Občni zbor Muzejskega društva Skofja Loka je bil 17. junija 1983 ob 18. uri v kapeli loškega gradu. Občni zbor je po tekal po običajnem dnevnem redu. in si cer so najprej izvolili delovno predsed stvo občnega zbora. Delovni predsednik je bil dr. France Leben, člana pa Jože Krašovec in dr. Branko Berčič. Zapisnik je pisal tajnik društva Andrej Pavlovec, za overovatelja sta bdla izvoljena mag. France Stukl in dr. Anton Polenec. Pred prehodom na dnevni red občnega zbora je predsednik dr. B. Berčič česti tal ustanovnemu članu in dolgoletnemu društvenemu predsedniku dr. Pavletu Blazniku k njegovemu 80-letnemu živ ljenjskemu jubileju in s priložnostnim nagovorom na kratko orisal jubilantovo življenje in delo, zlasti tisto, ki je pove zano z Loko. Po sklepu društvenega iz vršnega odbora mu je izročil spominsko listino z naslednjim besedilom: Ob visokem jubileju življenja, posve čenega slovenski zgodovinski znanosti in svojemu ljubemu domačemu kraju, predanega nenehnemu iskanju znanstve ne resnice, bogatega delovnih uspehov pri ustvarjanju zgodovinske podobe o do gajanjih in življenju naših preteklih dob in ljudi, ob osemdesetletnici dr. Pavleta Blaznika izrekamo člani škofjeloškega muzejskega društva svojemu spoštovane- mu ustanovitelju in voditelju, ponosni na svojega dragega učitelja in prijatelja, vsak zase in vsi skupaj, najprisrčnejše čestitke in najtoplejšo zahvalo za vse, kar nam je dal kot slovenski znanstve nik, loški rojak in zgodovinar, dolgoletni društveni predsednik in človek. Izdano dne 17. junija 1983 na občnem zboru Muzejskega društva v Škof ji Lo ki. Profesor dr. Vasilij Melik je kot pred sednik Zveze zgodovinskih društev za Slovenijo v svojem nagovoru in čestit ki dr. Pavletu Blazniku poudaril, da je bilo Muzejsko društvo Skofja Loka veli ko bolj delovno kot druga zgodovinska in muzejska društva v Sloveniji. To se je še posebej opazilo pri vrednotenju zgo dovinskih spomenikov, ki jih je pravza prav začel odkrivati prav dr. Blaznik, saj poteka prav letos 55 let od njegove dok torske disertacije v kateri je ovekovečil kolonizacijo Selške doline in tej temi ostal zvest ter dosegel vrhunec v strnje ni zgodovinski knjigi Skofja Loka in loško gospostvo od 973 do 1803. Dr. Pavle Blaznik je v svoji zahvali omenil, da jubilej proslavlja z bolj me šanimi občutki, če se spomni rojstnega lista, ki dokumentira žalostno resnico o njegovi starosti. Ampak v svojem živ ljenju, ki je bilo bogato in znanstveno OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA 395 Predsednik MD Skofja Loka izroča prof. dr. Pavletu Blazniku spominsko listino (Foto M. Pavlovec) plodno predvsem z delom pri ustanavlja nju Muzejskega društva in pozneje mu zeja v Skofji Loki ter še posebej pri raziskovanju virov za zgodovino Škofje Loke, je dosegel tisto zadovoljstvo, ki mu na starost vedno nudi globoko zadoščen je o opravljenem delu. Dr. Blaznik je v nadaljevanju seveda orisal svoje delo pri nastajanju društva in muzeja in zaželel obema še naprej uspehov. Predsednik društva dr. Branko Berčič se je zahvalil dr. Blazniku za njegove prisrčno izrečene besede in sporočil pri sotnim članom Muzejskega društva, ki jih je bilo na občnem zboru 130, da je s tem slovesni del končan in da občni zbor prehaja na redno delo. POROČILO PREDSEDNIKA (poroča dr. Branko Berčič) Muzejsko društvo v Skofji Loki ima v svojih društvenih pravilih začrtane naslednje temeljne naloge svojega delo vanja: zbiranje prebivalstva, ki se tudi zanima za loško zgodovinsko, kultur no in naravno dediščino, ter prirejanje poljudnih strokovnih pogovorov o teh vprašanjih, muzejskih strokovnih izletov, razstav in podobnih prireditev: Sodelo vanje z Loškim muzejem in z oddelkom Zgodovinskega arhiva v Skofja Loki ter sodelovanje s spomeniškovarstvenimi institucijami pri ohranjanju in ure janju dediščine preteklosti; izdajanje zbornika Loški razgledi in drugih domoznanskih publikacij; vzdrževanje zvez s sorodnimi društvi, samouprav nimi interesnimi skupnostmi, občin sko skupščino, SZDL in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pri urejanju zadev, ki so v skupnem intere su. To poročilo bo skušalo v zgoščeni ob liki prikazati društveno delovanje v času od zadnjega občnega zbora v letu 1981, zlasti njegovega izvršnega odbora, ne bo pa obravnavalo tistih dejavnosti, ki so del rednih aktivnosti Loškega muzeja, arhivskega in spomeniškega varstva. 1. Sodelovanje z upravo Loškega muze ja in njegovo strokovno dejavnostjo je ena temeljnih društvenih nalog, ki izha ja že iz soustanoviteljskih pravic in dol žnosti in je zato stalno in najtesnejše. Tako so člani društvenega izvršnega od bora ravnatelj muzeja J. Erjavec in kus tosa A. Pavlovec (opravlja tajniške pos le), in F. Podnar, predsednik društva pa je stalni delegat razširjenega zbora mu zejskih delavcev kot njihovega najvišjega samoupravnega organa. V takšni med sebojni povezavi je bilo društvo tekoče obveščeno o vseh dejavnostih in odprtih vprašanjih o muzeju, še posebej pa je obravnavalo muzejske letne in dolgoroč ne delovne programe in poročila o oprav ljenem delu. Za sodelovanje pri ureja nju nekaterih gospodarskih vprašanj, kot 396 je vzdrževanje nepremičnin, obzidja in vrta, je bila skupaj izbrana delovna skupina odbornikov v sestavi inž. P. Haf ner, S. Marguč in P. Pipp. Pri tem je bilo posebej sproženo vprašanje vzdrže vanja muzejskih objektov na grajskem vrtu, zlasti Škoparjeve hiše. Skupaj je bil pretresen uradni obrambni načrt Loškega muzeja in sodelovanje članov Muzejskega društva pri njegovem izva janju v primeru potrebe, za kar je pri pravljena tudi ustrezna dopolnitev dru štvenih pravil. Večkrat in podrobno je tekla beseda o možnostih in pripravah za ustanovitev posebnega poštnega mu zeja Slovenije v okviru dejavnosti Loš kega muzeja. Društvo je idejo in akcijo podprlo, vendar mora biti usklajena z osnovno, matično dejavnostjo muzeja, kar bo društvo posebej zainteresirano spremljalo ter je takšno pozitivno in odgovornosti zavedajoče se stališče spo ročilo občinski skupščini kot soustanovi telju Loškega muzeja. Z vso odgovorno stjo so bili obravnavani tudi variantni predlogi dolgoročnega programa o na daljnjem prostorskem razvoju Loškega muzeja, ki poleg Loškega gradu in graj skega vrta vklučuje nove prostore v Ka- šči na Spodnjem trgu in stavbo v Klo- bovsovi ulici št. 2 ter zasnove za drugač ne razmestitve sedanjih in postavitev novih muzejskih zbirk. V razpravi izčiš- čeni predlog študije je bil načelno spre jet in potrjen ter se sklada tudi s celo vitim programom spomeniškovarstvene prenove starega mestnega jedra Škofje Loke. Pred začetkom delne obnove graj skega ostrešja je bil društveni odbor seznanjen z načrtom prenove gradu, vključil je v izvedbo že navedeno delovno skupino ter soglašal, da bodo zaradi del muzejske zbirke določen čas zaprte, po opravljenih delih pa nekatere postavlje ne v prenovljeni po"dobi. Posebej je od bor obravnaval načrt in priprave za novo ureditev in postavitev zbirke o NOB. Prav tako je izrazil svoj interes za 'na črtovano obrtniško razstavo jeseni 1983 v Skofji Loki, pri kateri bo nujno sode lovanje njenih organizatorjev z muzejem in uredništvom Loških razgledov. 2. Enako tesno je bilo tudi sodelovanje z oddelkom Zgodovinskega arhiva v Skofji Loki, katerega vodja mag. Fr. Stu- kl je član društvenega izvršnega odbora. Na sejah smo bili tekoče obveščeni o dogajanju v arhivu kakor tudi pri ure janju in poslovanju arhivske službe na območju občine. Redno so bili obravna vani letni delovni načrti in poročila o njihovem izvajanju. V tem času je arhiv prevzel v hranjenje starejši del arhiva Muzejskega društva. 3. Na področju spomeniškega varstva moramo najprej ugotoviti, da povezave in sodelovanja s pristojnim zavodom za varstvo kulturnih spomenikov skoraj ni bilo. Zato pa je bilo toliko aktivnejše sodelovanje v odboru za prenovo starih mestnih in vaških jeder na območju škof jeloške občine in v njegovih strokovnih komisijah, kjer so stalni člani dr. B. Berčič, inž. P. Hafner, A. Pavlovec in P. Pipp. Na sejah društvenega odbora je bil večkrat obravnavan celotni program pre nove ter njegovi letni delovni načrti in poročila o njihovem izvajanju. Ob dveh razstavah dokumentacijskega gradiva in načrtov za predvidene revitalizaoijske postopke, ki sta bili v muzejski galeriji na Loškem gradu v letu 1982, sta bila organizirana podrobnejša javna razgovo ra z odgovornimi strokovnimi načrtoval ci in izvajalci prenove o njeni celoviti problematiki, še zlasti pa o problematiki obnove Loškega gradu in o dolgoročnem konceptu razvoja muzejskih zbir,k ter o variantnih programih za ureditev Tav čarjevega dvorca na Visokem. Zavzema mo se, da je treba vsa ta vprašanja še nadalje študijsko razreševati z vso stro kovno in družbeno odgovornostjo. Po ponovni razstavi tega gradiva v februar ju 1983 smo v odboru ocenili, da je ce lotna akcija strokovno dobro pripravlje na, da pa je še vedno preslaba splošna informiranost občanov in zlasti lastnikov stavb o ciljih in poteku prenove ter da je treba celotno dokumentacijo hraniti kot arhivsko gradivo za prihodnje potre be. Društveni člani so na sejah revitali zacij skega odbora in komisij stalno zah tevali, da dobi društvo v obravnavo vse predloge aktov, ki zadevajo zaščito in urejanje starega mestnega jedra in dru gih okolij. Obravnavan je bil samo upravni sporazum o prenovi mestnega jedra in vaških jeder v občini Škof ja Lo ka in samoupravni sporazum o prenovi stanovanjskih hiš, izrečene pripombe pa so bile ob njunem sprejemanju upošte vane. Realizirana je bila tudi pobuda iz vrst društvenih Članov za ustanovitev delovnih teles za prenovo zainteresiranih občanov in muzejskih društev tudi v Že leznikih in v Zireh. Prav tako je društvo ponovno opozarjalo, naj spomeniškovar- stveni zavod čimprej pripravi pregled spomenikov na območju občine, ter pod prlo pobudo muzejskega društva iz Želez nikov, da se tamkajšni Plavž razglasi za kulturni spomenik. 397 V obravnavano področje društvene de javnosti se uvršča tudi posredovanje pri predsedniku občinske skupščine za pos pešeno urejanje zadey okrog postavitve spominske zbirke grafik slikarja — rojaka Franceta Miheliča, ki jih je pripravljen odstopiti mestu Skofji Loki. Ker se za deva še naprej ni premaknila z mrtve točke, je bila opravljena ponovna urgen- ca in seznanitev novo izvoljenega pred sednika s celotno problematiko, pri če mer se je pokazala začasna možnost re šitve v kombinacji s prostori v starološ- kem Strahlovem gradu, društvo pa se je zavzelo, da je treba takšno ali podobno rešitev nujno najti in se povezati z umet nikom. Društveni odbor je obravnaval in podprl tudi zamisel rodbine slikarja Franceta Koširja za ureditev njegove spo minske zbirke v rodnem Koširjevem mli nu, naknadno pa v zvezi s tem predlagal zavodu za spomeniško varstvo zaščito in revitalizacijo tega starega loškega mlin skega poslopja. Na iniciativo odbornika S. Kobala je bila škofjeloški občinski skup ščini predlagana podelitev domicila parti zanskim tiskarjem, kar je skupščina po določenem postopku pozneje realizirala, v muzejski grajski galeriji pa je bila opravljena ustrezna slovesnost na zboru partizanskih tiskarjev in tehnikov. Na enak način je odbor obravnaval in poslal občinski skupščini v sprejem program za proučevanje zgodovine delavskega gi banja in NOB na loškem območju, kar je bilo uradno sprejeto in pred kratkim imenovana komisija za spremljanje iz vedbe tega programa, v kateri je zasto pano tudi muzejsko društvo. 4. Na zadnjem občnem zboru je bilo poročano o prizadevanjih za organizira nje ponovne tesnejše povezave med mu zejskimi društvi v škofjeloški občini. O nadaljevanju akcije in njenih rezultatih je bilo objavljeno poročilo v Loških raz gledih za leto 1982, zato naj o tem sledi samo kratek povzetek. Po razgovoru predstavnikov vseh zainteresiranih dru štev dn sekcij je bilo dogovorjeno, da se le-ti organizirajo v samostojno koordi nacijo ob strokovni povezavi z Loškim muzejem. Muzejsko društvo v Skofji Lo ki je bilo zadolženo, da pripravi predlog pravdi za ustanovitev in delovanje koor dinacije. Ustrezni osnutek je izdelal od bornik D. Ogrizek, društveni odbor ga je obravnaval in sprejel ter poslal drugim zainteresiranim organizacijam v potrdi tev. Ko je bilo to opravljeno, je bila v Skofji Loki 29. 3. 1982 ustanovna seja koordinacijskega odbora. V juniju 1982 je Muzejsko društvo v 2eleznikih orga niziralo drugo sejo koordinacije. Za tret jo sejo je bilo predvideno, da jo Muzej sko društvo v Zireh skliče jeseni 1982, vendar je bdla ob tedaj nastalih zapletih zaradi prevozov in prometnih_zvez opra vljena šele v januarju 1983. Na programu je bdla seznanitev z delom vseh v koor dinaciji sodelujočih članov v letu 1982 ter z njihovimi programi za leto 1983. vprašanje ureditve zbirke o NOB v Že leznikih, še vedno neurejeno lastništvo stavbe Muzejskega društva v Zireh, dose danji potek in problemi v zvezi z revitali zacij skimi programi v Zireh in Železnikih ter potreba po tesnejšem strokovnem so delovanju med muzejskimi zbirkami na območju občine in kustosi Loškega muze ja. Sej koordinacijskega odbora so se ude ležili društveni predsednik dr. B. Berčič, tajnik A. Favlovec dn odborniki J. Erja vec, dr. Fr. Leben in Fr. Podnar. V pri pravi je sklic naslednje seje koordinaci je v organizaciji Loškega muzeja v Skof ji Lokd. Poleg obravnavane oblike med sebojnega povezovanja je bilo poskrblje no za udeleževanje predstavnikov dru štev na občnih zborih, kjer je bila vselej ponovno izražena potreba po še tesnej šem in širšem sodelovanju med društvi, njihovimi odbori in člani. Podobna oblika sodelovanja je še na dalje potekala z muzejsko sekcijo Pla ninskega društva Mojstrana, katere član in nadzorna odbornik muzejskega društva I. Jenko nas je tekoče obveščal o pofeku priprav oziroma o problemih pri delo vanju te muzejske sekcije. Spomladi 1982 so prišli v Loko na obisk člani planinske muzejske sekcije, si ogledali Loški muzej in imeli strokovne pogovore z društve nimi odborniki. Organizirana je bila strokovna pomoč višjega kustosa A. Pav- lovca pri oblikovanju programa in ure ditvene zamisli bodoče Triglavske muzej ske zbirke v Mojstrani ter nasvetovana povezava z drugimi muzejskimi zbirkami v občini Jesenice dn v okviru Planinske zveze Slovenije, da bi zagotovili njihovo pomoč in sodelovanje pri nadaljevanju akcije. 5. Skrb za izdajanje domoznanskih publikacij se je odražala predvsem v rednem izhajanju Loških razgledov. Pod glavnim uredništvom dr. Franceta Lebna je v tem času izšel letnik 28 za leto 1981 in letnik 29 za leto 1982. Letošnji bo jubilejni 30. letnik". Urednik je na sejah redno poročal o zbiranju gradiva za po samezne letnike, o njihovi dokončni vse binski ureditvi ter o poteku tiskanja. Organizirano je bilo razpošiljanje izišlih letnikov in opravljeni finančni posli v 398 zvezi s plačili računov in obračunava njem avtorskih honorarjev za sodelavce, vendar oboje, žal, z neprijetnimi daljšimi ali krajšimi zakasnitvami, katerih vzrok je bilo med drugim tudi občasno po manjkanje finančnih sredstev. Zaradi te ga je društvo poskušalo organizirati ak cijo za zbiranje denarja preko večjega objavljanja oglasov, ki jo je vodil odbor nik S. Marguč. Odziv je bil boljši pri manjših podjetjih in slabši pri večjih. Nastalo kritično finančno stanje pri iz dajanju Loških razgledov in drugih druš tvenih publikacij je odbor obravnaval z vso resnostjo in v razgovoru s predsed nikom občinske kulturne skupnosti sku šal doseči njeno večjo finančno dotacijo, neposredni rezultat pa je bilo oblikova nje posebnega tiskovnega sklada za iz dajanje publikacij muzejskega društva. Za pomoč pri sofinanciranju Loških razgledov kot priznane domoznanske pu blikacije s številnimi raziskovalnimi pri spevki je bila zaprošena tudi občinska raziskovalna skupnost, vendar zaenkrat še ni pokazala razumevanja. O vsebin skih, organizacijskih in finančnih vpra šanjih je bilo razpravljano na dveh skup nih sestankih uredniškega odbora in družbenega sveta Loških razgledov. Ob vseskozi pozitivnih ocenah dela in vsebi ne je bila izražena skupna zainteresira nost tako društva kot družbenopolitičnih dejavnikov za redno nadaljnje izhajanje zbornika, pri razreševanju finančnih za gat pa se bo posebej angažirala občinska konferenca SZDL. Preko nje in odbora za zgodovinopisje pri občinski organiza ciji ZZB NOV je bila pristojnim republi škim organom predlagana dodeltev us treznega priznanja Loškim razgledom kot kvalitetni domoznanski publikaciji in zlasti za njen prispevek pri obsežnem obravnavanju narodnoosvobodilnega bo ja. V seriji Vodniki po Loškem ozemlju, za katerih pripravo skrbi urednik dr. A. Ramovš s sodelavci, je v letu 1982 kot četrti izšel vodnik o Dražgošah. Njegov izid sta z dodatno finančno pomočjo omogočila občinska skupščina in borčev ska organizacija. Za nov vodnik o Sorioi. ki naj bi izšel v letu 1983, je zbrano že vse gradivo, ni pa na voljo potrebnih finančnih sredstev. Društveni odbor si bo prizadeval, da bo s pomočjo občinske organizacije SZDL ter ob sodelovanju občinske kulturne in raziskovalne skup nosti in še kakega podpornika doseženo ustrezno povečanje sredstev tiskovnega sklada za izdajanje društvenih publika cij in s tem tudi omogočen izid nadaljnjih vodnikov. Evidentirana je že potreba po novih vodnikih, ki bi obravnavali Škof jo Loko, Železnike in Ziri. Obveščeni smo, da so v seriji vodnikov, ki jih izdaja republiški spomeniškovarstveni zavod, v pripravi vodniki o Skofji Loki, Loškem muzeju in Crngrobu. 6. Kar zadeva društveno delovanje s člani, sta bila organizirana že omenjena javna razgovora ob razstavljenem gradivu za prenovo starih mestnih in vaških je der, uprava Loškega muzeja pa izvaja letne programe likovnih in drugih raz stav, ki jih obiskujejo tudi društveni člani, kateri imajo tudi sicer pravico do brezplačnega ogleda muzejskih zbirk. Tako velja reči predvsem besedo o mu zejskih izletih in drugi podobni aktiv nosti. Po dalj časa trajajočem premoru v izletniški dejavnosti ob iskanju njiho vega novega organizatorja je odbornik inž. P. Hafner prevzel nalogo, da bo pri pravil program za nekaj muzejskih iz letov v letu 1982. Dogovorjeno je bilo, da pri organiziranju izletov z usklajenim programom sodelujeta škofjeloško mu zejsko in turistično društvo. Tako je bil v septembru objavljen izlet v smeri muzej v Bistri in grad Snežnik, vendar je zaradi premajhnega števila prijavljen- cev odpadel; ponovitveni poskus so jese ni zavrle nastale prevozne težave v tu rističnem prometu. V aprilu 1983 je bil objavljen nov izlet, tokrat po Vipavski dolini, pa spet ni bilo odziva med člani in je tudi ta moral odpasti. Kaže, da bo treba poiskati nove pristope za pridobi vanje zainteresiranih Izletnikov, pri tem pa upoštevati generacijske spremembe med njimi in veliko izletniško konku renco drugih društev in organizacij. Na drugi strani pa so bile dane iniciative za sodelovanje pri izletih s strani mu zejskega društva v Železnikih in celo muzejske sekcije v Mojstrani. Naj še navedem, da je po obisku društvenikov iz Freisinga jeseni 1981 prišlo v Loko spomladi 1982 privatno zahvalno pismo enega izmed udeležencev, v katerem je bila nakazana tudi možnost za naš reci pročni obisk v Freisingu. Po dogovoru v izvršnem odboru je društveni pred sednik preko privatnega odbora temu dopisniku želel vzpostaviti uradno pove zavo z vodstvom tamkajšnjega društva, da bi se dogovorili o morebitnem nadalj njem sodelovanju, vendar vse doslej ni bilo nobenega njihovega sporočila. O stanju društvenega članstva bo go vorilo tajniško poročilo. Izvršni odbor je v tem času ponovno skušal ustvariti po- 399 vezavo z osnovnimi in srednjimi šolami v mestu za vključitev mladine v dejav nost muzejskega društva, vendar zaen krat še ni kakega odziva. Ugotovili smo tudi potrebo po povezavi preko t. i. kul turnih animatorjev z delovnimi kolektivi za njihove obiske v muzeju in za prido bivanje novih članov na takšen način. Nadalje bo v prihodnje potrebna širša informiranost društvenih članov in dru gih občanov o razstavah v muzejski galeriji in o javnih pogovorih o izvaja nju programa revitalizacije in o podob nih vprašanjih z interesnega področja muzejskega društva. Naj na tem mestu objavim, da je društveni tajnik A. Pav- lovec za svoje dolgoletno delo na mu zejskem področju prejel Valvasorjevo nagrado za leto 1981, da smo na delovni seji intimno proslavili 60-letnico odbor nika S. Kobala in da so bile opravljene določene priprave za obeleaitev jubilejne 80-letnice društvenega ustanovnega člana dr. P. Blaznika. Ob tem pa se moramo z dolžnim spoštovanjem spomniti v tem obdobju umrlih društvenih članov, med njimi zlasti slikarja Janka Potočnika, dramatika, slavista, bibliotekarja in us tanovnega člana J. Zigona in zgodovi narja dr. J Zontarja. In na koncu še javna zahvala muzejskim uslužbencem za opravljanje tekočih administrativnih in finančnih del za Muzejsko društvo. POROČILO TAJNIKA (poroča Andrej Pavlovec) Od občnega zbora 2. oktobra 1981 do 17. junija 1983, ko poteka današnji občni zbor Muzejskega društva, je izvršni odbor zasedal na 18. rednih sejah, in med dru gim na prvi seji po občnem zboru kon stituiral izvršni odbor, ki ga poleg pred sednika dr. Branka Berčiča sestavlja še enajst odbornikov. Izvršni odbor, to je skupaj s predsednikom dvanajst članov, bi moral ob polni udeležbi na sejah za polniti 216 evidenčnih okenc prisotnosti, če bi se vsi redno in vsakokrat udeležili sej. Evidenca izostankov kaže, da od teh 216 prisotnosti je bilo realiziranih le 43, kar pomeni, da so odborniki manjkali na seji bodisi zaradi bolezni ali drugih ob veznosti. Preneseno v odstotke pomeni to 80 % udeležbo na sejah, kar je za 10 Vt več kot v prejšnjem mandatnem obdob ju. Iz številk dn odstotkov ugotovljena privrženost delu MD kaže, da so vsi odborniki oziroma člani izvršnega odbora svoje delo jemali zelo resno. Člani izvršnega odbora so si po konsti tuiranju oktobra 1981 takole razdelili dolžnosti: Janez Erjavec, predstavnik Loškega muzeja, ing. Pavle Hafner, ma terialno gospodarske zadeve, Svetko Ko- bal, podpredsednik, dr. France Leben, urednik LR, Silvo Marguč, finančno gospodarske zadeve, Dušan Ogrizek, prav na vprašanja, Andrej Pavlovec, tajnik MD, Franc Podhar, predstavnik Lolkega muzeja, dr. Anton Polenec, član, Nežka Rupar, blagajničarka, mag. France Stukl, predstavnik Zgod. arhiva. V nadzorni odbor so bili imenovani: Peter Piipp, Jože Krašovec in Ančka Cegnar; v dis ciplinsko komisijo pa ing. Rajko Brank, Ivan Jenko in Rado Jan. Izvršni odbor je v mandatnem obdobju od 30. 9. 1981 do 17. 6.1983 obravnaval dva krat delovni in finančni program za leti 1982 an 1983 in tudii obravnaval zaključne račune in polletna periodična obračuna finančnega poslovanja. Ob tem je moral izvršni odbor presneto dobro krmariti med sredstvi, ki jih je za dejavnost in za založniško področje — to je Loške raz glede in Vodnike po loškem ozemlju — namenila OKS, in pa med zahtevami tis karne, ka je iz leta v leto povečevala tiskarske stroške. Sprejeti je moral dokaj težko odločitev, da zaradi premajhnih sredstev v tem obdobju pač ne bo možno natisniti pete številke Vodnikov (to naj bi bil vodnik za Sorico), ampak, da naj bodo vsa sredstva namenjena Loškim razgledom za 30. jubilejni letnik! Ob tem naj podam še poročilo o za menjavi Loških razgledov za publikaci je, bi jih izdajajo druge institucije. Za menjavo vodi kustodinja Mira Kalan. V letu 1981 je bilo v zamenjavo za Loške razglede prejetih 205 publikacij, v letu 1982 pa 217. Poslanih je bilo v letu 1982 154 izvodov LR št. 28/81, od tega 127 v ustanove v Jugoslaviji in 27 v inozem stvo, ter še 9 drugih letnikov LR. V tem letu smo na novo uvedli zamenjavo s tremi ustanovami, ki so poslale svoje publikacije v zamenjavo: Zavičajni mu zej Poreštine, Poreč; Muzej rudarstva dn metalurgije, Bor in Societa Alpina defle Giulde Trieste. Tako smo v letu 1983 po slali v zamenjavo in dar 153 izvodov LR 29/82, od tega 116 po domovini in 27 v inozemstvo. BLAGAJNIŠKO POROČILO (poročilo sestavil tajnik A. Pavlovec) Ker je čas občnega zbora takorekoč sredi leta in ker traja mandat članov izvršnega odbora dve leti, a se ne pokri- 400 Del udeležencev občnega zbora v grajski kapeli (Foto M. Pavlovec) vata z leti finančnega obračuna, je naj bolj primerno, da se prikažejo finančni podatki za leti 1981 in 1982. V leto 1981 smo že iz leta 1980 prenesli 156.515,00 din in prejeli od občinske kulturne skupnosti za delo društva 69.420,00 din in za tiskovni sklad za Loš ke razglede 465.000,00 din. Od prodaje publikacij (Loški razgledi, Vodnika, knji gi prof. Planine dn dr. Blaznika) smo iz tržili 240.542,00 din. Od članarine, vpis nine in za izkaznice novih članov smo prejeli 11.907,00 dan, za oglase v Loških razgledih 128.500,00 din in iz postavke razno din 50.960,00. Skupaj so bili pri hodki v letu 1981 din 1,122.873,00. Odhodki za pisarniški material, bančne storitve, članske markice, zavarovalno premijo, druge materialne stroške, za obisk zgodovinskega društva iz Freisinga so bali 67.728,00 din. Za Loške razglede št. 27 smo morali poleg avansa izplača nega v letu 1980 plačati tiskarni še 174.800,00 din in za avans za št. 28. 500.000,00 din. Avtorski honorarji za članke v Loških razgledih so bili 163.816,00 din, ekspedit je stal 12.989.00 din. Iz tiskovnega sklada smo prispevali tudi 50.000,00 din Zgodovinskemu arhivu za Knjigo hiš, avtorja Franceta Štukla. Skupaj so bili odhodki 968.834,00 din dn smo razliko v višini 154.039,00 din pre nesli v leto 1982, v katerem smo od Kul turne skupnosti prejela še za dejavnost društva in za tiskovni sklad 670.069,00 din; lastnih dohodkov pa smo ustvarili 280.287,00 din. Skupaj je bilo v letu 1982 1,104.395,00 dan prihodka. Odhodki v višini 13.334,00 din so pred stavljali izdatke za pisarniški material, članske izkaznice, bančno provizijo in druge materialne stroške. Za Loške raz glede št. 28 smo k avansu doplačali še 108.970,00 din, za avans za št. 29 smo nakazali tiskarni 250.000,00 din, za hono rarje avtorjem pa smo izplačali 158.957,00 din in za ekspedit 9.977,00 din. Poleg te ga smo v letu 1982 plačali tiskarni 310.758,00 din za tisk Vodnika — Draž- goše ter prispevali 28.719,00 din ostalim muzejskim društvom. Skupni odhodki v letu 1982 so bili 890.715,00 din. Razliko med prihodka in odhodki v višini 223.679,00 din predstavlja prenos sredstev v leto 1983. POROČILO O DELU LOŠKEGA MUZEJA (poroča ravnatelj Janez Erjavec) Po ustaljeni praksi se poda na občnem zboru Muzejskega društva tudi poročilo o delu Loškega muzeja med občnima zboroma, s katerim želimo članstvo na kratko seznaniti z delom ustanove in z dosežki delavcev muzeja. Kadrovski se stav je ostal nespremenjen. Po strokov nih nalogah dela šest kustosov; skupaj 26 Loški razgledi 401 pa je redno zaposlenih deset delavcev. Zaradi potreb so se občasno zaposlovali še pogodbeni delavci. Delo na področju varstva naravne in kulturne dediščine je v obdobju med obema zboroma odraz splošnega družbe nega stanja. Kot je bilo leto 1981 dokaj neugodno (saj so sredstva zadostovala le za kritje stroškov redne dejavnosti), pa je naslednje obdobje bistveno zadovolji- vejše. Z dodelitvijo sredstev za akcije se je situacija bistveno spremenila in vsebi na strokovnega dela je bila obsežnejša in kvalitetnejša. Določena vprašanja, predvsem glede prostora, so ostala še vedno odprta, vendar nadaljnja prizade vanja dajejo upanje, da bo v doglednem času tudi to rešeno. Kljub omenjenim finančnim težavam je bila v letu 1981 ob sodelovanju članov PKD »Ivan Grohar« iz Sorice — do otvo ritve spomenika slikarju Ivanu Groharju ob njegovi 70-letnici smrti — preurejena in dopolnjena spominska soba v Sorici. V galeriji na gradu pa postavljena raz stava njegovih zgodnjih del (posodil Mestni muzej Ljubljana). Samo leto 1981 pa ni bilo najbolj ugodno, saj vrsto stro kovnega dela po letnem programu ni bilo moč izvesti, zaradi česar smo morali v drugi polovici leta tudi popraviti pro gram dela. S 1. januarjem smo prevzeli od Občine Škofja Loka v lastništvo grad z zgornjim delom vrta. Na osnovi izdelanega pro grama smo si od občine in republiške kulturne skupnosti zagotovili do konca leta prva investicijska sredstva za vzdr ževalna dela na gradu. Se istega leta smo s SGP »Tehnik« sklenili pogodbo za obnovo dela strehe nad zbirkami v višini 3.500.000.00 din. Obnovo strehe in ploščo so delali aprila in maja 1983 in vsa dela zaključili pred rokom. Druga investicija je bila adaptacija dveh pro storov v prvem nadstropju za potrebe enote PTT s pogodbenimi sredstvi med Loškim muzejem in ZO PTT Ljubljana. Na grajskem vrtu je bil po daljšem času obnovljen muzejski objekt — mlin, hkra ti je bil opremljen z mlinskim kamnom, stopami in kolesom. Na posameznih strokovnih področjih smo izvršili določene naloge in akcije: Leta 1982 smo arheološko raziskovali ob močje »villae rusticae« v Zabnici (s so delovanjem Zavoda za spomeniško var stvo v Kranju in s sredstvi: PORS-10 ter občinske raziskovalne skupnosti Kranj). Ostanki stavbe datirajo v sredino 4. stol. n. št. Našli smo dele temeljev, pred mete drobne materialne kulture in tri bronaste novce cesarja Konstancija II. Leta 1983 je bil izdelan geodetski posne tek prazgodovinske naselbine — gradišča Na rovneh (Puštal nad Trnjem). Opravili smo etnološko nalogo »rajo- nizacija občine Škofja Loka«, za katero je kustodinja prejela laskavo oceno; iz med dosedanjih petih je strokovno naj kvalitetnejša. Tiskana bo v drugi polovici leta 1983. Pripravljeno je gradivo in na bavljena oprema za postavitev dveh no vih zbirk (loški kruhek in izdelovanje umetnega cvetja), pripravlja pa se tudi gradivo za zbirko o stavbarstvu. Nabavljena je nova oprema za zbirko NOB; prostor je adaptiran, razstavni del pa je v zaključni fazi izdelave (panoji, eksponati). V galeriji je bilo postavljenih 21 raz stav. Novo razstavišče smo uredili tudi v DO Jelovica s prikazom del Male Gro harjeve slikarske kolonije. V sejni sobi občinske skupščine je bilo postavljenih sedem slikarskih razstav. Iz galerijskega programa sta bili dve razstavi tudi v Žireh in tri v Železnikih. Slednje so re zultat sodelovanja s tamkajšnjima Mu zejskima društvoma. Iz programa konservatorsko zaščitnih del smo dali restavrirati 62 slik na steklo in eno sliko na platno. V domači restav ratorski delavnici pa smo obnovili in za ščitili preko 300 različnih predmetov. Fond strokovne knjižnice se je povečal za 422 enot. V muzejskih zbirkah so bila tri sne manja RTV Ljubljana in po eno za ORF Avstrija in televizijo London. Muzejske zbirke si je ogledalo 19.996 obiskovalcev, pretežno šolske mladine; razstav v gale riji pa 9.356 ljudi. Strokovno vodstvo smo oskrbeli za 156 skupin, kar je znatno več kot v preteklih letih. Skladno z aktivnostjo delavcev na te renu se je povečal muzejski fond; z od kupi in daritvami smo pridobili 285 raz nih predmetov, 700 negativov terenskih lokacij in objektov iz NOB, 174 doku mentov in fotografij, nagrobnik podo- barja Grošlja iz Selc, sliko F. Koširja, akad. slikar Ive Šubic je poklonil zbirki NOB osnutek slike Dražgoška bitka, sli kar Rajko Šubic pa galeriji tri slike in deset risb. Na osnovi razgovorov smo podpisali samoupravni sporazum z ZO PTT SRS in Filatelistično zvezo Slovenije o zbiranju gradiva za zgodovino razvoja poštne služ be na Slovenskem in postavitev zbirk PTT Slovenije. S tem sporazumom se bo dejavnost Loškega muzeja razširila, kraj sam pa bo sčasoma pridobil še eno 402 kompleksno muzejsko zbirko. S takim namenom teče tudi akcija za pridobitev prostorov »kašče« za galerijsko dejav nost. Tako bi si ustvarili pogoje za stalni celovitejši prikaz likovnih del loških slikarjev in rojakov od Šubicev, Birolle, Koširja, Groharja in Miheliča do del Groharjevih slikarskih kolonij. Zaradi obnovitvenih del ostrešja smo zbirke iz prvega nadstropja prenesli del no v depoje, delno v druge prostore in je bil tako muzej za obiskovalce zaprt pet mesecev. Zaradi močnega zamakanja ob neurju v majskih praznikih so bili prostori v prvem nadstr. potrebni večjih popravil (električna napeljava, preplesk, tla). Tako smo bili primorani,_ podaljšati odprtje prenovljenih zbirk, kar je pome nilo tudi manj planiranega dohodka. Ne glede na to smo prepričani, da bodo spremenjene in na novo postavljene zbir ke vzbudile znova pozornost in zanima nje za naš muzej in loški grad. Z nadalj njimi preureditvami zbirk, dvorišča, vrta in dohoda, pričakujemo še večje zanima nje širše javnosti in družbeni posluh pri zbiranju sredstev za obnovo objekta in celotne okolice. Želimo, da bi se v naša prizadevanja aktivno vključili tudi člani Muzejskega društva. Pozdravljamo občni zbor, novo izvoljenim članom pa želimo uspešno de lo. POROČILO DISCIPLINSKE KOMISIJE IN NADZORNEGA ODBORA Sledila je izjava Ivana Jenka v imenu disciplinske komisije, da komisija v tem mandatnem obdobju ni imela dela in iz razil upanje, da bo delo društva tudi v bodoče potekalo v takem soglasju. Poročilo nadzornega odbora: Nadzorni odbor v sestavi Peter Pipp, Jože Krašovec in Anamarija Cegnar, ki je bil na podlagi 29. čl. pravilnika iz voljen na zadnjem občnem zboru, je na svoji redni seji, dne 14. 6. 1983 pregledal finančno in materialno stanje za preteklo mandatno obdobje. Ugotovljeno je bilo, da je poslovanje vodeno točno, pravilno, in da se stanje blagajne ujema z izpiskom na žiro raču nu. Nadzorni odbor se je redno (z vsaj enim članom) udeleževal sej izvršnega odbora in tako sproti spremljal delo od bora. Seje društva so bile praviloma enkrat mesečno, na katerih se je obra vnavala tekoča problematika društva, ter delo in sodelovanje z drugimi društvi, delovnimi organizacijami in izdaji pu blikacije »Loških razgledov«. Poudariti velja, da je bila v preteklem mandatu ustanovljena tudi koordinacij ska komisija, z namenom, da se nadalju je delo oziroma sodelovanje z bivšimi našimi pododbori v Zireh in Železnikih, ki so se (zaradi novega zakona o druš tvih) morali osamosvojiti. Revitalizacija starih mestnih in vaških jeder, katerih realizacija je v polnem zamahu v naši občini, tudi ni obšla na šega društva. S sugestijami in predlogi, ki so bili Lzneseni na naših sejah (po sebno pozornost smo posvetili programu prenove gradu) je društvo pripomoglo k hitrejši realizaciji programa. V letu 1982 je na pobudo Planinskega društva Dovje—Mojstrana prišlo do tes nejšega sodelovanja z našim društvom. V ta namen so člani IO obiskali pred stavnike Planinskega društva, kjer so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju pri ustanovitvi in realizaciji Triglavskega spominskega muzeja«. Ugotovljeno je bilo, da so bili zapisniki sej vodeni redno, pregledani in podpisa ni. Delo IO je potekalo v skladu z druš tvenimi pravili, sprejeti sklepi pa so se v pretežni večini tudi realizirali. Nadzorni odbor zato predlaga razreš- nico dosedanjemu društvenemu odboru. DOPOLNITVE PRAVIL DRUŠTVA Po vsebinski plati splošne ljudske ob rambe in družbene samozaščite imajo tudi društva pomembno vlogo in so nji hovi člani nosilci in izvajalci vrste po membnih nalog, tako ob naravnih in drugih nesrečah, kot v izrednih razme rah in v sami vojni. Ze v dosedanjih pravilih so v členih 46 do 48 opredeljene naloge članov sveta oz. društva in pred sednika društva, ki se v predlagani do polnitvi še konkretizirajo glede na izva janje nalog po obrambnih načrtih muze ja, v katerega se vključujejo tudi člani Muzejskega društva za potrebe varova nja kulturne dediščine. Za navedene po trebe se dopolnijo pravila Muzejskega društva z določili: Člen 48 a: Člani društva se neposredno vključu jejo v sistem SLO DS z izvajanjem na log po obrambnih načrtih Loškega mu zeja. Na osnovi nalog, opredeljenih z varnostnimi in obrambnimi načrti, Izvr šni odbor društva izdela seznam članov društva, ki dopolnjujejo sestav delavcev K- 403 muzeja za izvajanje nalog v izrednih razmerah in v vojni. Člen 48 b: Predsednik društva je član odbora za SLO DS Loškega muzeja. Člen 48 c: Člani društva se skupno z delavci mu zeja na podlagi programa usposabljajo za delovanje v izrednih razmerah in v vojni. Člen 48 d: Člani društva, določeni za izvajanje nalog družbene samozaščite v muzeju, so se dolžni odzvati na poziv odbora za SLO DS pri Loškem muzeju in izvrše vati naloge, opredeljene z varnostnimi in obrambnimi načrti. NADALJEVANJE ZBORA Spremembe oziroma dopolnitve druš tvenih pravil so bile sprejete soglasno. V razpravi o poročilih so se udeleženci občnega zbora pohvalno izrazili pred vsem o izjemno izčrpnem poročilu pred sednika društva dr. Branka Berčiča in se dotaknili nekaterih člankov v Loških razgledih (Nuša Komatar) ali pa raz pravljali o zadevah, ki so izven delokro ga društva, kot na primer o grajskem obzidju (Tone Pire). Tovariš Ivan Jenko, tajnik muzejskega odbora pri Planinskem društvu Dovje—Mojstrana je občni zbor pozdravil s temi besedami: Dovolite mi, da se v začetku spomnim našega jubilanta dr. Blaznika in md je v čast izreči čestitke z najlepšimi željami planincev PD Dovje Mojstrana, odbora Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani in v mojem imenu. Jubilant je\ v svojih raziskavah freisinškega obdobja napisal tudi za ta kraj dokaj pomembnih ugo tovitev, saj je v tej dobi pripadal loški gosposki. Planinsko društvo Železniki je ured ništvo opozorilo na napako v članku Franceta Planine »Planinska društva na Loškem ozemlju« v lanskem letniku Loških razgledov na strani 89, kjer »av tor pomotoma navaja, da je pokrovitelj planinskega doma na Ratitovcu DO Al- ples. Pravilno je DO Slovenijales — tr govina iz Ljubljane. Ker je bila s tem Prav tako pa mi je dana prijetna dol žnost, tudi pozdraviti današnji občni zbor MD, katerega dejavnost z vso zavzetostjo spremljamo tudi mi. Uspehi našega dela izvirajo iz že nekaj letnih skupnih napo rov za naše prizadevanje za ureditev Tri glavske muzejske zbirke pri nas. Uspeš no je tudi sodelovanje na drugih področ jih našega PD, saj smo prenekatere na svete in izkušnje zavzetih članov izvrš nega odbora MD odnosno delavcev Loš kega muzeja koristno uporabili za dosego ciljev in izboljšanje dela. Vse to sodelovanje s hvaležnostjo spre jemamo in želimo tudi naprej tako sode lovanje ohranjati in poglabljati v skup nem delu za prikaz zgodovine planinstva v našem kraju, saj nas povezuje skupna zgodovina. Občni zbor se je nato odločil za javno glasovanje in razrešil stari odbor. Zatem so prisotni soglasno izvolili za predsednika Muzejskega društva Škofja Loka ponovno dr. Branka Berčiča in čla ne izvršnega odbora: Janeza Erjavca, ing. Pavleta Hafnerja, Ludvika Kalužo, Svet- ka Kobala, dr. Franceta Lebna, Silva Marguča, Andreja Pavlovca, Franca Pod- narja, dr. Antona Polenca in mag. Fran ceta Štukla. V nadzorni odbor: Ano-Ma- rijo Cegnar, Dušana Ogrizka in Petra Pippa; za disciplinsko komisijo pa: ing. Rajka Branka, Rada Jana in Ivana Jen ka. V zaključnem delu občnega zbora se je novi predsednik dr. Branko Berčič za hvalil za ponovno izkazano zaupanje in čast, da lahko ponovno vodi društvo, ki mu je temelje postavil dr. Blaznik, kate rega 80-letni življenjski jubilej smo prav na tem občnem zboru proslavili. Nada ljeval je, da je v izvršnem odboru nekaj novih moči, kar daje upanje za uspešno nadaljevanje dela. S tem je bil občni zbor končan. omenjeni DO napravljena krivica, kajti ona je vložila v dom precejšnja materi alna sredstva, obenem pa izdelala pro jekt obnove, je treba to krivico popravi ti.« Avtor in uredništvo se za pomoto opra vičujeta in s tem krivico popravljata. Bi la sta pač mnenja, da je pokrovitelj do mače lesno-predelovalno podjetje. POPRAVEK 404