencinski servis in motel jagodje - sever.
Krajani smo se udeležili že dveh srečanj v naši krajevni skupnosti na to temo. Na prvem zboru je bil imenovan odbor z nalogo vodenja aktivnosti za rešitev nastale problematike. Na javni obravnavi so bili prisotni tudi razlagalci ZN.
Že na prvem zboru smo predložili peticijo s skoraj 70 podpisi neposredno prizadetih krajanov v znak odločnega nasprotovanja in zavrnitve predlaganega osnutka ZN. Zakaj?
Tu so dovolj tehtni razlogi za to. Stanovanjska pozidava, izgradnja bencinskega servisa in motela bi grobo posegla v občutljivi prostor, uničen bi bil varovalni zeleni pas med naseljem in obalno cesto, degradirana bi bila vrednost gradbeno zaključenih parcel. Vprašljiv bi bil priklop na obstoječo podaimenzionirano kanalizacijo (nima še tehničnega pregleda in uporabnega dovoljenja!). Drseč teren se je naenkrat ustavil in postal zazidljiv. Napovedane so bile tudi odškodninske tožbe zaradi zmanjšanja vrednosti parcel. Sam projektant je izjavil, da je plombna gradnja na tem terenu zelo vprašljiva in draga. Z odstranitvijo naravne protihrupne zaščite se bo hrup povečal v celotnem jagodju, ponoči bo dodatna razsvetljava, motel bo prinesel nočno razgrajanje ter zbiranje postopačev in narkomanov.
Izgradnja motela ne bo prinesla nobene nove kvalitete v turistični ponudbi Izole, katera ima že sedaj neizkoriščene turistične Kapacitete. Krajani tudi ne potrebujemo še enega bencinskega servisa. Če je to del cestne opreme, naj se realizira tako, da ne do imel neposrednega stika in škodljivega vpliva na urbano naselje. Tudi na javni obravnavi, katera je bila zelo neumestno sklicana, smo krajani potrdili svojo odločitev ter ponovno v celoti zavrnili predlagani osnutek ZN. Zahtevamo, da se ohrani zeleni pas, kot je predviden v srednjeročnem planu. Namenjen naj bo za rekreativno dejavnost, sprostitev in zdravje občanov. V ta namen se že sedaj uporablja. Menimo, da bi se ta zeleni pas lahko razširil v povezavo večjega rekreativnega pomena za celo obalo.
Krajani vidimo realno možnost, da zberemo zadostno število podpisov za izvedbo referenduma. Zato je odbor sprejel odločitev, da glede na izražene pripombe in zahteve sproži akcijo, v kateri se bomo občani referendumsko odločali o tem vprašanju. Pri odločanju občinskih organov naj prevlada trezen razum ter smiel za dolgoročno korist vseh udeleženih.
Volitve se nezadržno bližajo. Krajani prav gotovo ne bomo volili tistih, ki so odločali mimo nas, ampak Domo svoj glas dali tistim, ki bodo odločali v imenu nas - za nas.
Predsednik odbora Robert Prelc
SPOROČILO ZA JAVNOST 1/96
IZOLA - V PETEK, 5. JULIJA 1996, JE BIL USTANOVNI ZBOR MLADIH ZA PRIMORSKO - MZP, ORGANIZACIJE MLADIH V OKVIRU POLITIČNE STRANKE ZVEZE ZA PRIMORSKO - ZZP. UDELEŽENKE IN UDELEŽENCI SO IZVOLILI SEDEM ČLANSKI ORGANIZACIJSKI ODBOR 1. KONGRESA MZP, KI SE BO ODVIJAL OKTOBRA LETOS. NAVZOČI SO SPREJELI PREDLOG STATUTA IN PROGRAMA MZP TER DOLOČILI
DATUM ZAČETKA
KANDIDATUR ZA ORGANE MZP. LEP POZDRAV
PODPREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA ODBORA
1.	KONGRESA MZP TOMAŽ KOVAČ
LAURIANO STEFANIČ
%.p.
MANJŠA HIŠNA POPRAVILA IN VZDRŽEVALNA DELA, VODOINŠTALACIJSKA, KLJUČAVNIČARSKA IN MIZARSKA DELA
PROLETARSKIH BRIGAD 14 - «310 IZOLA • TEL: 066/69-339
M
W4
. y/, '. ■■
ŽUPAN JE ZMERNI REALIST
(Iz govora župana dr. Gasparinija na slavnostni seji Občinskega sveta)
...Našemu občanu še vedno niso jasne (včasih tudi nam) pristojnosti, ki jih ima država in tiste, ki jih ima občina. Novi parlament naj bi te naloge opredelil drugače - borimo se, da bi občine imele večje pristojnosti kot doslej, tako da bi opravljale dosti več nalog za občana kot doslej. Seveda je potrebna tudi finančna korekcija. V tem letu smo pristopili k izdelavi geodetskih kart, tako da bi končno uredili to področje na katerem ugotavljamo pravi kaos. Sprememba razvojnih planov, zazidalni načrti in drugi elementi so v zaključni fazi oziroma se kompletirajo. Sodelovanje občanov pri teh izdelavah je zelo aktivno in konstruktivno, razen da ugotavljamo, da politične ambicije včasih lahko pripeljejo do sklepov, ki nimajo nič skupnega s strokovnimi podlagami. Ozko in nekompetentno gledanje na neke probleme je škodljivo, povzroča zastoj, nove stroške in slabo voljo. Kratkoročna politika nima bodočnosti....
...Realizacija vseh naštetih in drugih programov bo gotovo prispevala k zmanjšani brezposelnosti. 1000 nezaposlenih, 17 odstotna stopnja brezposelnosti nas mora skrbeti...Moramo razširiti dejavnosti - malo podjetništvo, kmetijstvo in predvsem turizem. Posamezniki nas ovirajo z argumenti, ki niso sprejemljivi. Argumente, ki ne vključujejo osebne interese ali začasne interese je treba upoštevati, analizirati in koristiti. Napredek zahteva tudi odrekanja - predvsem osebna...
...Na stanovanjskem področju so storjeni prvi koraki. Uspelo nam je prenoviti 10 enot, vzdrževalna dela smo opravili pri 87 enotah v letu 1996. Dodelili smo 10 stanovanj po prednostni listi, predvidevamo, da bomo v tem letu prenovili 24 enot in opravili vzdrževanje v 59 stanovanjskih enotah. Opozoril bi vas rad, da niso ovira finance. Ovira je administracija. Rešitev tega problema vidim ne le v prenovi starih stanovanj. Morali bomo pristopiti k gradnji novih stanovanj...
'EREBB
PC Ruda, tel.: 066 / 62 424
Pooblaščeni prodajalec in serviser
a
Ugodni krediti in Porsche leasing
JUTRI SLAVNOSTNA SEJA PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM
V počastitev 11. julija izolskega občinskega praznika bo v petek 12. julija ob 17. uri slavnostna seja občinskega sveta z zelo kratkim dnevnim redom.
Zbranim svetnikom in povabljencem bo govoril župan dr. Mario Gasparini.
Priznanj in nagrad ob občinskem prazniku tokrat ne bodo podelili.
Prav tako v petek, uro kasneje (ob 18.00) bo župan v prostorih Srednje gostinske in turistične šole pripravil sprejem v sklopu srečanja članov OOZB in udeležencev NOB občine Izola.	___________
PARKIRNI NEMIRI
Dosledno izvajanje odloka o urejanju prometa v starem delu mesta je v sredo (10.7.)že pozročilo pra glasnejša negodovanja in celo prerekanja ter grožnje. Občani namreč težko razumemo, da ne moremo parkirati tam kjer je prostor (na urejenem parkirišču), lahko pa parkiramo tam, kjer ni prostora (v ulici, ki so jo zasedli drugi ali je zaprta za promet). TAkose je še enkrat pokazalo, da parkiranje pač ni problem ki bi ga lahko reševali na akademski ravni občinskega sveta. Tisti, ki morajo odlok izvajati se pač ne morejo skritiza vame zidove sejne dvorane ampak morajo na lastni koži prenašati jezo in nezadovoljstvo občanov.
Toda, zdaj je kar je. Odlok smo že tolikokrat dopolnili, da bi bilo vsako dopolnjevanje odveč. Zagotovo pa bi si koncesionar ali občina lahko privoščila tiskana pojasnila oziroma navodila občanom, kako naj parkirajo da ne bodo v večnem strahu pred grozečim pajkom.
USTANOVLJENI SVETI KS
(DM) Z minulimi volitvami smo krajani zaupali delo v krajevnih skupnostih novim svetom, ki so se te dni tudi formalno konstituirali.	Na	prvih sestankih svetov, ki so bili
skoraj v	popolni sestavi so izvolili	predsednike in
podpredsednike.
Svet v KS Izola staro mesto bo vodil Anton JURISEVIC, KS II Lucio GOBBO, KS Livade Polje Sergio TONCETIČ, v KS jagodje Dobrava imena predsednika, ki so ga izvolili v sredo zvečer, do zaključka redakcije še nismo prejeli, v Kortah pa bodo predsednika izbrali danes (četrtek) zvečer.
Mandat članov sveta bo trajal dve leti in v tem času bo potrebno veliko storiti. Vsaj tako je soditi po uvodnih besedah župana dr. Maria Gasparinija, ki se je udeležil vseh konstitutivnih sej svetov KS. Kot prvo nalogo bodo v krajevnih skupnostih obravnavali in sprejeli statute in se dogovorili o programu dela KS.
Po prvih	razpravah	je	pripravljenost	za aktivno delo
prisotna,	realizacija	pa	bo odvisna	tudi od drugih
dejavnikov (beri virov sredstev).
p.s. Izvedeli smo da na občini pripravljajo delovno mesto za "koordinatorja" za vse krajevne skupnosti. S tem bi delno rešili vprašanje presežka delavcev KS in istočasno pomagali svetom KS pri njihovem delu v novih pogojih.
Z oglasne deske
Butan plin Ljubljana, je kot investitor plinifikacije starega mestnega jedra prejel gradbeno dovoljenje za postavitev dveh 5000 litrskih rezervoarjev, za napajanje omrežja v starem mestnem jedru.
Upamo, da se bo z to začasno rešitvijo trajno rešil problem jeklenk v starem mestnem jedru.
POGOVOR S PRVIM ČLOVEKOM OBČINE, KI PRAZNUIE_______
Čeprav radi kakšno rečemo čez našega župana, mu vendarle nedela in neaktivnosti ne moremo očitati. Vseeno pa se je v torek le našla "luknja" in čas, da se je dr. Gasparini posvetil tudi Mandraču. Po sproščenem klepetu je nastal sledeči zapis.
O občini...
"Občina je pravzaprav v podobnem položaju kot občan. Za vsako namero, za vsako aktivnost, je potreben čas. Tudi za občino. Tudi občina mora ravnotako zbrati vsa soglasja, se prebit skozi vso papirnato vojsko,...Potrebna je potrpežljivost. Motijo se tisti, ki pravijo, da na občini ne delamo nič, oziroma da delamo prepočasi. Seveda nisem niti jaz zadovoljen s hitrostjo urejevanja zadev, a hitreje žal ne gre."
O občinski upravi...
"Zadovoljen sem z ekipo, ki jo imam ob sebi. Fantje delajo svoje delo in jim ne morem ničesar očitati. Razočaran pa sem nad občinsko inšpekcijo, ki ji zaenkrat še ni uspelo narediti reda, vendar se menjava vodje te službe že pozna. Rezultati tudi tu ne morejo priti čez noč, se pa že poznajo razlike v delu inšpekcije, predvsem pa v odnosu ostalih nasproti inšpekciji. Upam, da se bo stanje uredilo v najakrajšem možnem času.
V načrtih imamo okrepitev službe z dodatnimi redarji, že zdaj pa smo začasno zaposlili tri študente. )e pa to zelo občutljivo področje, služba je zelo nepriljubljena, zamisli kako rešiti določene probleme je nešteteto... Tudi problem parkiranja se vleče že preveč časa, optimalnih rešitev za vse seveda ni. Vse bolj pa dozdoreva ideja o zaprtju starega mestnega jedra. To spet povleče za sabo nove težave (primer Pirana)..."
O občinskih aktivnostih
"Trenutno je najbolj pomembno, da izgradimo osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom. Dela potekajo po načrtih in bodo po mojem končana v roku, to je septembra '97. Izdelan je nekak idejni načrt novega zdravstvenega doma in pričeli bomo tudi že z zbiranjem ustreznih dovoljenj in soglasij.
Zdravstveni dom bo moral še malo počakati, ker zdaj nimamo dovolj sredstev, da bi se lotili tako zahtevne gradnje. Kot sem že povedal, je potrebno čimprej končati italijansko šolo, potem se bomo lotili gradnje novega zdravstvenega doma. Pomoč nam je že obljubila država, ostala sredstva pa bomo morali najti sami."
? Salon za nego telesa
Izola, Smrekarjeva 12
Vam nudi več vrst masaž, ki na neboleč, zdrav in prijeten način pomagajo pri odpravljanju:
- odvečne teze (hujšanje brez lakote)
- nadležnega celulitisa
- napetosti In slabega počutja Nudimo pa še:
- aromaterapijo
- masažo obraza z osvežilnimi maskami -protibolečinske terapije -depilacijo In pedikuro
Ne zanemarite svojega zdravja in zunanjega videza, lepoto in dobro počutje. Pričakujemo Vas v salonu
$Vem$
Smrekarjeva 12, Tel.:64-131
^oskrbite za svojo v Izoli,
|"V strategiji razvoja občine je zapisano, da naj bi se občina razvijala na podrčju turizma, podjetništva ter kmetijstva in ribištva. No, zadnje (verjetno ne pride več v poštev,
\ čeprav ribištvo in ribja predelovalna i industrija zaposluje še vedno precej | ljudi. Po mojem je bodočnost, poleg ! v turizmu tudi v podjetništvu, ti dve 1 dejavnosti naj bi si podajali roko. (Vsekakor pa naj bi teža razvoja * slonela na turizmu."
O funkcionarskih plačah...
"Veliko je bilo napisanega in še več se govori. Moja plača in plače ostalih občinskih funkcionarijev so določene z zakonom in so po predpisih, ljudje pa lahko govorijo kar hočejo. Ko sem bil na prejšnjem delovnem mestu, sem imel več prostega časa navkljub dežurstvom in še plača je bila večja. Toliko o plačah."
O 11. juliju...
"Mislim, da je 11. julij še aktualen in potreben, konec koncev, je naša svoboda sestavljena iz mnogo takih 11. julijev, zato je prav da ta datum obeležimo. Pripravili bomo kulturni program, občinski praznik bodo spremljale športne prireditve... Ob občinskem prazniku čestitam vsem občanom in jim želim, da se prijetno počutijo v naši mali občini - Izoli."
zapisal: Tomaž Ferluga
ŽUPA^^OZDRAVI^OUMPIICE
Župan dr. Gasparini je v petek, 5. julija pripravil dva sprejema za naše olimpijce. V popoldanskih urah je skupaj z županoma Kopra in Pirana pripravil sprejem za vse obalne udeležence olimpijskih iger, zvečer pa je na prireditvi na Manziolijevem	trgu
pripravil še nekakšno slovo za izolska olimpijca.
Žal se je sprejema udeležila le jadralka Vesna Dekleva, ki je od dr. Gasparinija prejela spremno pismo in želje po čimboljšem nastopu, župan pa je obljubil tudi finančno popotnico za njen čimboljši nastop na Olimpijskih igrah.
Veslača Erika Tula na sprejem žal ni bilo, slišati pa je bilo, da je takrat imel še enega zadnjih treninqov pred odhodom v Atlanto.
Županove čestitke so seveda veljale obema.
BORZA DELA
javno podjetje KOMUNALA Izola ponuja pogodbeno delo kandidatu moškega spola za nosača pri pogrebnih svečanostih na pokopališču Izola
Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe do 19. 7. 1996. Informacije dobite v kadrovski službi podjetja v Izoli, Verdijeva 1.
računovodske Storitve
PAPIRNICA
• RAČUNOVODSKE STORITVE • FOTOKOPIRANJE
• PISANJE DIPLOMSKIH IN SEMINARSKIH NALOG
NEWS MOROVA 25/D 6310 IZOLA, SIMONOV ZALIV TEL / FAX 63-213
Market Jagodje
DESET LET DOBROT
Podaljšana avtobusna postaja
Po novem bodo v ulici oktobrske revolucije ustaljali avtobusi.
V trgovini je trenutno zaposlenih 23 trgovk in trgovcev, ki zmorejo tudi sobotni naval iz Izole ter turistično gnečo poletja
Njihova poslovod-kinja Anica Ceglar je uspehu trgovine dala svoj pečat. Poslovni sistem Mercator jo je nagradil s plaketo za izjemne delovne dosežke.
Komunala glisira
Na današnji dan pred desetimi leti je za kupce iz Jagodja in vse ostale izolane Mercator Degro odprl vrata nove, velike, predvsem živilske trgovine, ki vse do danes ohranja kvaliteto prodajnih artiklov, prijaznost prodajalk ter široko izbiro. Največja živilska trgovina v Izoli velja za eno najboljših v skupini Degro , saj premore poleg delikatesnih izdelkov, mesnice, zelenjave, tudi lastno pekarno. Založeni so tudi z vsemi vrstami detergentov, izdelki za osebno higieno in vsemi ostalimi stvarmi, ki jih vsako gospodinjstvo potrebuje. Vsak mesec organizirajo akcijske prodaje in degustacije. Petdeset do šestdeset artiklov ^vilskega blaga pa ponujajo pod sloganom "Pomlajene cene".
(VO) Seveda le tisti, ki bodo v izolsko osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom dnevno pripeljali uka željne otroke iz podeželja.Pa tudi STREETOV AVTOBUS ,ki je vse od septembra lani prav v ulici Oktobrske revolucije iskal svoj prostor pod soncem, od koder je v Koper odpeljal učence.
Zaradi protestov občanov iz hišnih številk 1,3,5, 7 in 9 , ki so dotlej dosegli da avtobus ni parkiral pred njihovimi hišami, so v portoroškem Street tourju našli rešitev in kot je v današnji navadi s plačilom pristojbine za parkiranje in ustavljanje dosegli tudi uradno oznako BUS na samem začetku ulice Oktobrske revolucije. Seveda se je vse to zgodilo brez vednosti občanov, ki so dotlej Streeturjev avtobus preganjali zaradi kaljenja miru (šofer je v skrbi za primerno toploto pozimi pustil motor teči tudi po lo minut in to ob pol sedmih zjutraj, kar je v zimskem času dovolj zgodnja ura za nerganje, še posebej za ljudi, ki začnejo z delovnimi obveznostmi kasneje. Da o ekologiji ne govorimo, saj avtobusi ob teku motorja puščajo v zrak kar veliko izpušnih plinov.
Že ti dve dejstvi bi morali vplivati na izdajo negativnega mnenja za postavitev novega parkirnega mesta. Prostora za parkiranje avtobusov je kar nekaj tudi v sami osnovni šoli. Žal o teh "malenkostih" nihče ne razmišlja. Pomemben je denar.
Prizadeti občani pa naj kar pišejo. Časopisni stolpci lažje prenesejo napake, ki so jih najbolj odgovorni v želji po novem prihodku brez težav postavili.
Trgovina obratuje vsak dan od 7.00 do 20.00 ure in vse nedelje dopoldne skozi vse leto.
Danes, v četrtek 11. julija, lahko kupci degustirajo kozarček dobrega piva.
Ves dan pa bo za goste poskrbljeno s prigrizkom. Izvedena bo tudi anketa, kjer bodo lahko kupci izrazili svoje želje in dosedanjo zadovoljnost.
Vaše odgovore bodo upoštevali pri bodoči usmeritvi poslovanja marketa, ker želijo, da bi tudi v bodoče ostali njihovi zvesti kupci.
Izolska komunala ni posodobila samo voznega parka, temveč bi lahko rekli, da ustvarjajo tudi vodni park. Pred kratkim so nabavili prvo plovilo, Elanov gliser.
Za to investicijo so se odločili, že lani, ko so pričeli z rednim čiščenjem obale od Belvederja do Ronka. Nabrane smeti so nato vlekli v pristanišče z različnimi izposojenimi čolni. Letos pa so se odločili za nakup gliserčka, ki poveljniku in neposrednemu odgovrnemu zanj, Slavku Dobrinu, služi tudi za druga opravila v pristanišču. Še opozorilo: Lepotca na sliki je bolje če se ne dotikate, Slavko namreč ni daleč !
Izbrano novo ime: IZLA
Po dolgih in strokovno zelo zahtevnih razpravah na katerih so sodelovali tudi jezikoslovci, toponomastiki, heraldiki, zgodovinarji, novinarji in kovinarji je predsedništvo Odbora za rešitev Izole (ORI) sprejelo predlog novega imena družbeno politične skupnosti, ki bo nastala potem, ko se bo Izola odcepila od Izole.
Nova družbeno politična enota naj bi se imenovala IZLA, novo ime pa je že v osnovi dvojezično, saj nič ne pomeni in ga torej ni treba prevajati. Ime je kratko in se ga bodo zlahka privadili tudi otroci v vrtcih, lahko ga bodo uporabljali priseljenci iz nekdanje skupne domovine, ki še po dvajsetih letih življenja v teh krajih ne ločijo med kako in kako, hkrati pa ne zavaja, da je mesto nekakšen otok.
Predlog so ugodno ocenili tudi na tečaju retorike v izolski mestni knjižnici, zelo primeren je tudi v psovkah (npr.: Izla ti materina). O predlogu bodo seveda odločali tisti ki ga bodo dobili v uporabo, to se sedanji Izolani, ki naj bi se jim v bodoče reklo Izlani, nikakor pa ne Izlčani in Izljani, kot se dogaja dandanes.
SVEČANA - PRAZNIČNA OBLEKA
Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov blizu ORI-ju bo novonastala družbeno politična enota namenila posebno pozornost modnemu izgledu funkcionarjev in občanov nasploh. Dandanašnja oblast nima niti za oblačila pevskega zbora ki redno nastopa na pokopališču, kaj šele za številčnejšo pihalno godbo.
Po spremenjenih razmerah pa naj bi vsi občinski uradniki dobili enotne obleke, tako da bi jih bilo zlahka prepoznati in bi jih občani lahko kamenjali, če bi želeli. Enotne uniforme pa bodo imeli tudi vsi občani, tako da jih bodo funkcionarji takoj spoznali in jim lahko zagrenili življenje do onemoglosti.
Seveda bodo posebna oblačila za vsak dan in tista, ki jih bodo lahko oblekli le ob novem občinskem prazniku in na Ribiškem prazniku, ki bo edini preživel revolucionarne čase. Vse uniforme oziroma obleke bo iz proračunskih sredstev, ki jih bodo zagotavljali iz rednejšega plačila komunalnega prispevka, bodoča občina Izla zagotavljala brezplačno. Občinske zastave pa bodo morali občani kupiti sami.
Prilagamo skice prazničnega oblačila za Izlane in Izlanke, ki so jih pripravili v revitaliziranem Modnem krojaštvu, ki trenutno dela v Ilegali. Morda bo vašo pozornost zbudilo žensko oblačilo, ki ga nosi moški modelna fotografiji. Gre za simbolno dejanje formalnega enačenja dveh spolov značilno za to območje.
Ta način obnašanja in ravnanja se bo v bodoče imenoval krilogvizem oz. kiklogvismo.
Obstaja pa dodatni predlog, da bi ta specifična noša veljala le za enojezično območje najožjega središča Kort medtem ko bi v mestu moški namesto krila lahko nosili bermuda hlače iz balonske svile.
Piše: Lizi
SEJA VRHOVNEGA ŠTABA ORI-CSI
Na prvi seji se je sestal Vrhovni štab Odbora za rešitev Izole. Seja je seveda potekala v skrajno konspirativnih okoliščinah, ob svečah in brezalkoholnih pijačah, člani vrhovnega štaba pa so za september napovedali volitve šefa, kot se bo po novem reklo sedanjemu županu.
Sprejeli so celo vrsto pomembnih sklepov o katerih poročamo na tej strani. Da bi bilo delovanje Odbora tudi javnosti čimbolj konspirativno Odbor predlaga bralcem, da se smejejo, kolikor je mogoče tiho. Če zmorejo naj le zakrivijo usta, glas pa naj zadušijo.
Na fotografiji je Vrhovni štab, konspirativno zbran pred prostori sedanje KS Staro mesto, prav nasproti stanovanja republiške poslanke.
PRVA KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA
Iz tiskovnega predstavništva Odbora za rešitev Izole (ORI) smo prejeli naslednje sporočilo:
"Da bi omogočili nemoteno delovanje v spremenjenih razmerah (po dokončni odcepitvi Izole od Izole) je Komite za zunanje zadeve ORI sprejel sklep o odprtju enega veleposlaništva in dveh konzularnih predstavništev Izole oziroma Izle, kot naj bi se imenovala bodoča družbeno politična skupnost.
Prvo veleposlaništvo bo Izla odprla v Ljubljani, namenjeno pa bo predvsem izdajanju različnih vrst vizumov za prebivalce našega glavnega mesta, ki bi radi potovali v Izlo. Trenutno so pripravljene le turistične vize, ki veljajo dva dni in pol (od petka popoldne do nedelje zvečer) ter delovne vize za tiste prebivalce Ljubljane, ki bi želeli pri nas opravljati nekatera javna dela kot npr. čiščenje morske trave, gnojenje zelenic in notranja kontrola kanalizacije. Drugih vrst vizumov in dovoljenj za bivanje zaenkrat ne predvidevamo.
Izla bo odprla tudi dve konzularni predstavništvi v krajih s katerimi je še posebej povezana in na katere jo veže zgodovina zadnjih 50 let. Eno konzularno predstavništvo bo v Podgradu, ob Izoli glavnem mestu Brkinov, od koder so prišli prvi pionirji povojnega slovanskega osvajanja divjega zahoda. Drugo predstavništvo pa bo v Fontani, od koder je prišel drugi val priseljencev romanskega porekla. V obeh mestih bomo zaposlili častna konzula. V Podgradu bo to upokojeni policaj Viktor, v Fontani pa propadli ribič Bruno.
Natančnejše podatke z naslovi in telefonskimi ter telefaks številkami bomo posredovali kasneje. V Fontani ne bo telefaksa, ker častni konzul ne zna ravnati s to zapleteno napravo.
Državljani Izle bodo v veleposlaništvu in na konzulatih dobili vso potrebno pomoč, najmanj pa klobaso z zeljem, tako da vsaj lačni ne bodo. V pripravi so že prva srečanja predstavnikov na najvišji ravni.
PIC0L0 ANUNCIO
Traduco (senza erori) tutti gli annunci, inviti e altro materiale scrito o detto in lingua Italiana nella lingua Slovena con dialetto costiero.
Richieste sotto il verbale: Ci cappiamo, no!
WMNH
MMMj
Že tretje leto zapored poteka v obalnih mestih Primorski poletni festival. Očitno je, da se je prijel, kar dokazujta veliko število predstav, ter predvsem dober obisk. V Izoli si bomo lahko v soboto ogledali Večer poezije Lily Novy v interpretaciji igralke Barbare jakopič, otroci in starši pa ne zamudite uličnih lutkovnih predstav v četrtek 11.julija in v torek, 16. julija. Neva Zajc, direktorica festivala, pa nam je povedala nekaj misli o tem kaj ta gledališki festival je, kakšen je njegov pomen in kaj želi biti.
Prvi festivalski teden je za nami. Kako ocenjujete začetek festivala? |e bil uspešen?
Mislim, da je bil uspešen. Začeli smo ga dobro. Moram reči, da smo ga začeli v najbolj ugodnih možnih meteoroloških pogojih. Medtem, ko se je cela Slovenija kopala v dežju smo uspeli festival odpreti le z nekaj kapljicami dežja. To pa ni najbolj pomembno. Že za prvo predstavo je vladalo izjemno zanimanje, tako, da nismo mogli ustreči vsem, ki so jo želeli videti, bila je razprodana.To je dober znak. In tako tudi potem vse naslednje predstave, z izjemo baletne, kjer pa je bilo toliko prostora, da bi lahko spravili skupaj veliko več ljudi, saj smo namenoma izbrali veliko prizorišče, zato, da omogočimo obisk čimvečjemu številu gledalcev. Druga stvar, ki se mi zdi pomembna je, da smo letos uvedli ulično gledališče. Dobili smo kar veliko gostujočih manjših skupin iz vse Evrope pa tudi z drugih kontinentov. Moram reči, da se je to izjemno obneslo, kajti te predstave so dostopne in dosegljive vsem, saj so brezplačne. Namenjene so predvsem mlajšemu občinstvu, ki ga želimo počasi tudi navajati in vzgajati. Mestu odpiramo tudi to možnost. Prvič, mesto potem utripa, pravzaprav vsa tri mesta saj se predstave selijo, hkrati pa je to tisti del programa, ki si ga lahko privoščijo tudi tisti, ki bodisi niso vajeni hoditi v gledališče ali na predstave ali pa zato nimajo možnosti. Čeprav moram povedati, da smo tudi sicer poskrbeli, da so naše cene bistveno nižje, kot so drugod po Sloveniji, pa naj gre za navadno gledališko predstavo ali festival, ker se nam zdi , da moramo pač čimvečjemu številu ljudi omogočiti, da lahko pridejo na prireditve. Skratka, start je bil uspešen. Veliko pričakujemo od tega drugega tedna, ko se bo zgodilo kar nekaj pomembnih projektov in seveda potem vse do konca julija, ko festival končamo.
V prejšnjih letih se je več predstav dogajalo tudi v Izoli in Piranu, letos pa je večina dogajanja omejenega na Koper. Kako to?
ja, zelo preprosto. Tukaj gre za problem denarja. Koper je pokazal letos največ razumevanja, če temu lahko tako rečem, saj nas je finančno najbolj podprl in tudi največ želje po tem festivalu. Temu prikladno smo tudi oblikovali program. Z Izolo so bile težave že lani, še od lanskega leta nam občina dolguje denar. Mi
Trgovina
Izola, ob hotelu Marina
IGRAČE vseh vrst
PARFUMERIJA
URE
- CARTIER, LANCOME, DIOR, VERSACE, BIAGIOTTI...
- CITIZEN, CASIO
VSE ZA NA PLAŽO
KOPALKE, BLAZINE...
Lahko nas obiščete prav vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 20. ure !
Pričakujemo pa vas tudi v našem skladišču v Kopru v ^ Obrtni coni Šalara
^	UDrini coni iaiara
S TEM KUPONOM VAM PODARIMO
10% POPUST
PRI NAKUPU IGRAČ
preprosto brez tega ne moremo delati, saj moramo vse predstave, vse gostujoče plačati. To je edini razlog, pa čeprav smo kljub temu, da so še dolgovi, ob pomoči nekaterih izolskih obrtnikov in zasebnikov vendarle poskrbeli, da bodo tri ulične predstave v Izoli in tudi ena od predstav, to je večer poezij Lily Novy. Skratka nismo je še popolnoma zapustili, čeprav bi lahko rekli zdaj pa dosti tega. Piran je pokazal manj zanimanja, morebiti tudi zato, ker imajo tudi sicer veliko prireditev, predvsem glasbenih in se terminov, ki smo jih dobili nekoliko pozno, z njimi ni aalo prav zelo usklajevati, pa tudi dogovarjanja na načelni ravni moram reči, da so potekala nekoliko težje. Verjamem pa, da se lahko ob koprski izkušnji stvari seveda spreminjajo, popravljajo, kajti ta festival ni zabetoniran enkrat za vselej, prizorišča niso dokončno določena, mi si še naprej želimo odpirati nova prizorišča, zanimiva prizorišča. Obala je tako majhna, da se zlahka selimo z enega kraja na drugega. Predvsem pa je odvisno od tega, kako se bodo občine in naši soorganizatorji in soprireditelji obnašali v prihodnosti. Glede na to, da ima že pravzaprav vsako obalno mesto svoj poletni festival in da včasih prireditve potekajo ob enakih terminih, nekateri menijo, da je to problem. Kako vi gledate na to?
Načelno se tudi meni zdi to problem, zaradi tega, ker menim, da bi moralo biti vsaj neko minimalno dogovarjanje o terminih, vsaj za pomembnejše prireditve. Ne moti me toliko, če se nekega dne v enem mestu zgodi gledališka, v drugem glasbena, v tretjem neka druga predstava, ker se potem publika tako in tako deli, vsi ne marajo vsega in se potem porazdelijo. Problem je takrat, ko se isti žanri dogajajo hkrati. To je problem, ki ga na obali nismo rešili v zadnjih desetih, petnajstih in več letih, ti ga lahko, jaz verjamem, da ga lahko, s pametnim dogovarjanjem. Nič me ne moti, da ima Obala več festivalov, čeprav vsaki stvari ne moremo reči festival, mislim pa, da je treba dovolj dobre volje in strpnosti, da pravočasno sedemo za mizo in se zmenimo, kako si bomo razdelili žanre in kako se bomo potem terminsko uskladili. Mi se v Kopru absolutno usklajujemo, vse termine, ki so kakorkoli drugače zasedeni s tradicionalnimi prireditvami pustimo popolnoma pri miru. Zaradi Bryana Adamsa smo celo našo, že zdavnaj napovedano plesno predstavo premaknili za en dan, enako smo se pripravljeni pogovarjati tudi z drugimi in tudi sicer se. Recimo kadar gostujemo v Piranu, se ponavaai držimo pravila, da nikoli ni predstave takrat, kadar je kakšna druga pomembna prireditev.
V mesecu dni se bo zvrstilo 47 prireditev, kar zagotovo ni majhen finančni zalogaj ? Kako ste zagotovili potrebna finančna sredstva?
Sredstva še zagotavljamo. Računamo tudi na poplačilo starih dolgov. Mi smo finansirani iz treh virov, približno enakih. Daje nam država, zato, ker pač
ocenjuje, d----------------------  J'x“!	—	-J"1-	-L*!	^
vztrajamo r edini način
je bistveni delež prispevala koprska in pa tretjino seveda iztržimo sami s pomočjo sponzorjev in pa drugih donatorjev, mecenov. Da, tudi mecene že imamo.
Omenili ste odpiranje v slovenski prostor. Kako vam to uspeva?
Tako, da skušamo seveda Ministrstvo za kulturo, ekspertne komisije, in vse tiste, ki pač o tem odločajo prepričati, da je ta festival za ta prostor pomemben, da je smiseln in da z odpiranjem novih produkcijskih prostorov in koprodukcijskih, jaz osebno zelo verjamem v koprodukcije, lahko na tem slovenskem zemljevidu postavimo še eno pomembno stičišče, središče, kjer lahko nekaj tudi nastane, Kamor ne bodo prinajali ljudje samo gostovat ampak kjer bo nekaj tukaj izvirno, v tem prostoru tudi nastalo. Ambientov imamo dovolj, možnosti tudi, zato mislim, da je to tudi dolgoročna usmeritev festivala in na tem želimo vztrajati. Mislim, da dokler bomo na tem vztrajali, nas bo država tudi podpirala.
Kakšna je torej vaša vizija razvoja festivala ?
Absolutno ustvariti vsaj eno lastno predstavo vsako leto in eno ali dve koprodukciji in jih potem seliti drugod po Sloveniji, morda v sodelovanju z drugimi ustanovami ali pa gledališkimi hišami. In seveda zagotoviti dovolj primernih predstav za poletni čas, ki so na voljo domačim in drugim obiskovalcem.
ŠPORTNA OBLAČILA IN OBUTEV, ŠPORTNI REKVIZITI (torbe, žoge...)
Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg do...
KOPER, Tržnica, tel. 25-888	.	j 0.0-
IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646	S	M”
PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598
Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih !
V D direkt^aTOentKa»a šaortll|gl^Ducijan ^Kozlovič (vjsrgdintó o^reiemulPjMjMnia ob 60 letnici Zveze^fSTfeliev»učiteljev in trilerjev smučanja Slj^nijeHIp
ZADOVOLJSTVO
ROKOMET
DELMAN Z NOVIM VODSTVOM
V sredo zvečer (med tiskanjem Mandrača) se je na rednem občnem zboru sestal Rokometni klub Delmar Izola. Pred zborom smo izvedeli le to, da bodo imenovali novo vodstvo kluba, neuradno pa smo še izvedeli da je kandidat Miro Bornšek.
MARINA MINUS TRI
V prestopnem roku so žensko rokometno ekipo zapustile tri igralke prve ekipe: Škopelja,
Veselič in Patricija Lakošeljac. Vse druge igralke so sprejele predlog vodstva, da igrajo brezplačno, saj je moštvo ostalo brez sponzorja in bo nastopalo pod imenom RK Izola. Ciganoviceva in Bubnjeva sta ostali z mladimi igralkami in tako se obeta novo prvenstveno kaljenje nove generacije perspektivnih izolskih igralk.
Zal nam jih v najboljših letih poberejo bogatejši, je odhod Patricije komentiral Boris Čuk.
KICK BOXING
V soboto, 6.7. je bilo v Mariboru
2.	državno prvenstvo Kick boxing zveze Slovenije stil Light contact. Iz Izole sta se tekmovanja udeležila dva tekmovalca; jurman Lucijan v kategoriji do 89 kg in Cotič Tadej v kategoriji do 79 kg. Cotič Tadej je osvojil 23. mesto, Jurman Lucijan, ki je bil v svoji kategoriji
Ervi pa je obenem izpolnil riterije za člana državne reprezentance ter se bo udeležil evropskega prvenstva v Gradcu
I.A.K.S.A. - svetovne federacije v septembru tega leta.
Tekmovanje v Mariboru je vodil Filiput Darko - mednarodni vrhovni sodnik.
POZABLJENI OLIMPIJSKI ZMAGOVALCI
Desetega julija bo še vedno čil Valerij Parentin praznoval 87. rojstni dan. V Neaplju, daleč od svojega rojstnega kraja, ki ga ni videl od leta 1940, je Valerij Parentin, Izolan, tako kot preostali iz zmagovite, posadke, je do leta 1972 delal kot veslaški inštruktor v klubu Canottieri Napoli, upokojil pa se je pod streho kluba Posillipo v Neaplju, kjer zdaj živi umirjeno življenje pozabljenega olimpijskega zmagovalca.
Parentin, Giovanni Delise, Nicolo Vittori, Gilliante D’Este in krmar Renato Petronio, veslači tedanjega kluba Pullino iz Izole, so svoj športni vrhunec dosegli leta 1928 v kanalu Sloten v Amsterdamu, kjer so dobili vse uvodne kvalifikacijske regate, v finalu pa za 16 sekund premagali favorizirano švicarsko posadko, ki si je štiri leta prej priveslala olimpijsko zlato.
A zgodbe s tem še ni konec! Zlata izolska veslaška peterica se je pripravljala na zlato tudi štiri leta pozneje v Los Angelesu. Ponovitev olimpijskega zmagoslavja se jim žal ni posrečila. Spodrsnilo, in to za pičli dve sekundi, jim je namreč v italijanskih kvalifikacijah, ko so jih ugnali sosedje, četverec s krmarjem iz Kopra (klub Libertas Koper), ki je potem na 01 v Los Angelesu leta 1932 osvojil srebrno kolajno.
Izola je bila torej tedaj zlata, Koper pa srebrn. Izola v Amsterdamu, Koper v Los Angelesu. Posadka izolskega kluba Pullino je z danes še živečim Valerijem Parentinom in v isti sestavi kot na 01 v Amsterdamu potem veslala tudi na 01 v Berlinu leta 1936, a ji ni uspelo priveslati v finale.
Od amsterdamske zmagovite posadke iz Izole danes živita le še Parentin in Gillante D'Este.
PROGRAM OB
OBČINSKEM
PRAZNIKU
Sobota, 13. julij
Ob 10. uri STREET VOLLEY
pred športno dvorano v Kraški 1.
Ekipo sestavljata po dve igralki. Prijave sprejemajo pred tekmovanjem.
Sobota 13.julij Pričetek teniškega turnirja
v Simonovem zalivu ob 9. uri. Prijave sprejemajo do petka do 18. ure.
Kategorije:
Moški nad 45 let Moški do 45 let Ženske - enotna kategorija
ŠPORTNE POČITNICE
Bi radi prijetno	preživeli
počitnice?
Sport jenajlepši pripomoček za to. Lahko se odločite za odbojko na	pesku
(informacije na igrišču v San Simonu),
- veslanje (VK Argo Galeb) ali
- jadranje (Burja - marina, Olimpie - svetilnik)
Kaj bi sedeli	doma.
Razgibajte se.
11 Ah, moj dobri stari Gillante se zdaj ničesar več ne spomni," pravi Valerij Parentin.
Iz Neaplja! Hm, kaj ko bi se zdaj kdo le spomnil, recimo; Izolani, tamkajšnji veslaški klub, slovenska veslaška zveza, izolska občina, ali pa celo kak višji pomembnež iz slovenskega olimpijskega komiteja, in bi 87-letnega Valerija Parentina povabi v rodno Izolo, ki je ni videl od leta 1940. Polnih 56 let. Še posebej, ker je Parentin za Izolo osvojil tudi 5. naslovov evropskega prvaka v četvercu s krmarjem!
Pa tudi v Kopru bi se morda komu splačalo pobrskati po arhivih in odkriti imena veslaške peterice, ki je leta 1932 na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojila srebrno kolajno.
Franci Stres - Slovenske novice
Colerija Insula deluje v Izoli že vrsto let. Malce skrita je, tam v Smrekarjevi ulici, v njenih prostorih pa so v vsem tem času bila na ogled postavljena dela številnih bolj ali manj priznanih likovnikov. Pa mesto galerije sploh potrebuje ? Brez banke, pošte, zdravstvenega doma, hotela, trgovin ipd. mesto sploh ni mesto. In ni pravo mesto, če nima kulturnih institucij in če nima likovne galerije. Izola torej | je mesto, majhno, pa vendarle. Dejan Mehmedovič, ki galerijo vodi pravzaprav od vsega začetka, nam je v pričujočem pogovoru orisal njeno dejavnost.
Kakšni so bili začetki?
Galerijo so odprli člani Društva likovnih umetnikov slovenske Obale leta 1987, poleti.
Prvih nekaj mesecev je delovala dokaj neredno, ker niso imeli človeka, ki bi to vodil. Tako sem februarj a leta 1988 to delo prevzel sam in začeli smo z resnejšim razstavnim programom.
Društvo je bilo osnovano že v sedemdesetih letih. Najprej se je opiralo na Obalne galerije, kasneje pa se je dislociralo in ostalo brez svojega galerijskega prostora in z Insulo je pravzaprav dobilo svoj razstavni prostor.
Program pa je bil že na začetku bolj široko zastavljen, ni predvideval izključno razstav članov društva, ampak širše.
Mišljeno je bilo predvsem to, da se spremlja likovno dogajanje s tega področja, saj kot društvo pokrivamo področje južne Primorske, lahko rečemo od Logatca navzdol, precej članov imamo v Postojni in drugih krajih . Začetni problemi so bili predvsem finančne narave, kot pri vseh takšnih institucijah. Lahko rečem, da so se takrat vse tri občine dokaj izkazale, s tem, da so nam omogočile pridobitev tega prostora. Seveda se je potem moralo članstvo znajti samo, tako da smo potem s prodajo del in podobnim uspeli to galerijo tudi dokončati. Takrat se je tudi zasnovalo program, ki ga izvajamo še danes.
Prva tri leta se je finančna situacija iz leta v leto boljšala, tako, da smo uspeli po nekaj letih celo odpreti svojo podružnico v centru Ljubljane, kar je bil izjemen uspeh. Lahko rečem, da v slovenskem merilu, ker v Sloveniji ni podobnega združenja, ki bi kaj takega doseglo. Kasneje smo zaradi finančnih težav in bolj mačehovske kasnejše občinske politike, morali galerijo zapreti, saj je nismo mogli vzdrževati. Mislim, da je bila s tem povzročena velika škoda in da bi se dalo z malo dobre volje stvar rešiti. V Izoli smo normalno delovali še naprej, vendar je finančno stanje iz leta v leto slabše, ker je posluh treh občin premajhen. Gre za zaprti krog, saj naša dejavnost ni profitna in zavedati se moramo, vsaj osebno tako mislim, da galerijska dejavnost pri nas še dolgo ne bo mogla biti najbolj profitna. Stoji namreč pred množico problemov, ki so med seboj povezani in niso tako hitro razrešljivi. Zaradi tega bi jo moral še vedno nekdo podpirati.
Kdo naj bi bil to?
Mnenja o tem, kdo naj bi bil tisti, ki naj bi to dejavnost podpiral so različna. Menim, da bi to morala biti predvsem država, v katerikoli obliki. Ker menim, da so občine država, bom rekel kar občine, ker dvomim, da bi republika to počela, saj se hoče otresti takih stvari. Mislim, da bi se morale občine zavedati, da taka galerija ima nek svoj pomen. Predvsem izolska občina bi se morala zavedati, da je to pravzaprav institucija, ki jo lahko tudi zunaj predstavlja.
Kakšen je trenuten odnos mestnih oblasti do te dejavnosti? To je tako, da so občinski funkcionarji zavedajo vsega tega, da so verbalno naklonjeni zadevi, ampak ne morejo nič narediti, saj naj bi bila občina finančnoo na psu. Že vrsto let poslušamo iste stvari, da je pač vreča ena sama, ampak jaz sem že večkrat rekel in še vedno mislim tako, da če je pač vreča ena sama, se je potrebno odločiti komu bomo dali. Na ta način namreč vsi stagniramo, vsi nič ne moremo.
Treba se je odločiti tudi, če je treba koga ukiniti. Če smo pač mi na vrsti, naj pač nas ukinejo, če mislijo, da smo mi najmanj potrebni. To sem večkrat povedal tudi občinskim funkcionarjem, pa tega niso hoteli slišati. Nihče ne mara biti tisti, ki bo s prstom pokazal nase: "Jaz ukinjam to stvar"
K|e pa galerija vidi svoje mesto?
Menim, da bi Insula po svojem obsegu, takšna kot je, v mestu, kot je Izola, lahko bila reprezentativna institucija s katero bi se mesto lahko tudi izkazalo, oziroma nujno potrebna za mesto samo. Seveda bi se morala občina odločiti, ali bo to dejavnost ustrezno financirala, kajti trenutno smo mi kvoto ostalih dveh občin dobili, koprska občina pa
nam še vedno več daje kot izolska. To niso nemogoče številke.
Kaj to pomeni konkretno?
Trenutno mi dobimo, čeprav smo še vedno začasno financirani, okoli 90 tisočakov od izolske občine, od koprske okoli 130 tisočakov, od piranske pa 55. To je vse kar na mesec dobimo. Vsak, ki kaj ve o teh stvareh lahko vidi, da se iz tega denarja ne ,,r da več kot preživeti. Zadošča za to, da je zaposlen en človek in da so vrata galerija odprta. Za kakršnokoli dejavnost je tega denarja premalo in moramo se znajti drugače.
Kako se znajdete?
Delujemo tudi kot avtorska agencija, to je naš glavni dohodek. Prodajamo tudi likovna dela, vendar imamo tu zelo veliko problemov, tako, da je to še absolutno daleč od pravega zaslužka, ki naj bi v bodočnosti pravzaprav vzdrževal galerijstvo.
Ko govorimo o tem se vedno zgledujemo po galerijstvu v zahodnem svetu, pozabljamo pa , da je tam to sistem, ki je utečen , lahko rečemo že stoletja in ga ni nihče prekinil, medtem ko se je pri nas ta sistem grobo prekinil v času vemo katerem. Ta trg, v smislu zahodnega trga realno ne obstaja. Trudimo se , da bi to izgledalo, da obstaja, vendar ga ni. Ne bo ga dokler se v bodočnosti ne bo normaliziral celoten ekonomski sistem pri nas, ki je tudi po svoje kaotičen in znotraj katerega je majhen delček tudi trg umetnin. Trga pa seveda ni brez potrošnika.
Kdo pa so obiskovalci galerije?
Na otvoritvah se to lepo vidi. Gre za ozko skupino nekaj sto ljudi z Obale, ki se zbira ob otvoritvah pri nas in v Obalnih galerijah. Lahko rečemo, da je to tista publika. Moj namen pa je, da bi stvar popularizirali, saj v tem vidim bistvo galerijstva.
Nujno pa je začeti pri otrocih, pri mladini. Svoj največji uspeh vidim v tem, da se trudim in da vse izolske osnovne in srednje šole izvajajo del likovnega pouka tu, v galeriji. Z otroci in mladostniki se ukvarjamo na ta način, da ob konkretnih razstavah razpravljamo, imamo neke vrste predavanja. Mislim, da je to bistveno poslanstvo naše galerije, ki je tudi za mesto zelo pomembno. S tem, ko mladim omogočimo stik z likovnim svetom, se bo morda vsaj pri nekaterih izmed njih vzpostavila tudi potreba, kajti šele ko le-ta obstaja lahko pričakujemo, da se bodo te stvari tudi kupovale, kar je osnovni pogoj za oblikovanje trga. Danes je potreba po umetniških delih pri Slovencih še izredno nizka.
Katere dogodke zadnjih let v Intuii bi izpostavili?
V prvih letih smo morda celo naredili več, saj smo letno organizirali od 15 do 20 razstav, celo 22 jih je bilo, kar pomeni vsakih 14 dni ena razstava. Pa to pravzaprav ni naš namen. Zato sedaj organiziramo razstave mesečno in skušamo slediti in redno spremljati vse, kar nastaja novega na tem področju in smo prvi, ki to prezentiramo. Ne samo med našimi člani, saj na tem področju delujejo tudi drugi profesionalni likovniki, ki niso člani našega društva iz takih ali drugačnih razlogov. Skušamo torej vse to spremljati, kar je zelo pomembno za katerokoli publiko, za tisto, ki nastaja in za tisto, ki je že oblikovana.
Kot sem že omenil, je bil zelo pomemben dogodek v času našega delovanja otvoritev naše podružnice v Ljubljani, ki naj bi bila po svoji programski zasnovi specifična, saj naj bi tam prezentirali predvsem grafiko. Delovala je tri leta in imeli smo precej bogat program. Predstavilo se je tudi veliko avtorjev z našega področja. Zal smo jo bili primorani zapreti. V letošnjem letu pa je bil precej velik dogodek razstava izolskega avtorja Borisa Benčiča, ki je privabil okoli dvesto ljudi v to galerijo in je bil po mojem mnenju precej velik dogodek tudi za Izolo. To je pravzaprav dokaz, da je slikarstvo nekaj, kar ljudi vseeno privlači in mislim, da bi se moralo mesto tega zavedati.
Kako si predstavljate prihodnost galerije?
Glede tega lahko rečem, da puške v koruzo tako hitro še ne mislim vreči in na vsak način delam na tem, da bi našel ustrezno finančno rešitev. Mislim, da bi morala prva pomagati predvsem izolska občina, vendar vem, da se ne morem zanašati le nanjo. Pereč postaja tudi prostorski problem, nujno namreč potrebujemo depo in prostor za pisarno. Pa vendar, galerija Insula v Izoli še vedno je in prihodnje leto bomo praznovali deseto obletnico delovanja.
Karmen Bučar
Adrian Burns*
J ,*w
enard
Sobota, 13. 7. ob 21.00
ANA PUPEDAN
Pivška skupina ÀNÀ PUPEDAN
Phil Shackleton je prijetno ogrel občinstvo z nežnimi melodijami v stilu john Martina in z odličnim igranjem kitare.
Adrian Burns, temnopolti bluesman je šokiral z izrednim glasovnim razponom in zabaval s priredbami znanih uspešnic iz sedemdesetih let.
Philippe Menard je vse očaral z izvrstnim igranjem več inštrumentov naenkrat ter s poskočnim blues rockom, ki je noge popeljal v ritmični petkov večer.
KVARTET 7 PLUS
SHACKLETON, MENARD, BURNS
Petek petega julija so nebo nad Manziolijevim trgom in soseanje ulice napolnili na trenutek tihi, potem pa udarni ritmi in melodije treh pravih mojstrov kitare in nekakšne blues kantanvtorske glasbe.
Privabili so ljudi za poln trg, zagreti poslušalci so izsilili bis, ki je prekoračil določen čas za nastop za slabih 5 minut, vse pa se je končalo z zadovoljstvom nastopajočih občinstva in nekaterih sosedov, ki so si končno oddahnili. Za hrup se jim opravičujemo in hkrati zahvaljujemo za dosedanji razumevajoč odnos.
Ozvočenje, ki je zakreditiralo Mandrač je ob vse bolj veščih prstih Gabra in Elvisa vedno boljše in pohvale letijo na vse strani. Seveda se Mediteran festival ne more meriti z mariborskim Lentom ali Ljubljanskim festivalom, zagotovo pa je napoti, da doseže njihovo raven. Vsaj po nastopajočih bi lahko rekli tako.
Naslednji dan (sobota 67) je bil v marsičem povsem drugačen, vendar nič manj zanimiv in za marsikoga od obiskovalcev pravo presenečenje. Izolski vokalni kvartet 7 plus je nadvse profesionalno in prepričljivo odpel celo vrsto črnskih duhovnih pesmi, nekaj slovenskih narodnih, songe skupine Manhattan Transfer in par evergreenov. Tisti, ki jih niso poznali so ostali odprtih ust, tisti, ki jih poznamo smo lahko rekli: "Vse boljši so". Pa še res je.
Pivška skupina ÀNÀ PUPEDAN je eno najbolj svežih glasbenih odkritij lanskega leta, njihova CD plošča pa pravi užitek za uho. Ana Pupedan so predvsem veseljaki, ki povrhu vsega znajo tudi dobro igrati in peti. Obstajajo v treh verzijah: električni (Ana Pupedan), na suhu in v etno verziji (Ante Upendanten) s harmoniko, violino, kontrabasom in seveda bobnom.
Na Manziolijevem trgu se bodo predstavili prav v tej verziji, potem ko so se pred dnevi vrnili z izredno uspešne turneje po Makedoniji. Pridite, zabava bo! In ne pozabite! Dan prej, v petek, bo na istem odru VLADO KRESLIN z Beltinsko Bando.
PRIMORSKI POLETNI
FESTIVAL
Četrtek, 11. julij, IZOLA:
BILLY BERNHARD (Nemčija) in njegove lutke (Sončno nabrežje ob 20.00)
Četrtek 11 .julij, KOPER:
|| MGL Ljubljana - Norci iz Helma, slovenska ^ praizvedba v režiji Ziaha Sokoloviča FRU FRU (Kopališki park), SALTIMBANQUIS (Mehika)
Sobota 13. julij, IZOLA:
VEČER POEZIJE LILI NOVY v izvedbi |f|
Barbare Jakopič (palača Besenghi ob 21.30) M
MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:06 Predsednik časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
KrBuSV0: * ^ ^ Fer,U8a' °rlan<,° "* ^
Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFF1T LINE, d( 61-139
ŽR: 51430-603 32431 Tisk: Birografika BORI, Izola
SUMMER festival 2
ED
SNOWY WH
Floydi
MICK TAYL NOEL REDDIN
UTO
lin Lizzy, skupaj s 'e Wall)
It Rolling stones)
Jtarist pri skupini fimi vrience)
ANDVfWpREST DELMÌUM NIGHy J UM P IZOLA STADION, 17.7.1996 ob 18.00
Poziv:
Izola, september: D	PLE
Mandračeva križanka - Mojca
Kot kaže ste sistem Mandračevih križank hitro pogruntali. Tokrat smo prejeli že ogromno rešitev (3) od tega dve pravilni. Žreb je seveda določil srečnega dobitnika Mandračeve majice. Pečar Klavdij, iz Pittonijeve 14, se lahko oglasi v našem uredništvu na Velikem trgu 1. Čakamo tudi Ferdinanda, dobitnika nagrade iz prejšnje številke. Tokrat Pozemanterija Mojca podarja nagrado v vrednosti 5.000 SIT. Pravilne rešitve pošljite najkasneje do torka 16. 7. na naslov Mandrač, Veliki trg 1, Izola.
Obilo zabave ob reševanju križanke!________
Vodoravno
3.	rada pride poleti in razbija čolne
6. rastejo na figi
8. ... mazzolin di fiori
9. država, ki gosti Vesno in Erika
11. ime znanilca pomladi iz doma upokojencev
14. otroci nezakonskih staršev (tudi bend)
17. ne raste na figi
18. s soljo in limono je najboljša
19. ovčar s krasa
20. tajnica našega Župana
Navpično
1. istrski... (znamka psa)
2. najbolj znana cona v Izoli 4. jadrnica z dobro voljo
5.	nov trener izolskih odbojkarjev
7.Vlado, ki pride jutri (12.7.)
10. prvi tisočak nad morjem
12. priimek managerja starih Faraonov
13. ime načelnika Upravne enote Izola
15. enajstega ... so iz Kort šli v partizane
16. spet ta ploščata riba
18. Kdo pride ponavadi poleti z neba, lahko zjutraj ali zvečer ali ponoči in uniči grozdje
M-Degro MARKET JAGODJE
€f»llar>
Ob tej priložnosti bomo v četrtek, 11. julija, našim zvestim kupcem pripravili celo vrsto presenečenj:
• priložnostne nagrade za kupce
• degustacija Laškega piva
• drobna presenečenja
Hkrati bomo veseli, če boste izpolnili posebni anketni listič s katerim želimo izvedeti, kaj vas v našem marketu morda moti oziroma kaj pogrešate. Veseli bomo vsakega vašega nasveta in pripombe.
Dobimo se v četrtek. Skupaj nam bo lepo.
Vreme dopušča dobro telesno pripravljenost, pa se razni tipi lotevajo vseh mogočih podvigov. Taki lopovi so tako dobro izurjeni, da podvig opravijo izredno hitro in kar se da neslišno. To so ljudje, ki so usposobljeni, da vas okradejo med spanjem. Zjutraj zato ne bo odveč pogled v denarnico, torbico, v predal..., pa tudi v hladilnik, če je še kakšna feta pršuta.
Ljubitelj stanovanj
V zadnjem času kroži po Izoli verjetno mlajši lopov, ki ljubi ^ odklenjena stanovanja in avtomobile. Njegov delovni okoliš je področje Izole, najbolj priljubljen čas, pa je trda noč, ko razen smrčanja ni slišati ničesar. Storilec išče denar in zlatnino, je zelo okreten in skače čez balkone, terase, skozi okna...Dečki ga še niso prijeli, zbrali pa so že nekaj opisov in drugih uporabnih podrobnosti.
Donnabionika
Mlajša ženska, suha, kostanjevih las, lepo urejena in prijazna ima drugačen način preživljanja. Rada počaka ženske, kje na samem, po možnosti v samotni ulici, z njimi poklepeta o tem in onem. Malo pojamra o vremenu, pa o prijateljevem sinu, ki ga je vzela droga in take...In ko debata postane prav prijetna in sproščena, pokaže pravi obraz. Napade sogovornico, ji iztrga torbico in zgine. Niso jo še našli.
Hitro ujet
Na plaži hotela Delfin je tip pri belem dnevu sunil beštijo od kasetofona. Pa ni dolgo nabijal muzike. Na podlagi delnega opisa so ga prijeli že cez eno uro.
V zadnjih sedmih so izolski policisti obravnavali še deset manjših tatvin ter 6 prometnih nesreč, ki so se večinoma končale s manjšo materialno škodo. Na postaji pa imajo tudi dve kolesi, katerih lastniki niso znani. Kdor pogreša kolo, naj zavije do postaje v Drevoredu l.maja
Vsem Izolanom Tukajživečim In Tistim Po Srcu Čestitamo Ob n. juliju Prazniku Občine Izola
RAZSTAVA PONAREJENEGA DENARJA
Poletna sezona je pred vrati, s tem pa tudi čas večje skrbi glede ponaredkov denarja.
V avli Splošne banke Koper, na Pristaniški ulici 14, je postavljena zelo zanimiva in koristna razstava o ponarejenem denarju. Vsebina razstave je zasnovana tako, da zajema kratek zgodovinski presek pravega in ponarejenega denarja do leta 1991, naš denar od bona do tolarja ter vse najpomembnejše tuje valute, ki so pri nas predmet razpečavanja ponarejenega denarja.
Namen razstave je seznaniti javnost z glavnimi značilnostmi pravega in ponarejenega denarja. Razstava bo odprta do 15. julija 1996. Vabimo vse občane, še posebno pa tiste, ki se pri svojem delu srečujejo z denarjem, da si jo ogledajo.
splošna banka koper